بِسْمِ ٱللَّهِ ٱلرَّحْمَـٰنِ ٱلرَّحِيمِ
    Al-Quran Multilingual
    The Holy Quran
    Fulah
    Translation: ful-rowadtranslatio
    Author: Rowad Translation Center And Islamhouse
    Source: https://quranenc.com/en/browse/fulani_rwwad
    Generated on February 14, 2026
    Free • Open Source • Ad-Free
    About Al-Quran Multilingual

    Our Mission: We're on a mission to make the Holy Quran accessible to every Muslim worldwide, regardless of their native language, technical expertise, or economic situation.

    Al-Quran Multilingual is a free, open-source, and ad-free application offering 470+ editions in 90+ languages from verified Islamic scholars and institutions.

    Core Values:

    • ✓ Free Forever - No premium features or paywalls
    • ✓ Ad-Free Experience - Your spiritual journey uninterrupted
    • ✓ Open Source - Complete transparency and community contributions
    • ✓ Privacy & Respect - No data collection, no tracking
    Support This Project

    This app is maintained by volunteers dedicated to serving the Muslim community. If you find this helpful, please consider supporting our mission to keep it free and accessible for everyone.

    UPI Payment (India)
    8870358783@ybl
    Every contribution, no matter how small, helps us serve the Muslim Ummah better. May Allah reward you.
    Table of Contents
    1.Fatiha
    2.Bakara
    3.Aali Imran
    4.Nisaa
    5.Ma'ida
    6.An'aam
    7.A'raaf
    8.Anfaal
    9.Towba
    10.Yunus
    11.Huud
    12.Yusuf
    13.Ra'd
    14.Ibrahim
    15.Hijr
    16.Nahli
    17.Israa
    18.Kahfi
    19.Maryam
    20.Taa Haa
    21.Anbiyaa
    22.Hajj
    23.Mu'minuun
    24.Nuur
    25.Furqaan
    26.Shu'araa
    27.Naml
    28.Qasas
    29.Ankabut
    30.Ruum
    31.Luqman
    32.Sajada
    33.Ahzaab
    34.Saba'
    35.Faatir
    36.Yaa Siin
    37.Saaffaat
    38.Saad
    39.Zumar
    40.Ghaafir
    41.Fussilat
    42.Shuraa
    43.Zukhruf
    44.Dukhaan
    45.Jaasiya
    46.Ahqaaf
    47.Muhammad
    48.Fathi
    49.Hujuraat
    50.Qaaf
    51.Zaariyaat
    52.Tuur
    53.Najm
    54.Qamar
    55.Rahmaan
    56.Waaqi'a
    57.Hadiid
    58.Mujaadala
    59.Hashr
    60.Mumtahana
    61.Saff
    62.Jumu'a
    63.Munaafiquun
    64.Taghaabun
    65.Talaaq
    66.Tahriim
    67.Mulk
    68.Qalam
    69.Haaqqa
    70.Ma'aarij
    71.Nuh
    72.Jinn
    73.Muzzammil
    74.Muddaththir
    75.Qiyaama
    76.Dahr
    77.Mursalaat
    78.Naba'
    79.Naazi'aat
    80.Abasa
    81.Takwiir
    82.Infitaar
    83.Mutaffifiin
    84.Inshiqaaq
    85.Buruuj
    86.Taariq
    87.A'laa
    88.Ghaashiya
    89.Fajr
    90.Balad
    91.Shams
    92.Layl
    93.Dhuhaa
    94.Sharh
    95.Tiin
    96.Alaq
    97.Qadr
    98.Bayyina
    99.Zalzala
    100.Aadiyaat
    101.Qaari'a
    102.Takaathur
    103.Asr
    104.Humaza
    105.Fiil
    106.Quraysh
    107.Maa'uun
    108.Kauthar
    109.Kaafirun
    110.Nasr
    111.Masad
    112.Ikhlaas
    113.Falaq
    114.Naas
    Surah 1
    Fatiha

    [1] Mi fuɗɗorii innde Allah jon yurmeende huuɓunde juulɓe e heeferɓe fow ka aduno, jooma yurmeende hertornde julɓe ɓen tun ka laakara

    [2] Yettoore nden ko Allah jooma tageefu On woodani

    [3] Jooma yurmeende huɓtidinnde e heeriinde

    [4] Jooma ñalngu njoɓdiiji

    [5] Ko Aan tan min ndewata te ko Aan tan min mballintoo

    [6] Feewnu min e laawol pooccingol

    [7] Laawol ngol ɓeen ɓe neemin-ɗaa ɓe ngonaa tikkanaaɓe te ɓe majjaani

    Surah 2
    Bakara

    [1] Alif, Laam, Miim

    [2] Ndeen deftere sikke alaa he mayre, ko nde peewal wonande hulɓe ɓe

    [3] Ɓeen goonɗinooɓe mbirniindi eɓe ñiiɓna juulde eɓe nafga e ko Min njeɗi ɓe

    [4] E ɓeen goonɗinooɓe ko Min njippini dow maa e ko jippinaa ado ma, eɓe njananaa ñalaande wattan

    [5] Ɓeen dey ngoni ko e peewal iwngal e Joomii ɓe, ko kamɓe ngoni daɗooɓe

    [6] Ɓeen yedduɓe ngoonɗintaa foti a jeertinii ɓe wolla a jeertinaani, fof foti e mum en

    [7] Alla muppi ɓerɗe maɓɓe, wirngallo woni noppi e gite maɓɓe lette mawɗe na woodani ɓe

    [8] Na woodi heen yimɓe wi'ooɓe min ngoonɗinii Alla e ñalaande wattan, tawa ɓe ngoonɗinaani

    [9] Eɓe koda Alla e goonɗinɓe ɓe, alaa mbo ɓe kodata sonaa ko'e maɓɓe tawa ɓe nganndaa

    [10] Ko ñawo woni e ɓerɗe Alla ɓeydani ɓe ñawu maa lette muusɗe njan e mum en sabu ko ɓe pennannoo

    [11] So ɓe mbi'aama taa bonnee e lesdi ndi ɓe mbi'a minen ko min moƴƴinooɓe

    [12] Ko kamɓe tigi ngoni bonnooɓe kono ɓe tinataa ɗum

    [13] So ɓe mbi'aama ngoonɗinee wano yimɓe ɓee ngoonɗiri, ɓe mbi'a mbela minen ngoonɗina wano ɗaayɓe ɓee ngoonɗiniri, kono ko kamɓe tigi ngoni ɗaayɓe kono ɓe nganndaa

    [14] So tawii ɓe kawrii e goonɗinɓe ɓe mbi'a: min ngoonɗinii, so ɓe njeewdii e seyɗanooji maɓɓe ɗi ɓe mbi'a: minen ko onon min ngonndi min njalkitat tan

    [15] Alla jalkita ɓe O ɓeydana ɓe bewre ɓe ngona e wemmbere

    [16] Ko ɓeen ngoni soodirɓe peewal majjere njeeygu maɓɓe alaa tono, te ɓe peewaano

    [17] Ɓe nanndi ko e kuɓɓuɗo jayngol nde ngol yaynii Alla nawi ooyre maɓɓe O acci ɓe e niɓe ɓe nji'ataa hay huunde

    [18] Ko fahɗuɓe muumɗuɓe wumɓe ɓe nduttotaako

    [19] Wolla wano toɓo iwde asamaan na woodi niɓe e digaali e maje ɓe cukka noppi maɓɓe sabu kartaali (parñite) ngam reentaade maayde Alla noon Ombo hiɓindii geɗe heeferɓe

    [20] Majal ngal na ɗeɓa yulde gite maɓɓe kala nde ngal yaynii ɓe njaha heen so niɓɓiɗii ɓe ndaroo, so Alla welano nawa nanɗe e gite maɓɓe sabu Alla ko kattanɗo kala huunde

    [21] Onon yimɓe ndewee Jooma mon tagɗo on tagi adiiɓe on mbela joo kulon Alla

    [22] Oon mbaɗanɗo on lesdi ndi mbertu O waɗi Asamaan o mahoodi tiiɗndi O jippini ndiyam iwde e Asamaan O yaltini heen ɓiɓɓe leɗɗe woni njeɗu mon, taa mbaɗanee Alla nanndidiiɓe te oɗon nganndi goonga o

    [23] So tawii oɗon cikkitii e Kur'aana mbo Min njippini dow jeyaaɗo Amen o, ngaddee simoore nanndunde hembo, nodde wallidiiɓe mon gaa Alla so tawii oɗon ngoonɗi e nodditaandu mon ndu

    [24] So tawii on mbaɗaani ɗum -te on mbaawataa ɗum- kulee jayngol kuɓɓirtengol yimɓe e kaaƴe, ngol heblanaa ko heeferɓe ɓe

    [25] Weltin ɓeen goonɗinɓe ɓe ngolli moƴƴi wonde ɓeɓ keɓa aljannaaji caalli na ndonga les majji kala nde ɓe njeɗaa toon ɓiɓɓe leɗɗe ɓe mbi'a ko ɗee min njeɗanoo ko adii, kono si ɓe meeɗii ɗe ɓe tawa eɗe ceerti, eɓe keɓa toon rewɓe laaɓɓe ɓe ñiiɓida toon. @Corrected

    [26] Alla aamantaa addude yeru hay so wonii wano ɓowngu e ko ɓuri ɗum, so tawii ko goonɗinɓe eɓe nganndi ko goonga iwɗo e Jooma maɓɓe, so tawii ko yedduɓe ɓe mbi'a holko Alla yiɗi e oo yeru Ombo majjina heewɓe O feewna heen heewɓe, alaa majjinteeɗo heen sonaa yaltuɓe ɗoftaare. @Corrected

    [27] Ɓeen firtooɓe aadi Alla ɓaawo tiiɗneede mbo eɓe taƴa ko Alla yamiri yo jokke eɓe mbonna ka lesdi ko kamɓe ngoni rusɓiiɓe (pertuɓe)

    [28] Holno njeddirton Alla tawa ngoodaano O wuurni on rewa heen O wara on rewa heen O wuurtina on ɓaawo ɗuum ko e Makko nduttoto-ɗon

    [29] Kanko tagani on kala ko woni e lesdi ndi ɓaawo ɗuum O faandii asamaan O fotndi mbo asamaanji jeeɗiɗi Kanko gannduɗo kala huunde. @Corrected

    [30] Nde Joom maa wi'i malayka en maa Mi waɗ lomto Am e lesdi ndi, ɓe mbi'i mbela waɗat heen bonnoowo dufoowo ƴiiƴe tawa minen ko Aan tan min njettata miɗen Ma teddina, O wi'i Miin Miɗo anndi ko on nganndaa

    [31] O anndini Aadama inɗe ɗe fofo, rewi heen O holli ɗe malaykaaɓe ɓe O wi'i kaalanee Kam inɗe ɓee ɗoo so tawii oɗon ngoonɗi

    [32] Ɓe mbi'i senaande woodanii Ma alaa ko min nganndi sonaa ko nganndin-Ɗaa min ko Aan tan woni ganndidɗo kala huunde ñeeñɗuɗo

    [33] O wi'i aan Aadama anndin ɓe inɗe majji nde o anndini ɓe inɗe ɗee O wi'i mbela Mi wi'aano on Miin Miɗo anndi mbirniindi asamanji e lesdi Miɗo anndi ko peññinton e ko cuuɗoton fof

    [34] Nde Min mbii malaykaaɓe ɓe cujjanee Aadama ɓe cujji sonaa Ibliisa o salii o mawnikinii ndeen o jeyaa e yedduɓe

    [35] Min mbii aan Aadama yah hoɗoy aljanna aan e debbo maa ñaamee toon ko welata on kala ɗo mbela-ɗon taa ɓado-ɗee kii lekki ndeen on jeyete e tooñɓe

    [36] Seyɗaane hoomti ɓe haa yaltini ɓe e moƴƴere nde ɓe ngonndoo Min mbii ɓe njippo-ɗee ngonon añondirɓe keɓon ñiiɓal dow lesdi ndi e dakmitaare haa happu yonta

    [37] Aadama heɓi konngi iwde e Joom mum O accani mo ko Kanko woni jaafotooɗo jurmotooɗo

    [38] Min mbi'i njippo-ɗee toon onon fof so tawii Mi addii e mon peewal kala dewɗo peewam Am ɓeen dey kulol alanaa ɓe kadi ɓe cunotaako

    [39] Ɓeen yedduɓe penni maandeeji Amen ko ɓeen ngoni yimɓe jayngol ko toon ɓe ñiiɓata

    [40] Onon ɓiɓɓe Isra'iil ciftoree moƴƴere Am nde Mi waɗani on njottinee aadi Am Mi yottina aadi mon te kulon Kam Miin tan

    [41] Ngoonɗinee ko njippin-Mi na goonɗini ko njogi-ɗon ko taa ngonee adiiɓe yeddude ɗum wota on eto soodirde aayeeje am ɗe coggu hoyngu, kulee kam Miin tan

    [42] Taa jiiɓindiree goonga e fenaande oɗon cuuɗa goonga o tawa oɗon nganndi mbo

    [43] Ñiiɓnee juulde tottiron asakal ɗigganon njankinano-ɗon Alla

    [44] Mbela on njamirat yimɓe ɗiggere njejjiton ko'e mon tawa oɗon njanga deftere nde, mbela on kakkilantaa ɗum

    [45] Mballitoree muñal e juulde, pellet honde saɗtani dow mbo yankiniiɓe ɓe

    [46] Ɓeen yananaaɓe maa kawru e joom maɓɓe ko he Makko ɓe nduttotoo

    [47] Onon ɓiɓɓe Isra'iil ciftoree neemaaji Am ɗi neemin MI mon, ko Miin tigi ɓurni e dow winndre he

    [48] Kulee ñande fittaandu alaa ko waawani fittandu wonndu ndu jaɓantaake tefangol goɗɗo coodtiigu kadi jaɓetaake ɓe keɓataa ballo

    [49] Tuma Min ndanndii on yimɓe Fir'awna ɓe mbaɗii on lette bonɗe ɓe kirsa ɓiɓɓe mon ɓe ngoppa rewɓe mon nguura, ina e ɗuum lette mawɗe iwde ga Jooma mon

    [50] Nde Min peccani on maayo ngo Min ndanndi on Min njooli yimɓe Fir'awna oɗon ndaarda gite mon ŋaas

    [51] Nde Min podani Muusaa jammaaji capanɗe nayi fawii heen ndew-ɗon ngaari ndi caggal Am onon ko on tooñooɓe

    [52] Fawii heen Min ngaccani on ɓaawo ɗuum mbela joo njetton

    [53] Nde Min ngaddani Muusa deftere nde e Furgaana mbela joo peewon

    [54] Nde Muusaa wi'i yimɓe makko onon yimɓe am on tooñii ko'e mon nde ndew-ɗon ngaari ndi nduttoɗee e tagɗo on o mbarto-ɗon ɗuum ɓuri moƴƴande on to Jooma mon O accana on Kanko woni gaccanoowo njurmotooɗo

    [55] Nde mbii-ɗon Muusaa min ngoonɗitaa haa min nji'a Alla ko laaɓi ndeen hartaango (jayngol iwde asamaan) ɓami on oɗon ndaarda gite mon

    [56] Fawii heen Min nguurtini on ɓaawo nde maay-ɗon mbela joo njetton

    [57] Min ɗuwdini on duule Min njippinani on njuumri dakmundi e colli juɗaaɗi ñaamee e belɗi ko Min njeɗi on, wonaa Minen ɓe tooñi ko ko'e maɓɓe ɓe tooñatnoo

    [58] Min mbii naatee ndee saare ñaamon heen ko mbela-ɗon mbeltoron naatee damal ngal oɗon njankinii mbi'on accan min ndeen Min njaafoo on goopi mon Min ɓeydana moƴƴinɓe ɓee moƴƴereeji

    [59] Tooñɓe ɓee mbayliti konngol ngol ɓe mbi'anoo ndeen Min njippini dow tooñooɓe ɓee lette sabu ko ɓe ngonno ko faasqeebe

    [60] Nde Muusaa toranii yimɓe mum ndiyam Min mbi'i fiyu haayre nde sawru maa ndu ndeen gite ndiyam sappo e ɗiɗi puccitii heen yimɓe ɓee fof keɓi yarde, ñaamee njaree e njeɗu Alla taa mbaɗee bonannde dow lesdi ndi

    [61] Nde mbii-ɗon aan Muusaa min min njondintaako e ñaamdu wooturu torano min Joom maa O yaltinana min puɗi lesdi gila e kappe e haakooji e buudi e ñebbe e basalle (jabaa) mayri o, wi'i mbela on njiɗ lomtinde ko ko ɓuri moƴƴude ko, keɓon ko ɓuri jaasde ɗuum njippo-ɗee Misara maa on keɓ ko tori-ɗon ko ɓe pawaa koyeera e woroɗde ɓe nduttorii e tikkere Alla sabu ɓe njedduno aayeeje eɓe mbara Annabaaɓe ko aldaa e goonga ɗuum noon ko goopi e tooñe maɓɓe

    [62] Ɓeen goonɗinɓe eɓɓen feewɓe e nasaara en e ɓe ngalaa diine,kala goonɗinɗo Alla e ñalaande wattan o golli ko moƴƴi ɓeen keɓata njoɓdi to Jooma maɓɓe kulol alanaa ɓe te kamɓe ɓe cunotaako

    [63] Nde Min ɓami aadi mon Min ummini fello Tuur dow mon ƴettee ko Min ngddani on e semmbe ciftoree ko woni heen mbela joo kulon Alla

    [64] Fawii heen caggal ɗuum nduŋti-ɗon taw naano ɓural Alla e yurmeende Makko dow mon maa on njeye e bonnoraaɓe

    [65] On nganndii ɓeen tooñɓe e mon ñande hoore-biir (samdi) Min mbii ɓe ngontee baaɗi booraaɗi

    [66] Min mbaɗi ɗum woni maande teskuye wonande ɓe e aroyooɓe e tinndinoore wonande hulɓe Alla ɓe

    [67] Muusaa wi'i yimɓe makko Alla yamirii on nde kirsoton nagge ɓe mbii mbela nanngir-ɗaa min ko ɗaayɓe? o wi'i: miɗo moolii Alla jeyeede e majjuɓe

    [68] Ɓe mbii du'ano min Jooma maa O laɓɓinana min no nge wa'i. O wii: ko nge wonaa nayeye wonaa ñalel ko hakindiinge mbaɗee ko njamira-ɗon ko

    [69] Ɓe mbii torano min Jooma maa O laɓɓinana min ngoobu (kulor) magge ? O wii: Oon wii ko sooye no feewi enge weli laarde

    [70] Ɓe mbii du'ano min Joom maa O laɓɓinana min no nge wa'i sabu na'i ɗi nanndiri min maa min njiitu nge

    [71] O wi'i Kanko dee O wii ko nagge ne'iraange golle remru ngesa, kono wonaa yarnude gese, ko hisnge nge jillaani, ɓe mbii jooni dey a addii goonga ɓe kirsi nge kono ɓe ɗeɓaani waɗde yamiroore nde

    [72] Nde mbar-ɗon fettaandu ngon-ɗon e tuumondirde ko Alla yaltini ko cuuɗno-ɗon

    [73] Min mbii tappindiree ɗi ko noon Alla wuurtinirta maayɓe O holla on kaawase Makko mbela joo kakkilon

    [74] Fawii heen ɓerɗe maɓɓe ɗe njoori ɓaawo ɗuum ɗe mba'i no kaaƴe maa ɓura noon, sabu kaaƴe na ngoodi jaltinooje caalli goɗɗe na peecoo njaltina ndiyam goɗɗe kadi njowtoo janansabu hulde Alla, Alla noo yeebotaako ko ngolloton ko

    [75] Mbela oɗon ɗaminii maa ɓe ngoonɗinan on tawa na woodi e maɓɓe sete nanoowo haala Alla ɓe mbaylita ka caggal nde ɓe paami ɓe nganndi ka

    [76] So ɓe kawri e goonɗinɓe ɓee ɓe mbii min ngoonɗinii so ɓe njeewdii ɓe mbi'a mbela on kaalanat ɓe ko Alla udditani on, ndeen ɓe kaɓora on ɗum to Jooma mon, mbela on kakkilantaa

    [77] Mbela ɓe nganndataa wonde Alla Mbo anndi ko ɓe cuuɗta e ko ɓe ɓaŋnginta

    [78] Na woodi e mum en humambinneeɓe ɓe nganndaa e deftere nde sonaa janngugol penaale ɗe ɓe nganndinaa, ɓe ngoni e sikkude tan

    [79] Bone woodanii ɓeen winndirooɓe deftere nde juuɗe maɓɓe eɓe mbi'a ɗum ko to Alla iwri haa ɓe coodira nde coggu hoyngu, bone wonan ɓe e ko juuɗe maɓɓe mbinndi e kala ko ɓe paggitii heen

    [80] Ɓe mbii jayngol memataa min sinaa balɗe seeɗa wii ɓe mbela on keɓii fodoore Alla te Alla luutndotaako aadi Makko wolla ngon-ɗon ko haalde e Alla ko on nganndanaa

    [81] Ko goonga kala mbo faggitii bonannde bonɗi makko piilii mo, ko ɓeen ngoni yimɓe jayngol luttooɓe toon

    [82] Ɓeen goonɗinɓe ɓe ngolli moƴƴereeji ko ɓeen ngoni yimɓe aljanna luttooɓe toon

    [83] Min ɓamii fodoore e ɓiɓɓe Isra'iil taa ndewee sonaa Alla moƴƴon e jibnaaɓe e jiidaaɓe e waayɗuɓe e waasɓe oɗon kaalana yimɓe ɓe ko moƴƴi darnon juulde tottiron asakal ɓaawo ɗuum cali-ɗon ɗuurni-ɗon sonaa seeɗa e mooɗon

    [84] Nde Min ƴetti fodoore mon wota on nduf ƴiiƴe mon taa on njaltin ko'e mon galleeji mon ɗi ndeen njaɓ-ɗon ceediɗon ɗum

    [85] Rewi heen onon ɓee oɗon mbara ko'e mon oɗon njaltina yimɓe e mon galleeji maɓɓe, oɗon peññina tooñe mon e maɓɓe, si ɓe arii e mon dahaaɓe coodtidonɓe yaltingol ɓe na harmi e mon, mbela on goonɗinat yoga e deftere nde njeddon yoga heen kala e mon waɗooɓe ɗum njoɓdi maɓɓe ko koyeera weejo aduna ñande darnga ɓe nduttee e lette ɓurɗe bonde Alla noon yeebotaako ko ngolloton ko

    [86] Ɓeen soodirɓe laakara nguurndam aduna ɓe koynantaake lette ɓe keɓataa ballo

    [87] Min ngaddanii Muusaa deftere nde ɓaawo makko Min ndewni heen nulaaɓe Min ngaddani Iisaa ɓii Maryam laɓɓinale Min cemmbirini mo wonki tedduki mbela kala nde nulaaɗo addi he mon ko welaani pittaali mon mawnikino-ɗon yoga heen njeddon ɓe yoga heen mbaron ɓe

    [88] Ɓe mbii ɓerɗe amen ɗe ko uddiiɗe, accu tan ko Alla huɗi ɓe sabu keefeeru maɓɓe, na famɗi ko ɓe ngoonɗinta

    [89] Nde deftere ari e maɓɓe iwde e Alla, ende nuunɗina ko ɓe njogii ado ɗuum ɓe ngonndoo ko wallitoraade ɗum dow ɓeen yedduɓe nde ko ɓe nganndi ko ari he maɓɓe ɓe njiddi ɗum, yo kuɗdi Alla won e heeferɓe

    [90] Bone woni e koɓe coodiri ko'e maɓɓe nde ɓe njeddi -e tooñe- ko Alla jippini Alla jippinta ɓural Makko dow mbo O welaa e jeyaaɓe Mako ɓe kaandii e tikkere mawnde heeferɓe ɓee na keɓa lette bonɗe

    [91] Si ɓe mbi'aama ngoonɗinee ko Alla jippini ko ɓe mbi'a min ngoonɗina ko jippinaa e amen ɓe njedda ko wonaa ɗuum te ko ɗuum woni goonga nuunɗinɗo ko ɓe njogii, wii ɓe ko waɗi oɗon mbarannoo annabaaɓe Alla ɓe so tawno oɗon ngoonɗini

    [92] Nde Muusaa addani on laɓɓinale njogiti-ɗon ngaari ndi ɓaawo makko onon ko on tooñooɓe

    [93] Min ɓami e mon fodoore Min ɓamti dow mon haayre Tuur ƴettiree ko Min ngaddani on ko e semmbe nanee, ɓe mbii min nanii min ngoopi ɓerɗe mum en ɗe keewi dak rewde ngaari ndi e keefeeru maɓɓe, wii bone wonii e ko goonɗingol mon yamiri on so tawno oɗon ngoonɗini

    [94] Wii so tawii ko onon tan keɓata aljanna to laakara njeloɗee maayde so tawii ko on goonɗuɓe

    [95] Ɓe njelotaako ɗum pooma e ko juuɗe maɓɓe ngardini Alla Ombo anndi tooñooɓe ɓe

    [96] Maa a taw ko kamɓe ɓuri reerɗude e nguurndam e ɓeen renndinɓe e Alla mbela gooto e maɓɓe na yiɗi wuurde duuɓe ujunere wuurde mbo ko juuti woɗɗintaa mo lette Alla Mo yi'a golle maɓɓe

    [97] Wii kala gonɗo gaño Jibriil yo anndu ko kanko yottini Kur'aana nder ɓernde maa e yamiroore Alla nde nuunɗini defte ɗe ɓe njogii ko nde peewal e malu goonɗinɓe

    [98] Kala gonɗo gaño Alla e malaykaaɓe Makko e nulaaɓe Makko e Jibriil e Miika'il Alla dey ko gaño heeferɓe ɓe

    [99] Min njippinii e maa maandeeji laɓɓinooji alaa jeddoowo ɗi sonaa faasigeeɓe ɓe

    [100] Wolla kala nde ɓe piɓi aadi wooda e maɓɓe firtuɓe mbo accu tan ɓurɓe heewde e maɓɓe ngoonɗinaani

    [101] Nde Nulaaɗo Alla ari e maɓɓe ombo goonɗina ko ɓe njogii ko, woodi heen sete salii rontii deftere Alla nde wa'i no ɓe nganndaa nii

    [102] Ɓe ndewi ko seyɗaneeji njannganta laamu Suleymaan Suleymaan yeddaani kono ko seyɗaneeji ɗi njeddi eɗi nganndina yimɓe mbilewu e ko jippina dow malaykaaɓe ɗiɗo to Baabil e Haaruut e Maaruu kala nde ɓe nganndini goɗɗo ɓe mbi'a minen dey ko min fitina taa yeddu, ɓe jnnga e maɓɓe no ɓe ceerndirta neddo e debbo mum, ɓe lorataa hay gooto sinaa e yamiroore Alla ɓe njannga ko bonnanta ɓe, ɓe nganndii kala battindirɗo ɗum alaa geɗal to laakara ko bone ɓe mbattiti ko'e maɓɓe tawiino ɓe nganndi

    [103] Tawno ɓe ngoonɗinii ɓe kuli Alla ko mbarjaari immorde e Alla ɓuri moƴƴude

    [104] Onon goonɗinɓe taa mbi'ee aynu min mbi'ee ndaar (fadir) min nanee, heeferɓe ɓee na keɓa lette. muusɗe

    [105] Ɓeen yimɓe deftere yedduɓe e renndinɓe e Alla njiɗataa jooma mon jippina e mon moƴƴ ere,Alla noon ko MboO welaa o waɗanta yurmeend e Mum ko O jooma ɓural mawngal

    [106] Kala nde Min itti aaye maa momti mbo deen Min ngadda ɓurɗo mbo maa wano mbo mbela a anndaa Alla Mo waawi kala huunde

    [107] Mbela a anndaa wonde ko Alla jeyi laamu asamaanji e lesdi on ngalaa keedanoowo mon wolla ballo sonaa Alla

    [108] Wolla njiɗ-ɗon ko naamnaade nulaaɗo mon o wano Muusaa naamnoranoo ko adi,i kala mbo wattiti goonɗingol keefeeru tawa o majjii laawol peewngol

    [109] Heewɓe e yimɓe deftere njiɗi ruttude on heeferɓe ɓaawo goonɗingol mon ko ngañgu pittaali mum en caggal nde ɓe laaɓaa goonga o njaafee ngaccanon haa yamiroore Alla ara Alla ko kattanɗo kala huunde

    [110] Ñiiɓnee juulde tottiree asakal kala moƴƴere nde mbaɗan-ɗon ko'e mon maa on tawnde to Alla ko Kanko Alla woni ji'oowo ko ngolloton

    [111] Ɓe mbii alaa naatoowo aljanna sonaa Yahuude maa nasaaraajo ɗuum woni muuyaande maɓɓe, wii: ɓe ngaddee daliil mooɗon so tawii ko on goonɗuɓe

    [112] Ko goonga kala mbo totti yeeso makko Alla o woni moƴƴini, ma o heɗ mbarjaari makko to joomum kulol alanaa ɓe ɓe cunotaako

    [113] Yahuud en mbii nasaara en ngonaani e hay huunde nasaara en mbii yahuud en ngonaani e hay huunde, tawa eɓe njannga deftere nde, ko noon ɓe nganndaa ɓe mbiinoo ko Alla ñaawata luural hakkunde maɓɓe ñande darnga

    [114] Hombo ɓuri tooñe oon kaɗoowo yo innde Alla jante nder juulirɗe ombo daranii bonnude ɗe ɓeen potaani naatde ɗe so wonaa e kulol, ɓe keɓa koyeera e aduna ɓe keɓa lette mawɗe to laakara

    [115] Fuɗnaange e hirnaange ko Alla woodani kala heen ɗo kuccit, toon ko yeeso Alla, pellet Alla noon ko jaajɗo e ganngal Makko piiltingal

    [116] Ɓe mbii Alla Mo jogitii ɓiɗɗo senaande woodanii Mo, nganndee kala ko woni e asamaanji e lesdi ko Kanko woodani fof na ɗoftoo Mo

    [117] Puɗɗuɗo asamaanji ɗi e lesdi ndi, so O ñaawii huunde O wi'ata ɗum tan ko: won ɗum wona

    [118] Ɓe nganndaa ɓe mbi'a mbela Alla haaldataa min wolla O addana min maande, ko noon adinooɓe maɓɓe mbiinoo ɓerɗe mum en nanndi goonga tigi Min laɓɓinii maandeeji ɗi wonande yimɓe yananaaɓe ɓe

    [119] Minen Min nelirii ma goonga ngonaa beltinoowo jeertinoowo, A naaɓntaake ma yimɓe jayngol Jahannama

    [120] Yahuud e nasaara en mbeletaake ma haa njokkaa laawol maɓɓe yo a wii ɓe nganndee ko peewal Alla woni peewal so a jokkii beleeɗe maɓɓe ɓaawo nde keɓɗaa ganndal ndeen a dañataa ballal Alla

    [121] Ɓeen ɓe Min ngaddani deftere nde eɓe nde njannga no haaniri ko ɓeen tigi ngoonɗini nde, kala mbo yeddi nde ko ɓeen tigi ngoni bonnoraaɓe

    [122] Onon ɓiɓɓe Isra'iil ciftoree moƴƴereeji Am ɗi Mi waɗani on, Miin tigi waɗi mon ɓurirɗon winndere

    [123] Kulee ñande fittaandu alaa ko waawani fittandu wonndu te ndu jaɓantaake coodtiigu kadi tefaneede nafataa ndu, ɓe keɓataa ballo

    [124] Nde Alla humpitori Ibrahiima konngi o timmini ɗi, O Wi'i: Miin Mi waɗat ma gardotooɗo yimɓe ɓe Ibarahiima wi'i waɗ ɗum kadi e ɓesngu am O wi'i tooñooɓe ɓe keɓataa fodoore Am

    [125] Nde Min mbaɗi suudu ndu ruttorde yimɓe e hoolaare njokito-ɗee darnde Ibrahiima wona juulirde Min ngaadanii Ibrahiima e Ismaa'iila yo ɓe laɓɓin suudu Amngam wanngotooɓe e ufnotooɓe e juulooɓe

    [126] Nde Ibrahiima wi'i jooma am waɗan min nduu suudu leydi hoolniindi njeɗaa yimɓe mum ɓiɓɓe leɗɗe wonande goonɗinɓe Alla e ñande wattan O wi'i kala jedduɗo Mi weltina mo seeɗa fawoo heen Mi faana mon lette jayngol e battane bonɗe

    [127] Nde Ibrahiima e Isma'iila ɓamtatnoo dosɗe suudu ndu eɓe mbi'a Jooma amen jaɓan min ko Aan woni nanoowo ngannduɗo fof

    [128] Jooma amen waɗ min jaɓanɓe Ma mbaɗaa e ɓesngu amen leñol juulɓe yo A hollu min tinndinorɗe dewe amen njaafo-Ɗaa min ko Aan tigi woni jaafotooɗo jurmotooɗo

    [129] Jooma amen waɗ e maɓɓe nulaaɗo ombo janngana ɓe aayeeje Maa o anndina ɓe Kur'aana Maa o e sunna o, o laɓɓina ɓe ko Aaan tigi woni jaaliiɗo ñeeñɗuɗo

    [130] Alaa ɗuurnotooɗo (calotooɗo) laawol Ibrahiima sonaa mbo fittaandu mum ɗaayi nganndee Min cuɓiima mo e aduna kanko o jeyaa ko e moƴƴuɓe to laakara

    [131] Nde Jooma mum wii Mo jaɓanAm ngonaa juulɗo o wi'i mi jaɓanii Jooma binnde ɗe

    [132] Ibrahiima tinndini ɓiɓɓe mum, Yaakuub kadi waɗi noon, onon ɓiɓɓe am Alla suɓaniima on diine ɗe taa maayee sonaa ko on juulɓe

    [133] Mbela on ceediima nde maayde arani Yaakuuba nde o wii ɓiɓɓe mum ɓee holko ndewoton caggal amɓe mbii min ndewan deweteeɗo maa e deweteeɗo baabiraaɓe maa Ibrahiima e Isma'iila e Ishaak deweteeɗo gooto minen ko oon min njebbilanii

    [134] Ngool ko leñol jawtungol engol heɓa ko ngol fagginoo, onon ne oɗon keɓa ko paggi-ɗon on naamnetaake ko ɓe ngollatnoo

    [135] Yahuud e Nasaara en mbii ngonee Yahuuda maa Nasaara ndeen peewon wii: -aan annabiijo- accu dey min ngonata ko e diine Ibrahiima peewɗ ɗe o jeyanooka e sirkuɓe ɓe

    [136] Mbi'ee min ngoonɗinii Alla e ko jippinaa dow amen e ko jippinaa dow Ibrahiima e Isma'iila e Ishaak e Yaakuub e Asbaat e ko Muusaa e Iisaa okkaa e ko annabaaɓe ɓee okka iwde e joomiraawo maɓɓe min ceerndataa hay gooto e maɓɓe ko kamɓe min njebbilanii

    [137] So tawii ɓe ngoonɗinii wano ko ngoonɗin-ɗon ko ndeen tawa ɓe peewii so ɓe ɗuurniima ndeen ɓe ngoni ko e luutndaade maa Alla suran ma ɓe ko Kanko woni nanoowo ngannduɗo fof

    [138] Diine Alla neesuyaŋkooje alaa diine baaɗe no diine Alla ɗe, minen ko Kanko min ndewata

    [139] Wii mbela on njeddondirat e amen fii Alla te ko Kanko woni joomiroowo men, min keɓat golle amen keɓon golle mon minen ko Kanko min laaɓanta

    [140] Mbela on njiɗ wiide wonde Ibrahiima e Isma'iila e Ishaaka e Yaakuub e Asbaat ɓe ngonndoo ko yahudeeɓe maa nasaaraɓe, wii mbela ko onon ɓuri anndude Alla hol mbo ɓuri tooñe oon cuuɗoowo seedanfaagu iwde e Alla, Alla noon yeebotaako ko ɓe ngollata ko

    [141] Ngool ko leñol jawtungol engol heɓa ko ngol, fagginoo onon ne oɗon keɓa ko paggi-ɗon on naamnetaake ko ɓe ngollatnoo

    [142] Arma ka ɓe fuyunngaaɓe e yimɓe mbi'a: "E ko hucciŋtini ɓe ga'e Qibla maɓɓe mo ɓe laatinoo e mu'un?" Maaku: "Ko Alla Woodani fuɗnaange e hiirnaange, Himo Fewnira on Mo O Muuyi faade laawol focciingol

    [143] Ko wano nii Men waɗiri on mofte hakindiiɗe fii yo on laato seedoytooɓe e dow yimɓe ɓen, Nulaaɗo on seeditoyoo e dow mo'on. Men waɗiraa oo Qibla mo fewtataa e mu'un si wanaa no Men anndira on jokkoowo Nulaaɗo on e on ruttotooɗo batte bonnere mu'un, hay si tawii ɗum laatike ko sattu-ɗum, si wanaa e dow ɓen ɓe Allah fewni. Allah Laatoraali yeeboowo liimanaaku mo'on: Pellet, Allah ko Hilnotooɗo yimɓe ɓen Yurmee ɓe

    [144] Gomɗii Meɗen Reeni waylitorgol yeeso maa ngon ka kammu. Ma Men Fewtinire Qibla waalaŋtooɗo ma:Fewtinir yeeso maaɗa ngon baŋŋe Juulirde Hoormaŋteere nden.Nokku kala ko ngoɗon,fewtiniree geece mon ɗen baŋŋe mayru:Pellet,ɓen Rokkaaɓe Defte ɓen no anndi [Al Qur'aanaare nden] ko nde goonga immorde ka Joomi maɓɓe,Allah non siforaali Welsinsiiɗo e ko ɓe gollata

    [145] Mi Woondii si a addanii ɓen rokkaaɓe deftere nden kala maande,ɓe jokkataa Qibla maa on,a wonaa jokkoowo Qibla maɓɓe on,yoga e maɓɓe wonaali jokkooɓe Qibla yoga.Mi Woondii si a jokkii mɓeleeɗe maaɓe ɓaawo kon ko ari e maa e anndal,pellet,an ontuma a jeyaama e tooñuɓe ɓen

    [146] Ɓen ɓe Men Rokki Deftere nden hiɓe nganndiri ɗum wano ɓe nganndiri ɓiɓɓe maɓɓe; pellete, fedde goo e maɓɓe hino suuɗude goonga kan hara hiɓe nganndi

    [147] Goonga kan ko ko ummori ko Joomi maa, wata a laatodu e ɓen sikkitiiɓe

    [148] Ena woodani mo kala baŋŋe ɗe o fewtata e mun.Adondiree e moƴƴereeji,nokku kala ka laati-ɗon,Allah artiray on,on denndaangal. Pellete,Allah ko hattanɗo e dow kala huunde

    [149] Nokku kala ka yaltirɗaa, fewtinir yeeso maa ngon baŋŋe Suudu Hormorteendu ndun, pellet, ɗum ko goonga ummoraade Joomi maa, Allah Wonaali Welsindiiɗo e kon ko gollo-ton

    [150] Nokku kala ka yaltirɗaa, fewtinir yeeso maa ngon baŋŋe Suudu Hormorteendu ndun, nokku kala ka ngonɗon, fewtiniree geece mon ɗen baŋŋe mayru fii wata wonan yimɓe ɓen hujja e hoore mo'on - so wanaa ɓen tooñuɓe e maɓɓe. Wata non on huluɓe, Hulee Lam, fii no Mi Timminira neema Am On e mo'on, belajo'o on feeway

    [151] Wano no Men Nuliri non e mo'on Nulaaɗo ummoraade e mo'on,Himo janngana on Aayeeje Amen,himo laɓɓina on,himo anndina on Deftere nden,o anndina on ko on anndaana

    [152] Jaŋtee Lam, Mi Anndita on; jaarnee Lam wata on yeddam

    [153] Ko onon yo ɓen gomɗimɓe, wallitoree muññaare e juulde. Pellet, Allah Hino Wonndi e muññiiɓe ɓen

    [154] Wata on wi'an ɓen wariraaɓe fii Allah ɓen: "ko ɓe maayɓe". Ko woni, ɓen ko wuurɓe, kono on so'aa anndude

    [155] Ma Men jaribo on huunde, immorde e kulol, e heege, e ɗuytagol jawle, e woŋkiiji, e dimɗe; Wewlin muññiiɓe ɓen

    [156] Ɓen tawɓe si masiibo heɓiiɓe, ɓe wi'a: "Menen dey ko Allah jeyi men, pellet to Makko menruttortoo

    [157] Ɓen ɗon, hino e dow maɓɓe toraaje e yurmeende ummoraade ka Joomi maɓɓe, ko kamɓe ngoni feewuɓe ɓen

    [158] Pellet,Safaa e Marwa ko jeyaaɗe e maandeeji [diine] Allah.Kala on hajjuɗo ka suudu [Kaaba], maa o waɗi Umra,ella woo fawaaki mo nde o wanngotoo hakkunde majji.On mo gattii moƴƴere,pellet Allah ko Jaarnoowo Annduɗo

    [159] Pellet, ɓen suudooɓe kon ko Men Jippini immorde e ɓanngannduyeeji e peewal, ɓaawo nde Men Ɓannginani ɗum yimɓe ɓen ka Deftere, ɓen ɗon, Allah ena Huɗude ɓe, huɗooɓe ɓen na huɗude ɓe

    [160] Si wanaa ɓen tuubuɓe ɓe moƴƴini ɓe ɓaŋngini: Mi Jaɓanay ɓen ɗon tuubuubuyee, ko Min Woni Jaɓoowo tuubuubuyee Huuɓuɗo-yurmeende

    [161] Pellet, ɓen yedduɓe ɓe maayi ko ɓe heereraaɓe, ɓen ɗon ena fawiiɓe kuddi Allah ndin e Malaa'ika en e yimɓe ɓen denndaangal

    [162] Ko ɓe luttooɓe e magge. Ɓe hayfinaŋtaake leɓte ɗen, ɓe wonaali nennanaŋteeɓe

    [163] Reweteeɗe mon On ko Reweteeɗe Gooto. Reweteeɗo Alaa tanaa Makko, Jurmotooɗo Yurmeende heeriinde e nde heeraaki Yurmeende

    [164] Pellet hino e ndeer tagugol kammuuli ɗin e leydi ndin, e luutondiral jemma e ñalorma on, e leɗɗe dogirooje ɗen ka bahru nafugol yimɓe ɓen, e kon ko Allah Jippiniri ka kammu, immorde e ndiyam, O Wurniri ɗum leydi ndin ɓaawo maayugol mayri O Saakti e mayri kala daaba, e waylitugol keneeli ɗin e duule eltaaɗe ɗen hakkunde leydi e kammu, maandeeji wonannde yimɓe haqqilooɓe

    [165] Hino e yimɓe njogitiiɓe ko woori Allah yerondirɗi, hiɓe njiɗiraɗi wano Allah yiɗirtee, [ko] ɓen gomɗimɓe ɓuri saɗtude giggol wonande Allah. Hara ɓen tooñuɓe annduno tuma ɓe nji'oyta lepte ɗen, wonde doole ɗen fof ko Allah heeranii, e wonde Allah ko Saɗtuɗo lepte

    [166] Tuma nde hisnii jokkanooɓe ɓen pottitoyii jokkunooɓe ɓen, ɓe nji'a lepte ɗen, sabuuji ɗin taƴira ɓe

    [167] Jokkunooɓe ɓen mbi'a: "Hara nun fehre ruttagol no woodannoo men, men pottitora ɓe wano ɓe pottitori men nii". Ko wano nii Allah Hollirta ɓe golleeji maɓɓe ɗin; hayrere e dow maɓɓe, ɓe ngonaali njaltooɓe e yiite ngen

    [168] Ko onon yo yimɓe! Ñaamee yoga e ko woni ka leydi ko dagii ko laaɓi, wata on jokku juri=taabe seytaane ɗin : Pellet, ko o gaño mo'on feeñuɗo

    [169] Anndee ko o yamirta on ko bone e paŋkare, e nde wowloton e hoore Allah ko on anndaa

    [170] Si ɓe wi'anaa:"Jokkee kon ko Allah Jippini", ɓe mbi'a:"Ko woni, men njokkay ko men tawri kon baabiraaɓe amen";e hay si baabiraaɓe maɓɓe ɓen haqqilataa hay e huunde ɓe haanditaaki

    [171] Misal ɓen yedduɓe hino wa'i wa on ewnotooɗo kon ko nanataa si wanaa noddaandu e ewnal. Ko faaɗuɗi, mumiɗuɗi, wumuɗi; kaŋji ɗi haqqiltaa

    [172] Ko onon yo ɓen gomɗimɓe! Ñamee immorde e laaɓuɗi ɗi Men Arsiki on, jaarnon Allah si on wonii ko Kaŋko rewoton

    [173] Anndee ko O Harminani on, ko jiiɓe, e ƴiiƴam, e teewu kose, e [huunde hirsiraande] daginiraande ko woori Allah. Kala on duñaaɗo [e ñaamugol ɗum] hara wanaa ɓewɗo wanaa jaggituɗo, bakkatu fawaaki mo. Pellet Allah ko Ya'fotooɗo Yurmeteeɗo

    [174] Pellet ɓen suuɗooɓe ko Allah Jippini kon e Deftere nden, hiɓe soodira ɗum cogguwel famɗungel. Ɓen ɗon alaa waɗude ka deedi maɓɓe si wanaa yiite ngen; Allah Yeewtidtaa ɓe ñalnde darngal, O Laɓɓiŋtaa ɓe, hino woodani ɓe lepte muusuɗe

    [175] Ko ɓen ngoni soodirɓe majjere nden peewal, e lepte ɗen ya'fuyee. kaawse ko muññoriɓe ka yiite

    [176] Ɗuum noon, ko fii Allah Jippinirii Deftere nden goonga. pellet ɓen luutondirɓe e Deftere nden ɓe ngonii e lurral woɗɗungal

    [177] Dewal ngal wonaali fewtiŋgol geece mon ɗen ɓaŋnge fuɗnaange e hiirnaange. Ko woni tun dewal ngal: ko on gomɗinɗo Alla e Ñalaande sakkitiinde nden, e Malaa'ika en, e Deftere nden, e Annabaaɓe ɓen; o okki jawdi -e hoore yiɗugol ndi- joomiraaɓe ɓadondiral, e wonduɓe ɓen, e ɓilliiɓe ɓen, e ɓii hoore-laawol, e ɓen torotooɓe, e fii rinɗinngol daaɗe; o niiɓni juulde, o totti asakal, e ɓen hunnooɓe aadondiral maɓɓe si ɓe haldidaama, e ɓen muññitooɓe ka baasi e ka lorra, e fewndo gowole. Ko ɓen ngoni goonguɓe ɓen, ko ɓen kadi ngoni gomɗuɓe

    [178] Ko onon yo gomɗimɓe,njottiigu farlaama e mo'on:dimo sabu dimo, jeyaaɗo sabu jeyaaɗo,deyel sabu deyel.Kala ya'fanaaɗo goɗɗum e musiɗɗo makko,ko jokkitirogol no moƴƴiri tottira e makko no moƴƴiri.Ɗum ɗoo ko hoynaneede immorde e Joomi mo'on e yurmeende.Kala on jaggituɗo ɓaawo ɗu'um,no woodani mo lepte muusuɗe

    [179] No woodani on ka njottiigu nguurdam, yo joomiraaɓe haqqilaaji. Belajo'o on wonay gomɗuɓe

    [180] Farlaama e mo'on:si maayde nden arii e mo'on,si o accii jawle: wasiyanagol jibinɓe mo ɓen,e ɓadondiraaɓe ɓen no moƴƴiri.Ko hannduyee e dow gomɗuɓe ɓen

    [181] Kala on waylituɗo ɗum ɓaawo o nannde, pellet bakkaatu mun on ko ɓen waylituɓe fawii. Allah ko Nanoowo Annduɗo

    [182] On mo huli ooñaare immorde e wasiyiiɗo maa bakkaatu o moƴƴini hakkunde maɓɓe,bakkaatu fawaaki mo.Pellet Alla ko Yawtanoowo Yurmotooɗo

    [183] Ko onon yo gomɗimɓe, koorka kan farlaama e mo'on wano ka farliranoo e ɓen adinooɓe on, ɓelajo'o laatoɗon gomɗuɓe

    [184] Ñalɗi limtaaɗi. Kala e mo'on laatiiɗo nawnuɗo maa e hoore-jahal: ko limtugol ñalɗi goo. No fawii ɓen haɗtanɓe ka, ñammingol ɓiliiɗo. Kala on gattuɗo moƴƴere ɗum no moƴƴani mo. Ko nde hooroton ɓuri moƴƴannde on, si wonii hiɗon nganndi

    [185] Lewru koorka ndun, ndu Alqur'aanaare nden jippinaa e mu'un, ko ndu peewal wonannde yimɓe ɓen e ɓangannduyeeji immorde e peewal e serndugol. On e mo'on seediiɗo lewru ndun, yo o hooru ndu. On tawɗo no nawni maa himo e hoore-jahal, ko limtugol e ñalɗi goo. Alla no Faandanii on neweende O Faandanaaki on saɗteende; e fii yo on timmin limoore nden e no mawniniro Alla kon ko O Fewni on, belajo'o on jaarnay Mo

    [186] Si jeyaaɓe Am ɓen lamndike lan fii Am, hary Min: Ko Mi Ɓaɗiiɗo. Miɗo Jaabina toraare torotooɗo si o torike Lam. Yo ɓe nooto Lam, e yo ɓe gomɗinam, belajo'o ɓe feeway

    [187] Daginanaama on jemma koorka kan yiidugol e rewɓe mon ɓen. Ko ɓe koltu mo'on ko on koltu maɓɓe. Alla Anndii wonde on laatinoke jaŋfotooɓe ko*e-mon,O Jaɓani on tuubuubuyee O Ya'fii on.Jooni non,soccondiree e maɓɓe ɗaɓɓon ko Alla Winndani on.Ñaamee yaron haa gaarawol danewol ngol ɓaŋngirana on ɓalewol ngol ka peeral, refti timminiron koorka kan jemma. Wata on soccondir e maɓɓe hara ko on ufniiɓe ka juulirɗe.Ɗum ko keeri Allah, wata on ɓaɗto ɗi.Ko wano nii Allaahu On Ɓaŋnginiraŋta yimɓe ɓen aayeeje Makko ɗen,belajo'o ɓe wona gomɗuɓe

    [188] Wata on ñaamir jawle mon ɗen hakkundeeji mo'on e hoore mehre, werloron ɗe e ñaawooɓe ɓen fii yo fedde goo ñaamira e jawle yimɓe ɓen bakkaatu, hara hiɗon nganndi

    [189] Hiɓe naamno-maa fii darorɗe lebbi, wi'u: "Ɗin ko waqaŋtinanayɗi yimɓe e fii hajju".Dewal ngal wonaali nde ngardaŋton cuuɗi ɗin immorde ka ɓabbe majji, si ko woni dewal ngal: ko on gomɗuɗo.Ngardanee cuuɗi ɗin ka dame majji.Hulon Allah,belajo'o on malete

    [190] Haɓee fii laawol Alla ngol ɓen haɓooɓe on, wata on jaggitu. Pellet, Alla yiɗaa jaggitooɓe ɓen

    [191] wareeɓe nokku kala ka tawɗon ɓe, yaltineeɓe nokku ka ɓe yaltiniri on: ko geddi ɗin ɓuri mawnude e dii haɓugol ngol. Wata on haɓuɓe ka Misiide Hormaŋteere haa ɓe haɓa on e mayre. Si ɓe haɓii on haɓee ɓe. Ko wano nii woni njoɓdi heeferɓe ɓen

    [192] Si ɓe haɗitike, pellet, Alla ko O Hafroowo Huuɓuɗo-yumeende

    [193] Haɓee ɓe haa nokku ka laatotaako fitina, diina kan laatanoo Alla. Si ɓe haɗitike, haray jaggitere alanaa si wanaa ɓen tooñooɓe

    [194] Si ɓe haɓii on e lewru hormaŋteeru, haɓee ɓe e lewru hormaŋteeru, horminaaɗi ɗin ko yottondirtee ɗum. On mo jaggiti e mo'on jaggitee e dow makko yeru kon ko o jaggiti e dow mooɗon. Hulee Alla anndon pellet Alla no wonndi ɓen gomɗuɓe

    [195] Wiŋtee e fii laawol Alla, wata on bugor juuɗe mon ɗen faade e halakuyee. Moƴƴinee, pellet Alla no Yiɗi moƴƴinayɓe ɓen

    [196] Timminiree hajju ngun e 'omra on fii Alla. Si on sakkaama: fawike on ittugol kon ko newii e kirse, wata on femmbu ko'e mon ɗen haa kirse ɗen yottoo nokku majje. On tawɗo e mo'on ko ñawɗo maa lorra no ka hoore makko, ko soktorgol: koorka, maa sadaqa maa dammol. Si on wonii e hoolaare, on mo dakmitori 'omra on haa ka hajju: fawike mo ittugol kon ko newii e kirse. Mo heɓaali, ko hoorugol balɗe tati ka hajju e jeeɗiɗi si on ruttike; ɗen ko sappo timmuɗe. Ko jaŋtaa koo, ko fii on tawɗo ɓeynguure mun nden laataaki hoɗuɓe ka Misiide hormaŋte. Hulee Alla, anndon pellet Alla ko saɗtuɗo lepte

    [197] Hajju ngun:ko lebbi anndaaɗi. Mo anniyike e nder majji hajju,renndugol alaa,wanaa faasoqingol wanaa kadi yeddondiro ka hajju.Kala ku gollugɗon e moƴƴere, Allah no Anndi ɗum.Yooɓee,ko ɓuri moƴƴude e njooɓa,ko gomɗal. Hulee Lam yo joomiraaɓe haqqillaaji

    [198] Bakkaatu fawaaki on nde ɗaɓɓoton arsike immorde e Joomi mo'on. Si on iwtii 'Aarafaat, Jaŋtee innde Alla ka nokku horminannde. Jaŋtoron Mo wano O fewniri on non, hari on laatinoke ado muuɗum ko on jeyaaɓe e majjuɓe

    [199] Refti yahron ka yimɓe ɓen yahri ɗon, Insinanoɗon Alla. Pellet Alla ko Yaafotooɗo Huuɓuɗo-yurmeende

    [200] Si on gaynii dewe hajju mon ngun, jaŋtoree innde Alla wano jaŋtorton baabiraaɓe mo'on, maa ko ɓuri ɗum tiiɗude. No e yimɓe ɓen wi'ooɓe: "Joomi amen Rokku men ka aduna", alanaa mo ka laakara geɓal-moƴƴal

    [201] No e maɓɓe wi'ooɓe: Joomi amen, okku min moyyere aduna e laakara, ndanndaa min lebte jayngol

    [202] Ɓen ɗon, no woodani ɓe geɓal-moƴƴal e kon ko ɓe faggitii. Alla ko Yaawuɗo hasboore

    [203] Jaŋtee Innde Alla e ñalɗi limtaaɗi. On yaccinɗo e nder balɗe ɗiɗi, bakkaatu fawaaki mo; on neɓtinɗo kadi, bakkaatu fawaaki mo.Wonannde on gomɗuɗo. Hulee Alla, nganndon pellet ko ka Makko mooɓindiroyte-ɗon

    [204] No e yimɓe ɓen on mo konngol mun no haawne ka nguurdam aduna, himo seediŋtina Alla kon ko woni e ndeer ɓernde makko, hara non ko kaŋko ɓuri saɗtude wennje

    [205] Si o huccitii, o yaha ka leydi fii o bonnu e mayri, o halka gese e geññi. Alla Yiɗaa bononda

    [206] Si o wi'anaama: "Hulu Alla", mawniŋtinaare heɓa mo sabu bakkaatu. Jahannama yonii mo, e nge bonii ndaɗɗudi

    [207] No e yimɓe ɓen: on mo no sooɗtira woŋkii mun kin ɗaɓɓugol yarluyee Alla. Alla ko Hilnotooɗo jeyaaɓe Makko ɓen

    [208] Ko onon yo gomɗimɓe, naatiree e lislaamu ka denndanngal, wata on jokku juri seytaane ɗin. On ko gaño mooɗon ɓaŋnguɗo

    [209] Si on ooñike ɓaawo koo ko ari on e ɓaŋngannduyeeji, nganndee pellet, Alla ko Fooluɗo Ñeeñuɗo

    [210] Taw si ɓee no sabbii: si wanaa nde Allaahu On Ardaŋta ɓe e ndeer niɓe duule wondude e Maalaa'ika en; fiyaaku gasinee. Ko ka Alla woni ruttorde fiyakuuji ɗin

    [211] Naamno geɗalɓe Israa'iila en:ko jelu woni ko Men Rokki ɓe e maandeeji ɓaŋnguɗi! Kala waɗtituɗo neema Alla on ɓaawo on arude mo, pellet, Alla ko Tiiɗuɗo lepte

    [212] Nguurdam aduna ɗam cuɗinanaama ɓeya heeferɓe, hiɓe jalkita ɓen gomɗimɓe. Ɓen gomɗuɓe wonoyay dow maɓɓe ñalnde darngal. Alla no Arsikira on Mo O Muuyi, ko aldaa e hasboore

    [213] Yimɓe ɓen laatino mofte goote. Allaahu On Nuli Annabaaɓe ɓen, wewlinooɓe e jeertinooɓe, O Jippindini e maɓɓe Deftere nden hoore goonga, fii yo o ñaawu hakkunde yimɓe ɓen kon ko ɓe luuondiri e muuɗum. Luutondiraali e muuɗum, si wanaa ɓen rokkaaɓe nde, ɓaawo kon ko ari ɓe e ɓaŋngannduyeeji; ka bewre hakkunde maɓɓe. Allah Fewniri duŋyee Makko ɓen gomɗimɓe e kon ko ɓe luutondiri e muuɗum, immorde e goonga. Alla No Fewna on Mo O Muuyi, faade e laawol focciingol

    [214] Kaa on sikku on naatay aljanna hara araali on sugu kon ko arunoo ɓen wuliiɓe on? Heɓiino ɓen saɗtteende e lorra, ɓe dillinaa haa Nulaaɗo wi'i, e ɓen gomɗindimɓe e makko: "Ko honnde tuma woni ballal Alla ngal?", hey, pellte ballal Alla ngal ɓaɗtiingal

    [215] Ɓe ngaray naamnaade ma ko honɗum ɓe sakkotoo, wi'u: "Si won ko sakkiɗon e moƴƴere, ko fii jibinɓe on, e ɓadondiraaɓe ɓen, e wonduɓe ɓen, e ɓiliiɓe ɓen, e seteeɓe ɓen. kalako golluɗon e moƴƴere, pellet Alla ko Annduɗo ɗum

    [216] Hare nden farlaama e mo'on; nden non ko añaande e mo'on,no tijjaa ka añoton huunde hara ko nde moƴƴere mon, no tijjaa kadi ka yiɗoton huunde hara ko nde bone mon. Ko Alla No Anndi onon on nganndaa

    [217] Hiɓe naamno maa fii lewru hormaŋte ndun, haɓugol e mayru, maaku: "Haɓugol e mayru ko mawnu-ɗum. Ko sakkagol e laawol Alla ngol e yeddugol Mo e Misiide hormorde nden e yaltingol yimɓe mayre ɓen e mayre, ɓuri mawnude ka Alla. Ko shirku on kadi ɓuri mawnude dii wargol ngol; ɓe seerataa hiɓe haɓa on haa ɓe rutta on e diina mon, si ɓe haaɗtanii. Kala e mo'on yaltondirɗo e diina mu'un, o maayi ko o keefeero: ɓen ɗon, golle maɓɓe ɗen bonii aduna e laakara; ko ɓen ngoni yimɓe yiite, ɓen ko luttooɓe ton

    [218] Pellet, ɓen gomɗimɓe e ɓen feruɓe haɓiri fii laawol Alla, ɓen ɗon no jortii Yurmeende Alla; Alla ko Ya'fotooɗo Huuɓuɗo-yurmeende

    [219] Hiɓe naamno-maa fi sanngara e karte, maaku: "No e ɗin ɗiɗi bakkaatu mawɗo e nafawoy wonannde yimɓe ɓen, ko bakkaatu majji on non ɓuri mawnude e dii nafawoy majji on". Hiɓe naamno-maa kadi hol ko ɓe sakkotoo? Maaku: "yaafuya=Ko fawi e haaju". Ko wano nii Alla Ɓaŋnginiraŋta on Aayeeje ɗen, belajo'o on miijitoto

    [220] Fii aduna on e laakara on, hiɓe naamno-maa fii wonduɓe ɓen, maaku: "Ko moƴƴagol e maɓɓe ɓuri moƴƴude". Si on jillondirii e maɓɓe, ko musiɗɓe mo'on. Alla no Anndi on moƴƴinoowo e on bonnoowo. Si Alla muuyuno, O Ɓiɗtinanayno on. Pellet Alla ko Fooluɗo Ñeeñuɗo

    [221] Wata on resu ɓen rewɓe shirkayɓe haa ɓe gomɗina: Mi Woondii ko korɗo gomɗinɗo ɓuri moƴƴude debbo shirkoowo hay si o haawnii on. Wata on resin ɓen worɓe shirkooɓe haa ɓe gomɗina: Mi Woondii ko maccuɗo gomɗinɗo ɓuri moƴƴude dimo shirkoowo hay si o haawnii on.Ɓen ɗon hiɓe nodda faade e yiite, Alla No Noddude e Aljanna e haforanal, e duŋyee Makko. Himo Ɓaŋngina Aayeeje Makko ɗen wonannde yimɓe ɓen, belajo'o ɓe wa'ajitoto

    [222] Hiɓe naam-no maa fii fiilordu, maaku: Ɗum ko nefinii ɗum; luncitee rewɓe ɓen fewndo fiilordu, wata on ɓaɗto ɓe haa ɓe laaɓa. Si ɓe laaɓii, ngaree e maɓɓe nokku ka Alla Yamiri on ɗon. Pellet Alla No Yiɗi tuubayaɓe ɓen Himo Yiɗi kadi ɓen laɓɓinotooɓe

    [223] Rewɓe mon ɓen ko gese mo'on. Ngardee e ngesa mon mbam nokku kala ka faaliraɗon, ngardinanee woŋkiiji mon ɗin. Hulle Alla, nganndon ko on kawrooɓe e Makko. Weltin gomɗimɓe ɓen

    [224] Wata on waɗu Alla heedo fii ngoondooje mon ɗen; nde ɗiggoton, gomɗon hulon moƴƴinon hakkunde yimɓe ɓen. Alla ko Nanoowo Annduɗo

    [225] Alla Nanngitirtaa on gardambi=bolle mehre ka ngoondooje mo'on, kono Himo Nanngitira on kon ko ɓerɗe mon ɗen faggitii. Alla ko Hafroowo Muññiiɗo

    [226] No woodani ɓen woondirooɓe suddiiɓe mun ɓen: habbitagol lebbi nayi. Si ɓe ruttike, pellet Alla ko Haforoowo Huuɓuɗo-yurmeende

    [227] Si ɓe fellitii ceergal ngal, pellet Alla ko Nanoowo Annduɗo

    [228] Seeraaɓe ɓen yo habbiŋtin ko'e maɓɓe ɗen laaɓe tati; dagaŋtaako ɓe suuɗugol kon ko Alla Tagi ka ndeer renngaaji maɓɓe, si wonii hiɓe gomɗimɓe Alla e ñalaande sakkitiinde. Ko moodiɓɓe maɓɓe jojjidi ruttugol ɓe e ɗum, si hawrii hiɓe faalaa weldital. No woodani ɓen [rewɓe] yeru kon ko fawiiɓe, no moƴƴiri. No woodani worɓe ɓen: ɓural e dow maɓɓe. Alla ko Fooluɗo Ñeeñuɗo

    [229] Ceergal, ko laaɓi ɗiɗ: ko jogitorgol no moƴƴiri maa accitira no moƴƴiri. Dagaŋtaako on ƴettitugol huunde e kon ko rokku-ɗon ɓe, si wanaa hara ɓe hulii [kamɓe ɗiɗo] nde ɓe niiɓnataa keeri Alla ɗin. Si on hulii roŋkude ñiiɓnude keeri Alla ɗin, goopi alanaa ɓe e kon ko debbo on soktori. Ɗin ko keeri Alla, wata on jaggitu-ɗi. kala jaggituɗo keeri Alla ɗin, ko ɓen ngoni tooñooɓe ɓen

    [230] Si o seerii mo, on [debbo] dagitaŋtaako mo ɓaawo ɗu'um, haa o resindira e gorko goo. Si on [gorko] seerii mo, goopi fawaaki ɓe nde ɓe ruttondira, si ɓe fellitii ñiiɓnugol keeri Alla ɗin.Ɗin ko keeri Allah, Himo Ɓaŋnginana ɗi ɓen yimɓe ngannduɓe

    [231] Si on seerii rewɓe ɓen, laje maɓɓe ɗen yottike: jogitoree-ɓe no moƴƴiri maa accitoron ɓe no moƴƴiri. Wata on jogitor ɓe lorrugol nde jaggitoton. Kala waɗuɗo ɗum, gomɗii o tooñii hoore-makko. Wata on jogitor Aayeeje Alla ɗen jalnori. Annditee neemaaji Alla ɗi O Neemini e mo'on, e ko O Jippini e mo'on immorde e Deftere e Ñeeñal; Himo Wa'ajora ɗum. Hulle Alla, nganndon pellet Alla ko Annduɗo kala huunde

    [232] Si on seerii rewɓe ɓen, laje maɓɓe ɗen yottike, wata on laagu ɓe nde moodiɓɓe maɓɓe ɓen resata ɓe; si ɓe welondirii hakkunde maɓɓe no moƴƴiri. Ɗum no waajoree on tawɗo e mo'on no gomɗini Alla e Ñalaande Sakkitiinde. Ko jaŋtanaɗon koo ɓuri moƴƴannde on, ɓuri laaɓaande. Alla No Anndi onon on nganndaa

    [233] Jibimɓe ɓen yo muynin ɓiɗɓe maɓɓe ɓen duuɓi ɗiɗi timmuɗi; wonannde on faandiiɗo timminde muyninngol ngol.No fawii jibinanaaɗo on, ñammingol holitinira [rewɓe] ɓen no moƴƴiri. Woŋkii woo fawaaka si wanaa ko ki waawata. Wata jibinɗo on lorrire sabu ɓiɗɗo makko on, wanaa jibinanaaɗo on kadi lorrirtee sabu ɓiɗɗo makko on; no fawii ronoowo on yeru ɗum. Si ɓe faandike entude e hoore yarlondiral hakkunde maɓɓe e diisondiral, bakkaatu fawaaki ɓe. Si on faandike ɗaɓɓude muyninanoowo on ɓiɗɓe mon ɓen, bakkaatu fawaakii on, si on jonnirii kon ko ɓen [muyninooɓe] hanndi e moƴƴere.Hulee Alla, nganndon ko O Reenuɗo kala ko golloton

    [234] Ɓen maayooɓe e mo'on ɓe acca suddiiɓe: yo ɓen habbiŋtin ko'e maɓɓe lebbi nayi e balɗe sappo. Si ɓe yottike laje maɓɓe ɗen, bakkaatu fawaaki on e kon ko ɓe waɗani ko'e maɓɓe no moƴƴiri. Alla Ko Humpitiiɗo kon ko golloton

    [235] Bakkaatu fawaaki on e kon ko weeɓitoton, e sabboyde suddiiɓe ɓen, maa suuɗuɗon ɗum ka woŋkiiji mo'on. Alla No Anndi aray ka annditon fii maɓɓe, ko woni tun, wata on fodondir e maɓɓe [desal] e gunndoo: si wanaa nde wowloton koŋngol moƴƴol, wata on fellitu humugol dewgal ngal haa lajal edda ngal yottoo. Ngande pellet Alla No Anndi ko woni e woŋkiiji mo'on, Reŋtee e Makko, nganndon pellet Alla Ko Haforoowo Muññiiɗo

    [236] Bakkaatu fawaaki on si on seerii suddiiɓe ɓen ado on renndude e maɓɓe maa jaŋtanagol ɓe teŋe, dakmitee ɓe:no fawii galo on yeru makko, no fawii kadi baydoolo on yeru makko.Dakmitirgol ɓe no moƴƴiri.Hannduyee fawiiɗo moƴimɓe ɓen

    [237] Si on seerii suddiiɓe ɓen ado on meemude ɓe, tawa on jaŋtanike ɓe teŋe: ko feccere kon ko jaŋti-ɗon, si wanaa hara ɓe ya'afi maa on mo dewgal woni e juuɗe mu'un ya'afii. Ko nde ya'afotoɗon ɓurata ɓaɗtinnde gomɗal. Wata on yejjitu ɓural ngal hakkunde mo'on. pellet Alla ko Reenuɗo kala ko golloton

    [238] Reenee e julɗe ɗen, e julde hakkundeere nden. Daranoɗon Alla ko o toƴƴiniiɓe

    [239] Si on hulii, juulee ko on seppayɓe maa waɗɗiiɓe. Si on hoolike, jaŋtee Innde Alla nden wano O Anndiniri on kon ko on nganndaano

    [240] Ɓen maayooɓe e mo'on ɓe acca suddiiɓe: ko wasiyanagol suddiiɓe ɓen dakmitorɗum haa hitaande nden timma, ko aldaa e yaltiŋgol ɓe. Si ɓe yaltii, bakkaatu fawaaki on e kon ko ɓe waɗani ko'e maɓɓe e moƴƴere. Alla ko Fooluɗo Ñeeñuɗo

    [241] No woodani ɓen seeraaɓe: dakamitorgol no moƴƴiri. ko goongofawiiɗo gomɗuɓe ɓen

    [242] Ko wano nii Alla Ɓaŋnginiraŋta on Aayeeje Makko ɗen, belajo'o on haqqilay

    [243] E a tinaali ɓen njaltunooɓe e galleeji mu'un, kamɓe ko ɓe guluuje, ka reenagol e maayde, Allaahu On Daalani ɓe: "Maayee", refti O Wuurniti ɓe? Pellet Alla ko Jom Ɓural e dow yimɓe ɓen, ko woni tun, ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen njaanataa [Alla]

    [244] Haɓee fii laawol Alla Ngol, nagndon pellet Alla ko Nanoowo Annduɗo

    [245] Ko hombo woni on ñawloowo Alla ñamaande moƴƴere, O Sowitana mo nde cowalle ɗuuɗuɗe? Alla No Ɓiɗttina Himo Yañña, ko faade ka Makko ruttete-ɗon

    [246] E a tinaali ngun mbatu ɓiɗɓe Israa'ila, ɓaawo Muusaa, tuma nde ɓe wi'annoo Annabaajo maɓɓe on: "Imminan men lamɗo, men haɓa fii laawol Alla Ngol?" O maaki: "Hara on tijjaaki si hare nden farlaama e mo'on nde roŋkoton haɓude?" ɓe mbi'i: "Ko haɗata men haɓugol e fii laawol Alla Ngol, gomɗii men njaltinaama e galleeji amen e ɓiɗɓe amen?" Nde hare nden farlanoo e maɓɓe, ɓe hucciti, si wanaa seeɗaaɓe e maɓɓe. Alla Ko Annduɗo tooñooɓe ɓen

    [247] Annabaajo maɓɓe on maakani ɓe:"Alla Imminanii on Taaluuta laamɗo". Ɓe mbi'i:"Hol no laamu laatoraŋta mo e hoore amen,ko menen ɓuri mo haandude e laamu,o rokkaaka yaajeende jawdi?" O maaki:"Alla Suɓike mo e dow mo'on,O Ɓeydi mo yaajeende ka ganndal e ka ɓanndu". Alla No Rokka Laamu Makko Ngun on Mo O Muuyi,Alla ko Yaajuɗo [ɓural] Annduɗo

    [248] Annabaajo maɓɓe on maakani ɓe: "Nganndee Maande Alla nden, ko nde Arkawal ngal arata on; deeƴere no e ndeer maggal, immorde ka Joomi mo'on, e ko heddinoo ko aalo Muusaa e aalo Haaruuna en acci, hara Malaa'ika en no ronndii ngal. Pellet no e koo ko jaŋtaa ɗoo, Maande wonannde on; si o laatike gomɗimɓe

    [249] Nde Taaluuta yaltidunoo e konu ngun, o maaki: "Alla No Jarribora on caangol: kala yarɗo e maggol o jeyaaka e am, kala mo meɗaali ngol ko on ɗon jeyaa e am, si wanaa on ñeɗirɗo junngo mun ñeɗannde". Ɓe yari e caangol ngol si wanaa seeɗaaɓe e maɓɓe. Nde o lummbunoo ngol, kaŋko e ɓen gomɗimɓe wonduɓe e makko, ɓen mbi'i: "Feere alanaa en e Jaaluuta e konu mun ngun". Ɓen fellituɓe hawray e Alla ɓen mbi'i: "Heewii ka fedde tokosere fooliri fedde ɗuuɗunde, duŋayee Alla". Pellet Alla No Wondi e muññiiɓe ɓen

    [250] Nde ɓe feeñannoo Jaaluuta e konu mun ngun, ɓe mbi'i: "Joomi amen, Rufu muñal e dow amen, Tabiŋtinaa teppe amen, Faabo-ɗaa men e ɓee heeferɓe

    [251] Ɓe fooliriɓe Duŋayee Alla: Daawuuda wari Jaaluuta, Alla Rokki mo Laamu e Annabaaku, O Anndini mo kon ko O Muuyi. Si wanaano Ko Alla Duñirnoo yimɓe ɓen yoga e dow yoga, leydi ndin bonayno. Kono Alla Ko Jom Ɓural e dow winndere nden

    [252] Ɗen ko Aayeeje Alla, Meɗen Jaŋnga ɗe e dow maaɗa wondude e Goonga, Pellet ko a jeyaaɗo e Nulaaɓe ɓen

    [253] Ɓen Nulaaɓe, Men Ɓurnii yoga maɓɓe e dow yoga : No e maɓɓe yeewtiduɓe e Alla, O Ɓaŋti darjaaji yoga e maɓɓe; Men Rokki Iisaa, ɓiɗɗo Maryama on, ɓanngannduyeeji Men semmbiniri mo fittaandu laaɓundu ndun. Si Alla Muuyuno, womɓe ɓaawo maɓɓe ɓen wartindirtaano ɓaawo nde ɓanngannduyeeji ɗin ari maabɓe. Kono ɓe luutondiri: no e maɓɓe ɓen gomɗimɓe, no e maɓɓe ɓen yedduɓe. Si Alla Muuyuno, ɓe wartindirtaano, kono Alla no waɗa kon ko O Yiɗi

    [254] Ko onon yo gomɗimɓe, sakkee e kon ko Men Arsiki on adii ñalaande arde; nde ngeyngu alaa e mayre, wanaa sehilaaku, wanaa tefoore. Ko heeferɓe ɓen woni tooñooɓe ɓen

    [255] Alla, alaa reweteezo si wanaa kanko, Wuurɗo Ñiiɓuɗo. Ŋoŋre nanngataa Mo, wanaa kadi ɗoyngol. ko Kanko Jeyi huunde ko woni ka kammuuli e huunde ko woni ka leydi. Ko hommbo woni on tefoowo ka Makko si wanaa e duŋayee Makko? Himo anndi ko woni yeeso maɓɓe, e ko woni ɓaawo maɓɓe. Ɓe huɓindotaako huunde e Anndal Makko ngal si wanaa ko O Muuyi. Jullere Makko nden no yaaji ɓuri kammuuli ɗin e leydi ndin. Reenugol ɗi aaninaa Mo. Ko Kano woni Toowuɗo Mawɗo On. @Corrected

    [256] Doolugol alaa ka diina. Gomɗii peewal ngal ɓanngii immorde e majjere nden. Kala yedduɗo ɗuuɗa bewreeru ndun o gomɗini Alla, haray o jogitike ɓoggi finnde hoolaare ɗin, firtagol alanaa ɗi. Alla ko Nanoowo Annduɗo

    [257] Alla Ko Giɗo gomɗimɓe ɓen: Himo yaltina ɓe e niɓe, O naɓa ɓe e ndaygu. Ɓeya yedduɓe, yiɗɓe maɓɓe ko ɗuuɗa bewreeji ɗin: Hiɗi yaltina ɓe e ndaygu naɓa ɓe e niɓe. Ɓen ko yimɓe yiite, luttooɓe e magge

    [258] E a yi'aali on wennjuɗo Ibraahiima e fii Jeyɗo mo On, fii Alla no Yeɗi mo laamu, nde Ibraahiima maakunoo: "Jeyɗo lam on, ko On Wuurnata Wara". [Wennjuɗo on] wi'i: "Min kadi miɗo wuurna wara". Ibraahiima maaki: "Pellet Alla no Addira naange ngen fuɗnaange, addir nge hiirnaange".Yedduɗo on mugaa. Alla fewnataa yimɓe tooñooɓe ɓen

    [259] Wolla ko hono oon birtiiɗo wuro yeewngo ngo maadi mum e mbildi mum yirbi o wi*i hono Alla wuurtaninta ɗum caggal maayde mum? Alla wari mbo o lelii duuɓi teemedere O ummini mbo O daali hono foti ñiiɓɗa o wi*i ñalawma maa feccere ñalawma, O daali alah a duumiima ɗo duuɓi teemedere ƴeew ñaamdu ma e njaram ma waylaaki ndaaru mbabba ma ba, ngam min mbaɗ ma maande wonande yimɓe, ƴeew ƴi*e nomin cardataɗe refti Min muurdaɗe teew, nde ɗuum feeñi mbo o wi*i mi anndi Alla na hattani kala huundeɓɗƴƴñj

    [260] Nde Ibraahiima maaki joom am hollam na nguurtanirta maayɓe, O daali mate a goonɗinaani? o maaki ohonkay kono ko haa ɓernde am deeƴa , O daali nanngu colli nay tappuɗi faade e ma refti mbaɗa e kala tulde feccere e colli he refti nodduɗi ɗi ngara e ma hoɗi njaha anndu Alla ko pooloowo mbo fooletaake ko O ñeeño

    [261] Yeru ɓeen nafkooɓe e laawol Alla ko honbbere fuɗnunde butaali njeeɗiɗi in wutaandu fof teemedere abbere Alla na sowana Mo O welaa Alla ko jaacɗo Ganndo

    [262] Nafkooɓe jawdi mum en e laawol Alla refti ɓe ndewnatah e koɓe ko wacde wolla lor woodaniiɓe njobdi mum en ka joomi mum en kulol alanaaɓe ɓe ngonah sunotooɓe

    [263] Konngol lobbol ɓuri moƴƴude e sadaka dewnateeɗo lorla, Alla ko Gala yondaniiɗo munyoowo

    [264] Eehey mon goonɗinɓe wotee mbonniree sadakuuji mon wacde e lorlude hono oon tottirɗo jawdi mum yeenga yimɓe o goonɗinaani Alla e ñalngu cakkatiingu o wayi kono haaƴre ɗaatnde toɓo yani e mayre acci nde honde wa*i e teeleende ɓeen kattantah hay huunde e ko ɓe paggatii ko,Alla feewnatah yimɓe heefereeɓe ɓe

    [265] Yeru ɓeen nafkooɓe jawdi mum en ngam ɗaɓɓude welu Alla e tabatinde pittaali mum en ko hono ngesa ngonba e dow tulde toɓo heewngo heewngo yani e heba ba, ba addi cowe ɗiɓɗe ko ba addatno si ba toɓaam ñuur ñuur koba hecca mbelba balangol A na yi*a ko mbaɗaton ko

    [266] Mbela gooto e mon na yiɗi nde o dañata ngesa tamaro e inabeeje na ila e les mabba caatli te homba jogii e heba kala ɓeynaaɗe, o naywi hombo jogii ɓeyngu loongu henndu wondundu e yiite yana e ngesa he ba suma, ko hona nih Min ɓannganirta kaawisaaji ɗi mbela miictaɗon

    [267] Eehey mon goonɗinɓe tottiree ko laaɓi ummaade ko paggiti ɗon e ko Min njaltinani on ka leydi, wotee paande ko soɓi ko ngam nafkude heen on ngonah nanngooɓe ɗum si wonah on meerni heen, ngannde Alla ko yondaniiɗo Mantaaɗo

    [268] Seytaane na fodana on baasal o yamira on pankare, Alla noon na fodana on yaafuya ummaade e Makko e ɓural Alla ko jaacɗo ko O Ganndo

    [269] Hombo totta ñeeñal mbo O wela kala tottaaɗo ñeeñal o tottaa ma moƴƴere mawnde, siftortah ɗum si wonah joman hakkiillaaji

    [270] Kala ko tottirɗon e nafake wolla takkuɗon e takkere pellet Alla na anndi ɗuum, woodanaani tooñooɓe wallooɓe

    [271] Si on ɓannginii sadakeeji na ƴƴi si on cuuɗi ɗi tottuɗon ɗi waasɓe ko ɗuum ɓuri on moƴƴande O hafrana on bonɗi mon Alla na humpitii ko golloton ko

    [272] A fawaaki peewal mum en kono ko Alla feewnata mbo O faala, kala ko tottirɗon e moƴƴere ko ko*e mon woodani on nafkatah si wonah ngam Alla kala ko tottirɗon e moƴƴere tottite ɗum e mbaadi timmundi onon de on tooñetaake

    [273] Woodanii waasɓe suraaɓe gaa e laawol Alla ɓe mbaawah yaade e leydi hee, majjuɓe na cikka koɓe alɗuɓe sabu ɗuurnaade aduna ana anndiraɓe maandeeji mum en ɓe ñaagataaka yimɓe e mbaadi cattundi kala ko tottirɗon Alla na anndi ɗum

    [274] Tootirooɓe jawdi mum en jemma e ñalawma e mbaadi mbirniindi e mbaadi ɓanngundi, ɓeen de woodaniiɓe njbdi mum en ummaade ka joomi mum en kulol woodanaani ɓe ɓe ngonah sunatooɓe

    [275] ɓeen ñaamooɓe riba ɓe ummataako si wonah no mbo seytaani memi ɗuum noon ko sabu wiide ɓe pellet njeegu wa*i kono riba, Alla noon daknii njeeygu O harmini riba, kala mbo waaju ummmarii mbo ka Alla o acci woodanii mbo o ɓenni ko fiyaaku makko e Alla fawii, kala duttiiɗo noon ko ɓeen ngoni joman en yiite saasooɓe e henge haa pooma

    [276] Alla na momto riba na ɓamta sadakuuji Alla yiɗah kala keeɗo keefeeru e bakkadinoowo sanne

    [277] ɓeen goonɗinɓe ngolli ko moƴƴi o darni juulde o tottiri askal woodaniiɓe jobdi mum en ummaade ko joomi mum en kulol alanaaɓe ɓe ngonah sunatooɓe

    [278] Eehey mon goonɗinɓe kulee Alla accon ko heddii ko e riba si on ngonii goonɗuɓe

    [279] Si on mbaɗaani ɗuum kolliree hare ummorde e Alla e nelaaɗo MakkoJJJɓJ

    [280] Si tawii o wonii e satteende yo o muñane haa e yaajeende,nde cakkorton ɓuri moƴƴude e mon si on ngonii annduɓe

    [281] Kulee ñalngu ngu ndutteteɗon ka Alla refti yoɓee kala fittaandu ko ndu faggitii ko kamɓe ɓe tooñetaake

    [282] Eehey mon goonɗinɓe si on ñamlandiri nyamaande faade happu dottaaɗo mbinndee nde, yo nuunɗuɗo winndu hakkunde mon, woto binndoowo sala winndude yo o winndu no Alla anndiniri mbo, yo o winndu yo mbo hakke woni dow mum winndu yo o hul joomiiko woto o ustu heen hay huunde, si wonii mbo hakke woni e dow mum ko ɗaayɗo wolla lohɗo wollo o waawah fidde, yo keedo makko fidir nuunɗal, ceednee seede en ɗiɗo e worɓe mon, si worɓe ɗiɗo ngalah ko gorko e rewɓe ɗiɗo ɓe mbelete ɗon e seedeeli ngam si gooto e maɓɓe yrdditi goɗɗo o siftirina mbo, woto seedeeli cala siɓe noddaama, wote kaaste winndude ko famɗi maa ko heewi faade e happu mum, ko ɗuum ɓuri nuunɗude ka Alla ɓuri fooccaade wonande seede ɓuri kadi ɓadaade waasde mon sikkitaade, si wonah kommersaagu ngonaangu ngu yiilaton hakkunde mon, ndeen noon bakkaat alah e mon nde mbaasaton ɗum winndude, ceetnee si on yeeyandiri woto binndoowo e seede lore, si on waɗii ɗuum pellet ɗuum ko faasikaagal e mon, kulee Alla O anndina on Alla ko kattanɗo kala huunde

    [283] Si on ngonii e ɗatngal on keɓaani binndoowo tottirre jukunnde tamaande, si on koolandirii, oon tottaaɗo hoolaare yo tottit hoolaare nde, yo o hul Alla joom makko, wotee cuuɗe seedanfaagu kala cuuɗo ngu pellet oon ɓernde makko ko bakkadinnde, Alla na anndi ko ngollaton ko

    [284] Woodanii Alla ko woni ka kammuuli e ka leydi si on ɓannginii ko e pittaali mon wolla on cuuɗi ma Alla haasbu mon sabu mum, O yaafoo mbo O wela O lepta mbo wela, Alla ko kattanɗo kala huunde

    [285] Nulaaɗo goonɗanii ko jippinaa ko e Makko ummade e Joom Makko, e gooninɓe ɓe fof ɓe goonɗanii Alla e malaykaaji Makko e defte makko e Nulaaɓe makko, min ceerndatah hay gooto e Nulaaɓe makko, ɓe wii min nanii min ɗoftiima hafran amen Joomi amen ko Mah woni ruttorde

    [286] Alla fawatah fittaandu kondu hattanaani,woodanii ndu kondu faggii, fawiima e dow mayru kondu faggitii,Joomi amen woto nanngir min ko min njjiti ko wollo ko min ngoopi ko,woto A faw e amen tampere hono no ndoondirnaɗa ɓeen adiiɓe amen,Joomi amen woto faw min komin kattanaani,yaafa amin cuura bakkatuuJi amen nJurmaɗa min ko Aan woni keeda amin wollu min e dow yimɓe heefereeɓe ɓe

    Surah 3
    Aali Imran

    [1] Alif, Laam, Miim

    [2] Alla: reweteeɗo woo alaa si wanaa Kaŋko. Ko O Wuurɗo, Ñiiɓuɗo

    [3] O Jippinirii Deftere nden dow maaɗa e goonga, goonginnde ko adii nde, O Jippini Tawreeta e Linnjiila

    [4] Ko adii, fii fewnugol yimɓe ɓen, O Jippini AlQur'aana. Pellet yedduɓe Aayeeje Alla ɗen, hino woodani ɓe lepte saɗtuɗe. Alla Ko Fooluɗo, Jom-yottagol

    [5] Pellet, Alla, huunde suuɗotaako Mo ka leydi wanaa ka kammu

    [6] Ko Kaŋko Woni Mbaadiniroowo on ka renngaaji noone woo no O Muuyiri. Reweteeɗo woo alaa si wanaa Kaŋko, Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [7] Ko Kaŋko Woni Jippinɗo Deftere nden e maaɗa, no e mayre aayeeje ɓaŋnguɗe; ko kaŋje woni neene Deftere nden, e goɗɗe goo nannduɗe. Ammaa ɓen ɓe ooñaare woni e nder ɓerɗe mun, hiɓe jokka ko nanndi kon e majje ɗaɓɓugol fitina e ɗaɓugol firtugol ɗe. Anndataa firo majje si wanaa Alla. Tutiiɓe ɓen e ganndal no wi'a: "Men gomɗinii nde, kala mun ko immorde ka Joomi amen". Waajitotaako si wanaa joomiraaɓe haqqillaaji ɓen

    [8] joomi amen, wata ooñu ɓerɗe amen ɗen ɓaawo nde fewnu-ɗaa men, yeɗu men yurmeende immorde ka Maaɗa.Pellet An, ko An Woni Yeɗoowo=dokko

    [9] Joomi amen, pellet An ko A Mooɓoyoowo yimɓe ɓen ñalnde nde sikke alah e mun Pellet Alla luutintaa fodoore nden

    [10] Pellet ɓen yedduɓe, jawle maɓɓe e ɓiɗɓe maɓɓe duncaŋtaaɓe e lepte Alla ɗen hay e huunde. Ko ɓen woni carmale yiite ngen

    [11] Wano mbowdi yimɓe Fir'awna e ɓen adinooɓe ɓe. Ɓe fennii aayeeje Amen ɗen, Alla Nanngitiri ɓe junubaaji maɓɓe ɗin. Alla ko Saɗtuɗo lepte

    [12] Maakan ɓen yedduɓe: "On fooloyte mooɓoye-ɗon ka jahannama". Nge bonii ndaɗɗudi

    [13] Gomɗii laatanike on aaya e ɗin feddeejji ɗiɗi fottuɗi fiihaɓugol: fedde goo no haɓa e laawol Alla, wonnde goo ko yeddunde, hiɓe yi'iraɓe yeru maɓɓe laawɓi ɗiɗi giiɗe gite. Alla no Semmbinira balla Makko ngal o Mo O Muuyi. Pellet, no e ɗum waaju wonannde joomiraaɓe-haqqillaaji

    [14] Yimɓe ɓen cuɗinanaama yiɗugol tuuyooji: immorde e rewɓe e ɓiɗɓe worɓe, e jawle tuginidiraaɗe, immorde e kaŋŋe e kaalise, e pucci ŋarɗiɗaaɗi, e neemoraaɗi, e remuru. Ɗum ɗon, ko dakamme nguurdam aduna. Alla, no ka Makko moƴƴuɗum ruttorde

    [15] Maaku: "E yo mi humpitu on ko ɓuri moƴƴude e ɗum mon?". No woodani ɓen huluɓe ka Joomi maɓɓe, aljannaaji, no ila senngo ley majji, canɗi: ko ɓe luttooɓe ton, wondude e sonnaaɓe laɓɓinaaɓe, e yerluyee immorde ka Alla. Alla ko Reŋtuɗo jeyaaɓe ɓen. @Corrected

    [16] Ɓen wi'ooɓe: "Joomi amen, menen men gomɗinii, yawtan men junubaaji amen, daɗndaa men lepte yiite

    [17] Muññiiɓe ɓen e goonguɓe ɓen e ɗoftiiɓe ɓen e wiŋtooɓe=nafkoobe ɓen e insinotooɓe ɓen ka hoore-subaka

    [18] Alla Seedike wonde Reweteeɗo alaa si wanaa kaŋko, Malaa'ika en kadi, e joomiraaɓe ganndal ɓen, ko O Daraniiɗo nunɗal. Reweteeɗo alaa si wanaa Kaŋko, On Fooluɗo Ñeeñuɗo

    [19] Pellet diina kan ka Alla, ko lislaamu. Okkaaɓe Defte ɓen lurraali si wanaa ɓaawo nde ganndal ngal arde ɓe; ka bewre hakkunde maɓɓe. Kala yedduɗo aayeeje Alla ɗen, pellet Alla ko yaawuɗo hasboore

    [20] Si ɓe wennjii ma, maaku: "Mi jebbilanii yeeso an ngon e on jokkuɗo lam". Maakanaa ɓen okkaaɓe Defte e humambinne en: " E on jebbilike?" Si ɓe jebbilike, gomɗii ɓe feewii, si ɓe huccitii, enee, ko fawi maa ko yottingol. Alla ko Reŋtuɗo jeyaaɓe ɓen

    [21] Pellet, ɓen yeddooɓe aayeeje Alla ɗen, ɓe wara Annabaaɓe ɓen ko aldaa e goonga, ɓe wara ɓen yamirooɓe nunɗal, wewlinir ɓe lepte muusuɗe

    [22] Ko ɓen woni ɓe golleeji mun boni ɓen ka aduna e ka laakara, ɓe alaa wallooɓe

    [23] E a yi'aali okkaaɓe geɓal e Deftere nden, hiɓe noddee e Deftere Alla nden fii no nde ñaawira hakkunde maɓɓe, refti fedde goo e maɓɓe huccita ko ɓe ɗuurniiɓe

    [24] Ɗum non, ko tawde ɓe wi'ii: "Yiite ngen meemataa men si wanaa ñalɗi limtaaɗi". hodiiɓe e diina maɓɓe kan, huunde nde ɓe fefindotonoo

    [25] E ko hol no si Men Mooɓoyiiɓe e Ñalaande nde sikke alaa e mu'un, woŋkii kala hunnanee ko ki faggitii kon? Kamɓe ɓe tooñetaake

    [26] Maaku: "Yaa An Laamɗo Jeyɗo laamu, Hiɗa Okka laamu on mo Muuyuɗaa, Hiɗa Ɓoora laamu on mo Muuyuɗaa, Hiɗa Teddina on mo Muuyuɗaa, Hiɗa Hoyna on mo Muuyuɗaa. Moƴƴere nden ko e Junngo Maaɗa woni, pellet, An e huunde kala, ko A Haaɗtanɗo

    [27] Hiɗa Naadira jemma on nder ñalorma on, Hiɗa Naadira ñalorma on nder jemma on. Hiɗa Yaltina ko wuuri immorde e ko maayi, yaltinaa ko maayi immorde e ko wuur. Hiɗa Arsika on mo Muuyuɗaa ko aldaa e hasboore

    [28] Wata muumini en jogitor heeferɓe ɓen yiɗɓe ɓe acca gomɗimɓe ɓen. Kala huuwuɗo ɗum, o laataaki jeyraaɗo e diina Alla Kan hay e huunde, si wanaa nde huloton e maɓɓe bone. Alla No Reŋtina on Hoore-Mun. Ko faade ka Alla woni ruttorde nden

    [29] Maaku:Si on suuɗii ko woni e ɓerɗe mon maa si on feññin ɗum,Alla no Anndi ɗum,Himo Anndi ko woni ka kammuuli e ko woni e leydi Alla ko kattan-ɗo kala huunde

    [30] Ñalnde kala woŋkii tawata ko ki golli kon e moƴƴere hino ɓannaa, e huunde ko ki golle e bone, ki yeloo sinno wonayno hakkunde makki e majje dumunne woɗɗuɗo. Alla no Reŋtina on Hoore Mun. Alla ko Hilnotooɗo jeyaaɓe ɓen

    [31] wi*u si wonii hidon yidi Alla, cukke e am, mi yidno mon Alla, O yaafo mon bakkatuuji mon, Alla ko kafroowo jumotoodo

    [32] Maaku: "Ɗoftee Alla e Nulaaɗo on", si ɓe huccitii, pellet, Alla yiɗaa yedduɓe ɓen

    [33] Pellet, Alla Suɓike Aadama e Nuuhu e yimɓe Ibraahiima ɓen e yimɓe Imraana ɓen e hoore tagoore nden

    [34] Jurriiya=genyol yoga e maɓɓe iwde e yoga. Alla ko Nanoowo Annduɗo

    [35] Nde debbo Imraana on wi'unoo: "Joomi an, min mi takkanii Ma kon woni ka nder reedu am, ko rinɗinaa ɗum, jaɓanam, pellet, An ko A Nanoowo Annduɗo

    [36] Nde o jibinnoo mo o wi'i: "Min mi jibinii mo ko o deyel", ko Alla ɓuri Anndude ko O jibini, gorko laataaki wano debbo. "Min mi innii mo Maryama, min mi moolnii mo e Maaɗa e jurriiya makko on immorde seytaane raɗaaɗo on

    [37] Joomi makko Jaɓirani mo jaɓannde moƴƴere,O Neiri mo needi moƴƴundi,O Halfini mo Jakariya.Tuma kala Jakariya naati e hoore makko ka Mihraab,o tawda mo e arsike,o wi'a:Hey, Mariyam hol no heɓirɗaa ɗum?O jaaboo:Ɗum ko ka Alla iwri.Pellet,no Arsika on O Muuyi ko aldaa e hasboore

    [38] Ko ton Jakariraa'u noddi Jooma mun o maaki: "Joomi am, Yeɗam immorde ka Maaɗa, jurriiya laaɓuɗo, pellet, An ko A Nanoowo noddaandu

    [39] Malaa'ika en noddi mo hawri himo darii juuugol ka ganngunal, wonde: "Alla No Wewlinire Yahyaa, goonginɗo Konngol iwrungol ka Alla: koohoojo, e reenaaɗo [e tuuyo], e Annabaajo jeyaaɗo e moƴƴuɓe" @Corrected

    [40] O maaki: "Joomi an, hol no ɓiɗɗo laatorŋta lam, gomɗii mi nawyii, debbo am on ko damaro?" O Daali: "Ko wano non Alla Waɗirta ko O Muuyi [waɗde]

    [41] O maaki: "Joomi, Waɗanam maande". O Daali: "Maande maa nden, ko nde a yeewtidataa e yimɓe ɓen ɓalɗe tati si wanaa e joopagol. Jaŋtoɗaa Joomi maaɗa ko heewi: subbunhino-ɗaa kiiki e bimmbi

    [42] Tuma nde Malaa'ika en wi'unoo: "Hey Maryama, pellet Alla Suɓike ma, O Laɓɓinii ma [O Suɓii] e rewɓe winndere nden

    [43] Hey Maryam, toƴƴinano Joomi maa, sujjaa ruƴƴidaa e ruƴƴooɓe ɓen

    [44] Ɗum ɗoo, ko jeyaaɗum e kumpite wirniiɗe, Meɗen Wahayina ɗe e maaɗa. A tawanooka e maɓɓe nde ɓe weddotonoo kuɗi maɓɓe ɗin: ko hommbo e maɓɓe ne'ata Maryama; a tawanooka e maɓɓe kadi nde ɓe wennjaynoo

    [45] Nde Malaa'ika en wi'unoo: "Hey Maryama, Alla no Wewlinire Konngol immorde e Maako: Innde makko, ko meema-sella, Iisaa geɗal Maryama, koohoojo aduna e laakara, jeyaaɗa e ɓaɗtinaaɓe [ka Alla]

    [46] Himo yeewtida e yimɓe ɓen ka woofordu=tiggu e ka sagatalaaku, ko o jeyaaɗo e moƴƴuɓe ɓen

    [47] O wi'i: "Joomi am, hol no ɓiɗɗo laatoraŋta lam, ɓanndiŋke meemaali lam?". O Daali: "Ko wano non. Alla no Taga ko O Muuyi. Si O Ñaawii fiyaake, O Daalanay mo [tun]: "Laato! o laatoo

    [48] Himo Anndina mo Deftere nden e Ñeeñal ngal e Tawreeta e Linnjiila

    [49] E Nulaaɗo faade e ɓiɓɓe Israa'iila en, wonnde: "Gomɗii mi addanii on maande immorde ka Joomi mon. Wonnde miɗo tagana on immorde e loopal ko wa'i wa sonndu, mi wutta e muuɗum woŋtira sonndu e Duŋayee Alla. Mi wumtina bunɗo, mi sellina baadaaɗo, mi wuurnitira maayɓe e duŋayee Alla. Mi humpita on ko ñaamoton e ko maroton ka cuuɗi mon. Pellet, hino e ɗum, maande wonanannde on si on laatike gomɗimɓe

    [50] e goonginɗo ko woni yeeso am immorde e Tawreeta, e no mi dagininirana on yoga e ko harmannoo on, mi addanii on maande immorde ka Joomi mon. Hulee Alla ɗoftoɗon lam

    [51] Pellet, ko Alla Woni Joomi am e Joomi mon, rewee Mo. Ko ɗum woni laawol focciingol

    [52] Tuma nde Iisaa so'unoo keeferaaku ngun e maɓɓe, o maaki: "Ko hommbo wallata lam e [diina] Alla [kan]?". Hawaaruyaŋko en wi'i: "Menen ko men wallooɓe [e diina] Alla [kan], men gomɗinii Alla, seedo wonnde ko men jebbiiliiɓe

    [53] Joomi amen, men gomɗinii ko Jipinɗaa Kon, men jokkii Nulaaɗo on, Winndu men e seediiɓe ɓen

    [54] Ɓe fewji Alla Kadi Fewji. Ko Alla Ɓuri Moƴƴude e fewjooɓe ɓen

    [55] Nde Alla Daalunoo: "Hey Iisaa, Min ko mi Hunnoowo ma e Ɓamtoowo ma faade ka Am, e Laɓɓinoowo ma immorde e ɓen yedduɓe, e Waɗa ɓen jokkuɓe ma e hoore ɓen yedduɓe haa Ñalnde Darngal. Refti ko faade ka Am woni ruttorde mon, Mi Ñaawa hakkunde mon ko luutondirayno-ɗon e muuɗum

    [56] Ammaa ɓen yedduɓe, Mi Lepta ɓen ɗon lepte muusuɗe ka aduna e ka laakara, alanaaɓe faabotooɓe

    [57] Ammaa ɓen gomɗimɓe ɓe golli golle-moƴƴe, O Hunnanay ɓe mbarjaari maɓɓe ndin. Alla Yiɗaa tooñooɓe ɓen

    [58] Ɗum ɗoo, Meɗen Janngana maa ɗum, immorde e Aayeeje e Jaŋtoore Ñeññaannde

    [59] Pellet, sifa Iisaa ka Alla, ko sifa Aadama; O Tagii mo immorde e mbummbuldi, refti O Daalani mo: "Laato!" o laatii

    [60] Goonga kan ko ko immori ko Joomi maa, wata a laatodu e ɓen sikkitiiɓe

    [61] Kala wennjuɗo ma fii makko ɓaawo kon ko ar e maa e ganndal, maaku: "Aree nodden ɓiɗɓe amen e ɓiɗɓe mo'on, e rewɓe amen e rewɓe mo'on, e ko'e amen e ko'e mo'on, refti ñaagoɗen waɗen kuddi Alla ndin e hoore fenooɓe ɓen

    [62] Pellet ɗum ɗoo, ko ɗum woni fillayee goonga. Alaa reweteeɗo si wanaa Alla, pellet, Alla ko Kaŋko Woni Fooluɗo Ñeeñuɗo

    [63] Si ɓe huccitii, pellet Alla ko Annduɗo bonnooɓe ɓen

    [64] Maaku: "Hey yimɓe Defte, aree faade e konngol fotayngol hakkunde amen e mo'on : wonnde en rewataa si wanaa Alla, en kafidataa Mo e huunde, wata yoga e me'en jogito yoga joomiraaɓe ko woori Alla". Si ɓe huccitii, wi'ee: "Seeditee wonnde menen ko men jebbiliiɓe

    [65] Hey yimɓe Defte, ko wennjaŋton fii Ibraahiima, Tawreeta e Linnjiila Jippinaaka si wanaa ɓaawo makko : e on haqqiltaa

    [66] Hey ko onon ɓee, on wennjii kon ko anndal woodani on e mu'un, ko wennjaŋton ko anndal alanaa on e mu'un? Alla no Anndi onon on anndaa

    [67] Ibraahiima laatanooki Alyahuudiŋke wanaa Annasaaraajo, si ko woni, o laatinoke ooñiiɗo [e kala diina] jebbilaniiɗo [Diina Lislaamu], o laatanooki jeyaaɗo e shirkooɓe ɓen

    [68] Pellet, ko ɓuri hanndude e Ibraahiima e yimɓe ɓen : ko ɓen jokkuɓe mo, e oo Annabiijo, e ɓen gomɗimɓe. Alla ko Giɗo gomɗimɓe ɓen

    [69] Fedde goo e yimɓe Defte ɓen yelike nde ɓe majjina on, ɓe majjiŋtaa si wanaa ko'e maɓɓe ɗen ɓe so'aa anndude

    [70] Hey mon yimɓe Defte, e ko yeddaŋton Aayeeje Alla Ɗen hara onon ko on seediiɓe

    [71] Hey mon yimɓe Defte, e ko jillaŋton goonga kan e meh-re nden hiɗon suuɗa goonga kan hara onon hiɗon anndi

    [72] Fedde goo jeyaande e yimɓe Defte ɓen wi'i: "Gomɗinee ko jippinaa kon e ɓen gomɗimɓe ka arannde ñallal, yeddon ka sakkitoode mayre, bela jo'o, ɓe ruttoo

    [73] Wata on gomɗin si wanaa on jokkuɗo diina mon kan". Maaku: "Pellet, ko Peewal Alla ngal woni Peewal". [Ko kulil fii ] wata goɗɗo goo okke sugu ko okkaɗon kon maa ɓe wennjiroya on ɗum ko Joomi mon. Maaku: "Pellet ɓural ngal ko e Junngo Alla woni, Himo Yeɗa ngal on Mo O Muuyi". Alla ko yaajuɗo [ɓural] Annduɗo

    [74] Himo Hertinana Yurmeende Makko nden on Mo O muuyi. Alla ko Jom Ɓural Mawngal

    [75] No e yimɓe Defte ɓen, on mo halfiŋtaa jawdi wonayndi KINTAAR, on jonnite ndi; hino e maɓɓe kadi, on mo halfiŋtaa "diinaaru", on jonnitataa ma ndu si wanaa a darani mo daŋkaranni-ɗaa. Ɗum non, ko tawde kamɓe ɓe wi'i: "Laatanaaki men e humammbinneeɓe ɓen laawol"; hiɓe taƴa penaale huma e Alla hara kamɓe hiɓe anndi

    [76] Aa'a, kala hunnuɗo ahadi mu'un o huli, pellet, Alla no Yiɗi hulooɓe Mo ɓen

    [77] Ɓen soktitorayɓe ahadi Alla ndin e goondooje maɓɓe coggeloy famɗukoy, ɓen ɗon, geɓal alaa ɓe ka laakara, Alla yeewtidataa e maɓɓe, O Ndaaroytaa ɓe Ñlande Darngal, O Laɓɓiŋtaa ɓe, no woodani ɓe lepte muusuɗe

    [78] No e maɓɓe fedde : hiɓe ooñira ɗemɗe maɓɓe ɗen e Deftere nden no sikkiron ɗum ko jeyaaɗum e Deftere nden, ɗum le jeyaaka e Deftere nden; hiɓe wi'a : "Ɗum ko ko iwri ka Alla", ɗum le wanaa ka Alla iwri; hiɓe takka penaale hoore Alla hara kamɓe hiɓe anndi

    [79] Laatanaaki ɓanndiŋke nde Alla Okkata mo Deftere e fahmu e Annabaaku, refti o wi'ana yimɓe ɓen: "Laatee jeyaaɓe am ko woori Alla", si ko woni: "Laatoree tutiiɓe-e-gannde-diina, ko laatinoɗon hiɗon janngina Deftere nden e ko laatiɗon hiɗon jannga" @Corrected

    [80] Wanaa nde o yamirta on jogitorgol Malaa'ika en e Annabaaɓe ɓen reweteeɓe. E o yamiray on keeferaaku ɓaawo nde wonɗon julɓe

    [81] Tuma nde Alla ƴettunoo ahadi e Annabaaɓe ɓen : "Si Mi Addanii on Deftere e fahmu, refti Nulaaɗo ari e mo'on goonginɗo kon ko jogiɗon, ma on gomɗin mo wallitoɗon mo". O Daali: "E on qirritike ɗum, on ƴettii e hoore mun ahadi?". Ɓe wi'i: "Men qirritike". O Daali: "Seeditee, Miɗo wondi e mo'on ka seeditiiɓe

    [82] On huccituɗo ɓaawo ɗum, ko ɓen woni faasiqiiɓe ɓen

    [83] E ko woori Diina Alla kan ɓe ɗaɓɓata? Hino woodani Mo jebbilaare ɓen wonɓe ka kammuuli e ka leydi, ɗoftaare maa waawneede, ko faade ka Makko ɓe ruttotoo

    [84] Maaku: "Men gomɗinii Alla e ko jippinaa dow amen e ko jippinaa dow Ibrahiima e Isma'iila e Ishaaqa e Yaaquuba e Taaniraaɓe ɓen e ko Muusaa e Iisaa okkaa e Annabaaɓe ɓen immorde ka Joomi maɓɓe. Men serndataa hakkunde gooto e maɓɓe, Menen wonannde Mo ko men jebbiliiɓe

    [85] Kala ɗaɓɓuɗo ko woori Lislaamu on Diina, o jaɓaŋtaake ɗum, on ɗon ka laakara, ko o jeyaaɗo e hayruɓe ɓen

    [86] Hol no Alla Fewnirta yimɓe yedduɓe ɓaawo gomɗinal maɓɓe ɓe seedii wonnde Nulaaɗo on ko goonga, ɓanngannduyeeji ɗin arii ɓe? Alla Fewnataa yimɓe tooñooɓe ɓen

    [87] Ɓen ɗon, joɓdi maɓɓe ndin, ko no fawii ɓe kuddi Alla ndin e Malaa'ika en e yimɓe ɓen ɓe denndaangal

    [88] Ko ɓe luttooɓe e magge. Ɓe hayfinaŋtaake lepte ɗen, ɓe wonaali nennanaŋteeɓe

    [89] Si wanaa ɓen tuubuɓe ɓaawo ɗum ɓe moƴƴini. Pellet, Alla ko Yaafotooɗo Yurmeteeɗo

    [90] Pellet, ɓen yedduɓe ɓaawo gomɗinal maɓɓe, refti ɓe ɓeydorii keeferaaku, tuubugol maɓɓe jaɓetaake; ko ɓen ɗon woni majjuɓe ɓen

    [91] Pellet, ɓen yedduɓe ɓe maayi ko ɓe heererɓe, gooto e maɓɓe jaɓaŋtaake, leydi ndin tew kaŋŋe; hay si o soktorii ɗum. Ɓen ɗon, no woodani ɓe lepte muusuɗe, ɓe alaa wallooɓe

    [92] On heɓataa moƴƴere nden haa wiŋtoɗon e ko ɓuruɗon yiɗude kon. Kala woo ko wiŋtiɗon, pellet Alla no Anndi ɗum

    [93] Kala ñaametee laatino daganii-ɗum ɓiɗɓe Israa'iila en, si wanaa ko Israa'iila harminanno hoore-mun ado Tawreeta Jippaade. Maaku: "Addee Tawreetaare nden janngon nde, si on laatiima goonguɓe

    [94] Kala fefindiiɗo fenaande [dammbi] e Alla ɓaawo ɗum, ko ɓen ɗon woni tooñooɓe ɓen

    [95] Maaku: "Alla goongii. Jokke diina Ibraahiima kan; ooñiika [gaa diinaaji mehre], o laatanooki jeyaaɗo e ɓen sirkooɓe

    [96] Pellet, aranndu e Suudu waɗanaandu yimɓe ɓen, ko ndun wondu Bakkata; barkinaandu e peewal wonannde Winndere nden

    [97] Ino e mayru Aayeeje ɓannguɗe : darorde Ibraahiima nden. Kala naatuɗo e mayru, o laatoo hooliiɗo. No woodani Alla e dow yimɓe ɓen hajjugol ka Suudu [hormaandu], wonannde on hattanɗo e mayru laawol. Kala on yedduɗo, pellet, Alla ko Yonndiniiɗo e winndere nden

    [98] Maaku: "Hey mon yimɓe Defte, e ko yeddanton Aayeeje Alla ɗen, Alla ko Seediiɗo ko golloton kon

    [99] Maaku: "Hey mon yimɓe Defte, ko falotoɗon e laawol Alla ngol, on gomɗinɗo Hiɗon ɗaɓɓana ngol ooñanɗe hara ko on seediiɓe! Alla wonaali Welsindiiɗo e ko golloton kon

    [100] Hey mon gomɗimɓe, si on ɗoftike fedde e ɓen okkaaɓe Defte, ɓe ruttay on heeferɓe ɓaawo gomɗinal mon

    [101] E ko honno yeddirton nde tawnoo Aayeeje Alla ɗen no janngeede e dow mooɗon, Nulaaɗo Makko on kadi no hakkunde mo'on? Kala on mooliiɗo e Alla, gomɗii o fewnaama e laawol foccii ngol

    [102] Hey mon gomɗimɓe, huliree Alla no O Haaniri hulireede, wata on maayu dey, si wanaa hara ko on jebbiliiɓe

    [103] Jogitee ɓoggol Alla ngol on denndaangal, wata on sertu. Jaŋtoɗon Neema Alla on e dow mooɗon nde laatinoɗon ayruɓe, O Woowindiri hakkunde ɓerɗe mon ɗen woŋtirɗon Neema Makko on siɗɗuɓe; on laatioke e tonndu ngayka yiite, O Daɗndi on e magge. ko wano nii Alla Ɓannginiraŋta on Aayeeje Makko ɗen, bela jo'o, on feeway

    [104] Yo laato e mooɗon mofte : noddooje e moƴƴere, yamirooɓe ko moƴƴi haɗooɓe ko añinii. Ko ɓen ɗon woni malaaɓe ɓen

    [105] Wata on laato wa ɓen sertuɓe lurri ɓaawo nde ɓanngannduyeeji ɗin ari e maɓɓe. Ɓen ɗon, no woodani ɓe lepte muusuɗe

    [106] Ñalnde geece rawnata geece goo ɓawla. Si ko ɓen ɓe geece mu'un ɓawli : "e on yeddu ɓaawo gomɗinal mon? Meeɗiree lepte ɗen sabu ko laatinoɗon hiɗon yedda

    [107] Si ko ɓen ɓe geece mun rawni, ɓe wonii e nder Yurmeende Alla, kamɓe ko ɓe luttooɓe ton

    [108] Ɗee ɗoo, ko Aayeeje Alla, Meɗen Janngira ɗe e dow maaɗa e goonga. Alla wonaali muuyoowo tooñe e e winndere he

    [109] Ko Alla Woodani kala ko woni ka kammuuli e ka leydi, ko faade ka Alla woni ruttorde fiyakuuji ɗin

    [110] On laatike mofte ɓurɗe moƴƴude yaltinanaaɗe yimɓe ɓen:hiɗon yamiraa ko moƴƴi haɗon ko añinii,hiɗon gomɗini Alla.Si yimɓe Defte ɓen gomɗinno,ɗum laatotono moƴƴere wonannde ɓe.No e maɓɓe gomɗimɓe, kono ko ɓuri ɗuuɗude ko e maɓɓe ko faasiqeebe

    [111] Ɓe lorrirtaa on si wanaa lorra [ɗemɗe]. Si ɓe haɓii on, ɓe hucciŋtinany on ɓabbe, hooti ɓe walletaake

    [112] Koyeera faŋtike ɓe nokku kala ka ɓe tawaa, si wanaa ɓe ƴettu ahadi ka Alla e ka yimɓe ɓen. Ɓe hootidi e tikkere immorde ka Alla ɓe huuɓiŋtiniraa baasal : ɗum non, ko tawde ɓe laatinoke hiɓe yedda Aayeeje Alla ɗen, ɓe wara Annabaaɓe ɓen ko aldaa e goonga. Ɗum non, ko sabu ko ɓe yeddi kon, ɓe laatii jaggitooɓe

    [113] Ɓe wonaali fotayɓe. No e yimɓe Defte ɓen fedde feewunde : hiɓe jannga Aayeeje Alla ɗen saangaaji jemma, hiɓe sujja

    [114] Hiɓe gomɗina Alla e Ñalannde Sakkitiinde nden, hiɓe yamira ko moƴƴi haɗa ko añinii, hiɓe yaccoo e moƴƴereeje. Ɓen ko jeyaaɓe e moƴƴuɓe ɓen

    [115] Huunde woo ko ɓe huuwi e moƴƴere, ɓe yeddantaake ɗum. Alla ko Annduɗo hulooɓe ɓen

    [116] Pellet, ɓen yedduɓe, jawle maɓɓe ɗen dunncantaa- ɓe ɓiɗɓe maɓɓe ɓen e lepte Alla ɗen hay huunde. Ko ɓen ɗon woni yimɓe yiite ɓen : kamɓe ko ɓe luttooɓe ton

    [117] Sifa ko ɓe nafqata kon e ɗam nguurndam aduna; no wa'i wa henndu, no e mayru ɓuuɓol, ndu hawri e coñal yimɓe tooñooɓe, ndu halka mba[ngesa]. Alla Tooñaali ɓe, si ko woni, ko ko'e maɓɓe ɓe tooñi

    [118] Hey mon yo gomɗimɓe, wata on jogito weldiiɓe ko woori on : ɓe raɓɓindinaŋtaako on e fii bonnugol on. Ɓe yelike nde tampoton. Gomɗii ngayngu ngun feeñirii ka kunndule maɓɓe, ko ko ɓerɗe maɓɓe ɗen suuɗi kon ɓuri mawnude.Gomɗii Men Ɓannginanii on Aayeeje ɗen, si on laatike haqqilooɓe

    [119] Onon ɓee, hiɗon yiɗi ɓe kamɓe ɓe yiɗaa on. Hiɗon gomɗini Deftere nden fow, si ɓe hawrii e mo'on, ɓe wi'a: "Men gomɗinii", si ɓe weddike, ɓe ŋatana on kolli immorde e tikkere. Maaku: "Maayee e tikkere mon", pellet, Alla ko Annduɗo ko woni e ɓerɗe

    [120] Si moƴƴere heɓii on, metta ɓe, si bone kadi heɓii on, ɓe weltora ɗum. Si on muññike on gomɗii, pewje maɓɓe ɗen lorrataa on hay huunde. Pellet, Alla ko Huuɓitiiɗo golle maɓɓe

    [121] Tuma nde dawnoɗaa ka ɓeynguure maaɗa, hiɗa werna muumini en tommborɗe hare. Alla ko Nanoowo Annduɗo

    [122] Tuma nde feddeeji ɗiɗi e mo'on himmu no, nde cooyoton, ko Alla non woni Giɗo maɓɓe. Ko Alla woni ko gomɗimɓe ɓen haani hoolorde

    [123] Gomɗii Alla Wallii on ñalnde Badri, tawi ko on hoyɓe. Hulee Alla, belajo'o on yettay [Mo]

    [124] Nde maakanaynoɗaa gomɗimɓe ɓen: "Enee, yonaŋtaa on nde Joomi mo'on ɓeydanta on Malaa'ikaaɓe guluuje tato jippinaaɓe

    [125] Pellet, si on muññike on gomɗii, e arday on hawjere maɓɓe, ɗum ɗoo, Joomi mo'on no Ɓeydira on guluuje jowi Malaa'ika maandinaaɓe

    [126] Alla Waɗiraali ɗum si wanaa wewlere wonannde on, e no ɓerɗe mon ɗen ɗeeƴira ɗum. Ballal iwrataa si wanaa ka Alla, On Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [127] Ko fii yo O Taƴu fedde e ɓen yedduɓe maa O Wirta ɓe, ɓe ruttoo ko ɓe sooyuɓe

    [128] Laatanaaki ma e fiyaake on hay e huunde : maa O Jaɓan ɓe tuubuubuyee, maa O Leptu ɓe, pellet, kamɓe ko ɓe tooñooɓe

    [129] Ko Alla Woodani kala ko woni ka kammuuli e ka leydi. Himo Haforana on mo O Muuyi, O Lepta on mo O Muuyi. Alla ko Haforoowo Yurmeteeɗo

    [130] Hey mon yo gomɗimɓe, wata on ñaamu ribaa, cowalle sowaaɗe. Hulee Alla, belajo'o, on malete

    [131] Hulee ngen yiite maranaange ɓen heeferɓe

    [132] Ɗoftee Alla e Nulaaɗo on, belajo'o, on yurmete

    [133] Yaccee faade e haforanal immorde ka Joomi mo'on e Aljanna, yannji Makko ndin no fota [e yaajeendi] kammuuli ɗin e leydi ndin, o maranaama ɓen gomɗuɓe

    [134] Ɓen nafqooɓe ka neweende e ka saɗteende neweende, e ɓen suuɗooɓe tikkere, e ɓen yaafotooɓe yimɓe ɓen. Alla no Yiɗi moƴƴinooɓe ɓen

    [135] e ɓen tawɓe si ɓe huuwii panŋkare maa ɓe tooñii ko'e maɓɓe, ɓe anndita Alla ɓe insinanoo junuubi maɓɓe ɗin. E ko hommbo haforata si wanaa Alla? Hara ɓe deppitaaki e ko ɓe huuwi kon, tawa hiɓe anndi

    [136] Ɓen ɗon, njoɓdi maɓɓe ndin ko yaafuyee immorde ka Joomi maɓɓe, e Aljannaaji : no ila e ley majji, canɗi, duumotooɓe ton. Moƴƴii mbarjaari gollooɓe ɓen. @Corrected

    [137] Gomɗii yawtii ado mon ɗate. Yahee ka leydi ndaaron hol no battane fennunooɓe ɓen laatornoo

    [138] Ɗum ɗoo, ko Ɓanngannduyee wonannde yimɓe ɓen, e peewal e waaju wonannde gomɗuɓe ɓen

    [139] Wata on lo'ino, wata on suno, ko onon woni toowuɓe ɓen, si on laatike gomɗimɓe

    [140] Si barme heɓii on, gomɗii barme sugu mun heɓii yimɓe ɓen. Ɗii ñalɗi, Meɗen Yiltindira ɗi hakkunde yimɓe ɓen, e fii no Alla Anndira gomɗimɓe ɓen, O Jogitoo e mooɗon seedatooɓe. Alla Yiɗaa tooñooɓe ɓen

    [141] e fii yo Alla Laɓɓin ɓen gomɗimɓe O Halka heeferɓe ɓen

    [142] Kaa on sikku on naatay Aljanna hara Alla Anndaali ɓen tiɗniiɓe e mooɗon O Annda muññiiɓe ɓen

    [143] Gomɗii on laatike hiɗon yeloo maayde nden ado on hawrude e mayre, gomɗii on yi'ii nde hiɗon ndaara

    [144] Muhammadu wonaali si wanaa Nulaaɗo : gomɗii feƴƴii ko adii mo Nulaaɓe. E si o faatike maa o waraama, on waylitoto e baɗte [keeferaaku] mo'on ? Kala waylitiiɗo e baɗte mu'un, o lorrirtaa Alla hay e huunde, arma Alla Yoɓita ɓen jaarnooɓe [Mo]

    [145] Laatanaaki wonki nde ki maayata si wanaa e duŋayee Alla. Ko winndaaɗum [waɗanaa] lajal. Mo faandike njoɓdi aduna, Men Okkay mo e mayri, mo faandike kadi njoɓdi laakara, Men Okkay mo e mayri, arma Men Yoɓa jaarnooɓe ɓen

    [146] Heewii e Annabaaɓe ɓe haɓi wondude e maɓɓe jamaaji ɗuuɗuɗi, ɓe lo'inanooki sabu ko heɓi ɓe kon e laawol Alla, ɓe lo'aano ɓe jaasiŋkinaaki. Alla no Yiɗi muññotooɓe ɓen

    [147] Konngol maɓɓe laataaki si wanaa wi'ugol: "Joomi amen, haforan men junuubi amen e fantingol amen nder fiyaake amen, tabiŋtinaa teppe amen, wallaa men e dow yimɓe heeferɓe ɓen

    [148] Alla Okki ɓe mbarjaari aduna ndin e moƴƴere mbarjaari laakara. Alla no Yiɗi moƴƴinooɓe ɓen

    [149] Hey mon yo gomɗimɓe, si on ɗoftike ɓen heeferɓe, ɓe ruttay on e batte [kaaferaaku] mon, waylitoɗon ko on hayruɓe(pertube)

    [150] Si ko woni, ko Alla woni Giɗo mon, ko Kaŋko woni moƴƴuɗo e wallooɓe ɓe

    [151] Arma Men Welloo kulol e nder ɓerɗe ɓen heeferɓe, sabu ko ɓe kafidi Alla e kon ko O Jippinanaali hujja. Werde maɓɓe ko ka yiite, bonii werde ɓen tooñooɓe

    [152] Gomɗii Alla Goonginanii on Fodoore Makko nden tuma nde waraynoɗon ɓe e Duŋayee Makko, haa nde cooyɗon lurruɗon e fiyaake ɗen, yedduɗon ɓaawo o hollii on ko yiɗuɗon. No e mon ɓen faalaaɓe aduna, no e mon kadi ɓen faalaaɓe laakara. Hooti O Yiili on e maɓɓe fii yo O Ndaarndo on. Gomɗii O Yaafanike on. Alla ko Jom Ɓural e dow gomɗimɓe ɓen

    [153] Tuma nde dogaynoɗon on yeƴƴitoaako hay e gooto, Nulaaɗo on no noddira on ɓaawo mon. Suno e hoore suno heɓi on fii wata on sunito e kon ko laawii on wanaa e kon ko heɓi on. Alla ko Humpitiiɗo e golloton

    [154] Refti O Jippini e mo'on ɓaawo annde nden, hoolaare : ŋoŋre, hinde sudda fedde e mo'on ; fedde goo, pittaali maɓɓe no aanini ɓe, hiɓe sikka Alla ko wanaa goonga ; sikke yimɓe majjere, hiɓe wi'a: "Hara no woodani men e fiyaake ɗen goɗɗum ?" Maaku: "Pellet, fiyaake ɗen fow ko Alla woodani". Hiɓe suuɗa e pittaali maɓɓe ɗin ko ɓe feññinantaa ma, hiɓe wi'a: "Si tawno no woodannoo men e fiyaake ɗen goɗɗum, men waretanooke ɗoo". Maaku: "Hay si tawno on wonno ka cuuɗi mon, feeñayno ɓen ɓe Alla Winndi e dow mun maayde ka lelorɗe maɓɓe", e fii yo O Laɓɓin ko woni ɓerɗe mon. Alla ko Annduɗo ko woni e ɓerɗe

    [155] Pellet, ɓen dogunooɓe e mo'on ñalnde koneeli ɗin ɗiɗi fottunoo, anndu pellet, ko seytaane fergitiɓe sabu yoga e ko ɓe faggitii. Gomɗii Alla Yaafike ɓe. Pellet, Alla ko Yaafotooɗo Muñoowo

    [156] Hey mon yo gomɗimɓe, wata on wa'u wa ɓen heeferɓe ɓe wi'ani siɗɓe maɓɓe ɓen : "Si ɓe yehii ka leydi, maa ɓe laatike haɓooɓe, si ɓe laatino ka amen goo, ɓe waretanooke", ko fii yo Alla Waɗir ɗum ɗon nimse ka ɓerɗe mo'on, Alla ko Rentuɗo ko golloton kon

    [157] Hay si on wara e fii laawol Alla maa on maayii, ko yaafuyee immorde ka Alla e yurmeende ɓuri moƴƴude ko ɓe mooɓata

    [158] Si on maayii maa on waraama, pellet, ko ka Alla mooɓeteɗon

    [159] Ko sabu yurmeende imoorde ka Alla newaniɗaa ɓe. Si laatino saɗtuɗo tikka ɓerndeejo, ɓe lancotono ɓe iwa takko maa. Yaafo ɓe insinanoɗaa ɓe, diisinoɗaa ɓe e fiyaake ɗen. Si a fellitii, fawo e Alla. Pellet, Alla no Yiɗi fawotooɓe ɓen [e Makko]

    [160] Si Alla Wallii on fooloowo on alaa., si O Hoynii on ko hommbo wallata on ɓaawo Makko? Ko e Alla woni ko gomɗimɓe ɓen haani fawaade

    [161] Laatanaaki Annabaajo woo nde o janfotoo. Kala janfiiɗo o addoyay ko o janfii kon Ñalnde Darngal.Hooti woŋkii kala yoɓee njoɓdi ko ki faggitii, kamɓe ɓe tooñetaake

    [162] E ko on jokkuɗo welayee Alla on wa'ata wa on hootiduɗo e tikkere immornde ka Alla kadi werde makko nden ko jahannama? nge bonii ruttorde

    [163] Kamɓe ko ɓe darjaaji ka Alla, Alla ko ji*oowo ko ɓe gollata kon

    [164] Gomɗii Alla Moƴƴike e gomɗimɓe ɓen, tuma nde O Imminnoo e maɓɓe Nulaaɗo jeyaaɗo e maɓɓe, himo janngana ɓe Aayeeje Makko, himo laɓɓina ɓe, himo anndina ɓe Deftere nden e Ñeeñal ngal, hay si ɓe woniino adii nder majjere ɓanngunde

    [165] E nde musiiba heɓunoo on, gomɗii on heɓiino yeru mun ɗiɗi, wi'uɗon: "No ɗum woniri?!" Maaku: "Ɗum ko immorde e pittaali mo'on". Pellet, Alla ko Haɗtanɗo kala huunde

    [166] Ko heɓi on kon ñalnde dente ɗen ɗiɗe fottunoo, ko e Duŋayee(sakkitoore) Alla, e fii no Alla Anndira gomɗimɓe ɓen

    [167] e no O Anndira ɓen naafiqiiɓe, ɓe wi'anaa: "Aree haɓon fii laawol Alla ngol maa duñon". Ɓe wi'i: "Si meɗen anndunoo hare men jokkay on". Kamɓe nden ñalnde, ko keeferaaku ngun ɓurnoo ɓaɗtaade e dii gomɗiɗal ngal : hiɓe wowlira kunndule maɓɓe ko alaa e ɓerɗe maɓɓe. Ko Alla Ɓuri Anndude ko ɓe soomi

    [168] Ɓen wi'anɓe siɗɓe mun, ɓe jooɗii: "Si tawno ɓe ɗoftino men, ɓe waretanooke". Makku: "Pottinee maayde nden e pittaali mo'on si on laatike goonguɓe

    [169] Wata a sikku ɓen waraaɓe fii laawol Alla ngol ko maayuɓe, ko woni: ko wuuruɓe ka Joomi maɓɓe hiɓe arsikee

    [170] hiɓe weltori ko Alla Okki ɓe kon e Ɓural Makko, hiɓe wewlira ɓen [siɗɓe] maɓɓe ɓe ɓe hawraali e mu'un ɓaawo maɓɓe, wonnde kulol alanaa ɓe, wanaa kamɓe woni ko sunoytoo

    [171] Hiɓe wewlira( weltoro) neema immorde ka Alla e ɓural. E wonnde pellet, Alla yeebataako njoɓdi gomɗimɓe ɓen

    [172] Ɓen nootiiɓe Alla e Nulaaɗo on ɓaawo nde barmeere nden heɓi ɓe. Hino woodani ɓen moƴƴinɓe e maɓɓe ɓe gomɗi, njoɓdi mawndi

    [173] Ɓen ɓe yimɓe ɓen wi'annoo: "Pellet yimɓe ɓen mooɓanike on, huleeɓe". Ɗum ɓeydi ɓe gomɗinal, ɓe wi': "Alla yonii men, O moƴƴii yonndinoraaɗo

    [174] Ɓe ruttodi e neema immorde ka Alla e ɓural, bone hewtaali ɓe, ɓe jokki yarluyee Alla on. Alla ko Jom-ɓural mawngal

    [175] Anndee pellet, ɗum mo'on ko seytaane : himo hulɓinira ɗum weldiiɓe makko ɓen. Wata on hulu ɓe, hulee Lam, si on laatike gomɗimɓe

    [176] Wata sunine ɓen yaccotooɓe e keeferaaku, pellet, ɓen lorrataa Alla hay huunde. Alla Yiɗi ko nde o waa-sata Waɗannde geɓal ka laakara. No woodani ɓe lepte mawɗe

    [177] Pellet, ɓen soktitoriiɓe keeferaaku ngun gomɗinal, ɓe lorrataa Alla hay huunde. Hino woodani ɓe lepte muusuɗe

    [178] Wata ɓen yedduɓe sikku wonnde ko Men Nennirani ɓe kon ko moƴƴere pittaali ɗin. Anndu pellet, ko Men Nennirani ɓe ko no ɓe ɓeydora bakkaatu. Hino woodani ɓe lepte hoynayɗe

    [179] Laatanaaki Alla nde O Accata gomɗimɓe ɓen e hoore ko wonɗon e mun kon haa O Senndindira soɓuɗo e laaɓuɗo. Laatanaaki Alla kadi nde O Ƴelliŋta on e ko wirnii kon, si ko woni, Alla no Suɓora e Nulaaɓe Makko ɓen on mo O Muuyi. Gomɗinee Alla e Nulaaɓe Makko ɓen, si on gomɗinii on gomɗii, hino woodani on njoɓdi mawndi

    [180] Wata ɓen wuddirooɓe ko Alla Okki ɓe kon e Ɓural Makko sikku ɗum ko moƴƴere wonannde ɓe. Si ko woni, ɗum ko bone wonannde ɓe. Arma ɓe ŋannanoye ko ɓe wuddiri kon Ñalnde Darngal. Ko Alla woodani ndonndi kammuuli ɗin e leydi ndin. Alla ko Humpitiiɗo ko golloton

    [181] Gomɗii Allaahu on Nanii konngol ɓen wi'uɓe: "Alla ko baaso menen ko men alɗuɓe!". Arma Men winnda ko ɓe wowli kon e wargol ɓe ngol Annabaaɓe ɓen ko aldaa e goonga, Men Daala: "Meeɗee lepte sunna-royta

    [182] Ɗum waɗirii sabu ko juuɗe mon ɗen ardini kon. E wonnde pellet, Alla Wonaali Tooñoowo jeyaaɓe ɓen

    [183] Ɓen wi'uɓe: "Alla Ahodii e amen wota men gomɗin Nulaaɗo woo haa on addana men ɓaɗtorɗum, yiite no ñaama ɗum". Maaku: "Gomɗii Nulaaɓe goo ado am addaniino on ɓanngannduyeeji e kon ko wi'uɗon, e ko waranɗon ɓen si on laatike goognuɓe

    [184] Si ɓe fennii ma, gomɗii Nulaaɓe goo ado maa fennanooma, ɓen adduno e Ɓanngannduyeeji e Ɗeri e Deftere jalbuunde

    [185] Kala woŋkii meeɗay maayde. Pellet, ko on hunnaŋteeɓe njoɓdiiji mon ɗin Ñalnde Darngal. Kala on pottinaaɗo e yiite ngen o naadaa Aljanna, gomɗii o malaama. Nguurda aduna ɗam wonaali si wanaa dakammehun hodaykun

    [186] Ma on jarribore jawle mon ɗen e pittaali mon ɗin, ma on nanir ɓen okkaaɓe Defte ɓen ado mooɗo e ɓen sirkuɓe lorra ɗuɗuka. Si on muññike on gomɗii, pellet, anndee ɗum, ko jeyaaɗum e pellite fiyakuuji

    [187] Jaŋtii tuma nde Alla Ƴettunoo Ahadi e okkaaɓe Deftere ɓen : "Ma on ɓannginannde yimɓe hara on suuɗaali nde". Ɓe werlii ndi ɓaawo maɓɓe ɓe sodtitori ndi coggel pamarel! Bonii ko ɓe soɗtitori

    [188] Wata sikke ɓen weltorayɓe huunde nde ɓe okkaa, hiɓe yiɗi nde ɓe yettirtee ko ɓe waɗaali, wata sikku ɓen ko daɗayɓe lepte ɗen. Hino woodani ɓe lepte muusuɗe

    [189] Ko Alla Woodani Laamu kammuuli ɗin e leydi ndin. Alla ko Hattanɗo kala huunde

    [190] Pellet, no e tagugol kammuuli ɗin e leydi ndin e luutondirgol jemma e ñalorma ngol, ko Aayeeje wonannde ɓen haqqilooɓe

    [191] Ɓen annditooɓe Alla ka ɓe darii e ka ɓe jooɗii e ka ɓe lelori becce maɓɓe, hiɓe miijitoo fii tagu kammuuli ɗin e leydi ndin : "Joomi amen, A Tagiraali ɗum meere, senayee woodanii Ma, Ɗaɗndu men lepte yiite

    [192] Joomo amen, pellet, An, Mo Naaduɗaa yiite, gomɗii A Hoynii mo. Alanaa tooñooɓe ɓen wallooɓe

    [193] Joomi amen, menen men nanii noddoowo no nodda e gomɗinal wonnde : "Gomɗinee Joomi mon", men gomɗini. Joomi amen, Haforan men junuubi amen, Motanaa men boneeji amen, mbarda men e gguɓe ɓen

    [194] Joomi amen, Okku men ko Foduɗaa men kon e dow Nulaaɓe Maa ɓen, wata A Hoynu men Ñalnde Darngal. Pellet, An A Lunndotaako fodoore

    [195] Joomi maɓɓe Jaabinani ɓe : Min Mi Yeebataa golle golloowo e mooɗon, woni gorko maa debbo, yoga e mooɗon iwde e yoga. Ɓen ferɓe yaltinaa ka galleeji mun,ɓe lorraa e Laawol Am ngol, ɓe haɓidaa ɓe waraa, ko pellet Min hafratɓe bonɗi maɓɓe ɗin, e ko pellet Mi Naaday ɓe Aljanna ɗi canɗi no ila e mun, ɗum ko njoɓdi immorde ka Alla, No ka Alla njoɓdi moƴƴundi. @Corrected

    [196] Wata hode yiltondirgol ɓen heeferɓe ka leydi

    [197] dakammeyon pamaroy, hooti werde maɓɓe nden ko jahannama, nge bonii ndaɗɗo

    [198] Kono ɓen huluɓe Joomi maɓɓe, hino woodani ɓe Aljannaaji, hino ila ley majji canɗi ; ko ɓe duumotooɓe nder majji, ɗum ko jipporde immorde ka Alla. Ko woni ka Alla kon moƴƴani ɗigguɓe ɓen. @Corrected

    [199] Pellet, no e yimɓe Defte ɓen, on gomɗinɗo Alla e ko Jippinaa e mon kon, e ko Jippinaa e maɓɓe kon ; yaŋkinanii ɓe Alla, ɓe waɗtitirtaa Aayeeje Alla ɗen coggeloy pamaroy. Ɓen, hino woodani ɓe njoɓdi maɓɓe ndin ka Joomi maɓɓe. Pellet, Alla ko Yaawuɗo ñaawoore

    [200] Ko onon yo gomɗimɓe, muññee, fooliron muñal, tabiton, hulon Alla, belajo'o on maloyete

    Surah 4
    Nisaa

    [1] Ko onon yo yimɓe! Hulee Joomi mon On Tagu on immorde e woŋkii wooti, O Tagi immorde e makki sonna makki, O Saaki immorde e ɓen ɗiɗo worɓe ɗuuɗuɓe e rewɓe. Hulee Alla On Mo naamnanirton sabu mun, [rentoɗon kadi] e enɗammaaje ɗen. Pellet, Alla Laatike e dow mon Deenoowo

    [2] Jonne wonduɓe ɓen jawle maɓɓe ɗen. Wata on waɗtitir soɓe ɗen ko laaɓi. Wata on ñaamu jawle maɓɓe ɗen [waɗton ɗum] e jawle maɓɓe ɗen. Pellet, ɗum laatike bakkaatu mawɗo

    [3] Si on hulee roŋkugol nunɗude e wonduɓe ɓen, resee ko laaɓani on e rewɓe, ɗiɗo e tato e nayo. Si on hulii roŋkugol nunɗude, waɗee gooto maa ɓe jeyruɗon ñaame mon ; ko ɗum ɓuri ɓaɗtaade nde on tooñu

    [4] Jonniree rewɓe ɓen teŋe maɓɓe ɗen dokkal. Si ɓe anniyanike on goɗɗum e ɗen [teŋe] e hoore laaɓal woŋkii, ñaamee ɗum, no newanii on ɓuuɓani on

    [5] Wata on jonnitu ɗaye ɓen jawle mon ɗen ɗe Alla Waɗirani on dartorɓe. Ñamminee ɓe e majje, holtinon ɓe, wowlanon ɓe konngol moƴƴol

    [6] Ndaarndee wonduɓe ɓen si ɓe yottike desal, si on so'ii e maɓɓe peewal, jonniteeɓe jawle maɓe ɗen, wata on ñaamir ɗe faŋtinngol e hawjugol ɗoo yo ɓe mawnude. On tawɗo ko o galo, yo o naŋto, on tawɗo ko o baaso, yo o ñaamir no moƴƴiri. Si on jonnitiiɓe jawle maɓɓe ɗen, seedinee e dow maɓɓe. Alla Yonii Hasboowo

    [7] Hino woodani worɓe ɓen : geɓal immorde e kon ko neene e baaba acci e ɓadondiraaɓe ɓen, hino woodani kadi rewɓe ɓen : geɓal e kon ko neene e baaba acci e ɓadondiraaɓe ɓen ; ɗuuɗi famɗi e mun, ko geɓal farlaangal

    [8] Si joomiraaɓe ɓadondiral en e wonduɓe ɓen e waasuɓe tawaama senndoore nden, okkoreeɓe e mun, wowlanon ɓe konngol moƴƴol

    [9] Yo hulu ɓen, si tawno ko kamɓe accunoo ɓaawo maɓɓe geɗalɓe lo'uɓe, ɓe hulana ɓen, yo ɓe hulu Alla ɓe wowla konngol sawaaba=peewngol

    [10] Pellet, ɓen ñaamirooɓe jawle yimɓe ɓen e hoore tooñee, pellet ko ɓe woni ñaamude kon ɓe waɗa e deedi maɓɓe, ko yiite, arma ɓe naata huɓɓunge

    [11] Alla no Yamira on e fii ɓiɗɓe mon ɓen : hino woodani gorko yeru ngeɗu rewɓe ɗiɗo. Si ɓe laatike rewɓe ɓurɓe ɗiɗo, hino woodani ɓe tataɓe ɗiɗi e ko o acci. Si o laatike gooto, hino woodani mo feccere. Hino woodani neene e baaba makko gooto kala e maɓɓe jeegobal, immorde e ko o acci, si tawii himo mari ɓiɗɗo. Si o maraa ɓiɗɗo, mawɓe makko ɓen roni mo, hino woodani yumma makko tataɓal. Si tawii himo mari neene-gootooɓe, hino woodani yumma makko jeegaɓal. Ɓaawo siinugol wasiyee mo o wasiyii maa yoɓugol ñamaande nde o ñawlinoo. Baabiraaɓe mon ɓen e ɓiɗɓe mon ɓen, on anndaa ko hommbo e maɓɓe ɓuri ɓadoraade on nafa. Ɗum ko farilla immorde ka Alla. Pellet, Alla Laatike Annduɗo Ñeeñuɗo

    [12] Hino woodani on feccere e ko rewɓe mon acci, si tawii ɓe maraa ɓiɗɗo. Si tawii hiɓe mari ɓiɗɗo, hino woodani on nayaɓal e kon ko ɓe aaci, ɓaawo siinugol wasiyee mo ɓe wasiyii maa yoɓugol ñamaande [maɓɓe]. Hino woodani rewɓe mon ɓen nayaɓal e kon ko accuɗon, si tawii ɓiɗɗo alanaa on. Si tawii hiɗon mari ɓiɗɗo, hino woodani ɓe jeetataɓal e kon ko accuɗon, ɓaawo siinugol wasiyee mo wasiyiɗon maa yoɓugol ñamaande [mon]. Si wonii gorko no ronee rona-jala maaɗum debbo, hara himo mari neene-gooto gorko maa debbo, hino woodani kala maɓɓe jeegaɓal. Si ɓe laatike ɓurɓe ɗum e ɗuuɗude, kamɓe ko hawtuɓe ka tataɓal, ɓaawo wasiyee wasiyaaɗo maa yoɓugol ñamaande nde wonaa lorraynde. Ɗum ko Wasiyee immorde ka Alla. Alla ko Annduɗo Muññiiɗo

    [13] Ɗin ko Keeri Alla. Kala ɗoftiiɗo Alla e Nulaaɗo Makko on, o naaday mo Aljannaaji, canɗi no ila e ley majji : ko ɓe duumotooɓe ton. Ko ɗum woni malal mawngal. @Corrected

    [14] Kala on yedduɗo Alla e Nulaaɗo Makko on, o jaggiti Keeri Makko ɗin, O Naaday mo yiite nge o luttata e muuɗum ; hino woodani mo lepte hoynooje

    [15] Ɓen huuwooɓe paŋkare immorde e rewɓe mon ɓen, seedinee e maɓɓe nayo jeyaaɓe e mo'on. Si ɓe seedike, jogiteeɓe ka cuuɗi haa maayde nden hunna ɓe, maa Alla Waɗane ɓe laawol [yaltirngol]

    [16] Ɓen ɗiɗo huuwuɓe fijuɓe [paŋkare ɗen] e mo'on, lorree ɓen. Si ɓe tuubii ɓe moƴƴinii, ɗuurnoɗon e maɓɓe. Pellet, Alla Laatike Jaɓoowo tuubuubuyee Hinnotooɗo

    [17] Anndee tuubuubuyee on ka Alla, ko wonannde ɓen gollirooɓe bone sabu majjere, refti ɓe tuuba ka ɓadii. Ɓen ɗon, Alla Jaɓanay ɓe tuubuubuyee. Alla Laatike Annduɗo Ñeeñuɗo

    [18] Tuubuubuyee alanaa ɓen gollirooɓe bone haa tuma maayde nden arani gooto e maɓɓe o wi'a : "Min mi tuubii jooni", wanaa kadi ɓen maayooɓe hara kamɓe ko ɓe heeferaaɓe. Ɓen ɗon, Men Hebilanii ɓe lepte muusuɗe

    [19] Ko onon yo gomɗimɓe, dakantaako on nde ronirton rewɓe ɓen doolugol, wata on laagu ɓe fii yo on heɓtu yoga e ko okkunoɗon ɓe, si wanaa hara ɓe waɗu paŋkare ɓannguɗo. Wonndiree e maɓɓe no moƴƴiri. Si on añii ɓe, hino jortaa nde añoton huunde, Alla Waɗa e mayre moƴƴere ɗuuɗunde

    [20] Si on yiɗii waɗtitude debbo nokku debbo goo, hara hiɗon jonni goɗɗo e maɓɓe jawdi [heewundi], wata on jaɓitu e mayri hay e huunde. E on jaɓirayndi hoore bagamma e bakkaatu ɓannguɗo

    [21] Ko honno ƴettirton ndi, gomɗii yoga e mon yottike e yoga, ɓe jogitike e mon ahadi tekkundi

    [22] Wata on resu ɓen ɓe baabiraaɓe mon resi e suddiiɓe si wanaa ɗum ko feƴƴunoo. Pellet, ɗum laatinoke paŋkare e hutaare e bonnde laawol

    [23] Harminanaama on : neeniraaɓe mon ɓen, e jiwɓe mon ɓen, e banndiraaɓe mon ɓen, e yaayiraaɓe mon ɓen, e neeniraaɓe mon ɓen ka dewol, e jiwɓe yumma gooto mon [gorko], e jiwɓe banndiraawo mon, e neeniraaɓe mon muynimɓe on, e banndiraaɓe mon ɓen ka muynan, e neeniraaɓe ɓeynguuli mon, e njutteeɓe mon wonɓe ka cuuɗi mon iwɓe e ɓeynguuli mon ɓe naatiduɗon e suudu ; si tawii non on naatidaali e maɓɓe suudu, bakkaatu fawaaki on [e resugol ɓen], e [rewɓe] daganiiɓe ɓiɗɓe mon ɓen iwɓe ka keeci, e nde mooɓindirton hakkunde neene-gootooɓe ɗiɗo, si wanaa ɗum ko yawtunoo. Pellet, Alla Laatike Haforoowo Hinnotooɗo

    [24] E saŋiiɓe ɓen ka rewɓe, si wanaa ɓen ɓe jeyruɗon ka ñaame mon. Ɗum ko Farilla Alla e dow mooɗon. Daginanaama on ko woni ɓaawo ɓen ɗon, nde ɗaɓɓitorɓe jawle mon hara ko on saŋiiɓe wanaa on jinndooɓe. Kala mo dakmitorɗon e maɓɓe desal : jonniteeɓe teŋe maɓɓe ɗen. Ko farilla. Bakkaatu fawaaki e fii ko yarlondirɗon e mun ɓaawo farilla on. Pellet, Alla Laatike Annduɗo Ñeeñuɗo

    [25] Kala e mooɗon mo hattaaaki feere resugol seŋiiɓe gomɗimɓe, ko [resugol] ɓen ɓe jeytirɗon ñaame mon, immorde e curbaaɓe mon gomɗimɓe. Alla no Anndai gomɗinal mon ngal. Yoga e mon ko e yoga Resireeɓe duŋayee yimɓe maɓɓe ɓen, jonniron ɓe teŋe maɓɓe ɗen no moƴƴiri. Saŋiiɓe hara wanaa jinndooɓe njaatoo. Si ɓe seaŋike ɓe addii paŋkare, no fawii ɓe feccere ko fawii saŋiiɓe rimɓe ɓen e lepte. Ɗum, ko fii on huluɗo e mo'on yanugol e jeeno. Ko nde muññotoɗon ɓuri moƴƴannde on. Alla Haforoowo Hinnotooɗo

    [26] Allaahu On no Faandii Ɓannginanngol on O Fewna on e laawi ɓeya adinooɓe on, O Jaɓana on tuubuubuyee. Alla ko Annduɗo, Ñeeñuɗo

    [27] Alla no Faala nde O Jaɓaŋta on tuubuubuyee, ɓen jokkuɓe mbeleeɗe faalaa nde ooñorton ooñannde mawnde

    [28] Alla no Yiɗi Hayfinanta on, neɗɗaŋke tagaama ko o lo'uɗo

    [29] Ko onon yo gomɗimɓe, wata on ñaamir jawle mon ɗen hakkunde mooɗon e mehre, si wanaa hara ko e njulaaku ngu welaɗon e muuɗum. Wata on waru pittaali mon ɗin. Pellet, Alla Laatike Hinnotooɗo on

    [30] kala huuwuɗo ɗum e hoore ngaynu e tooñe, aray Men Naada mo yiite : ɗum laatike newaniiɗum Alla

    [31] Si on woɗɗitike [bakkaatu] mawɗi ɗi haɗaɗon ɗin e mun, Men Heefanay on boneeji mon ɗin, Men Naadira e naatirgal teddungal

    [32] Wata on yelo ko Alla Ɓurniri yoga e mon dow yoga. Hino woodani worɓe ɓen geɓal immorde e ko ɓe faggitii kon, hino woodani kadi rewbe begeɓal immorde e kon ko ɓe faggitii. Tororee Alla immorde e Ɓural Makko. Pellet, Alla Laatike Annduɗo kala huunde

    [33] Wonannde kala Men Waɗanii ɗum ronooɓe [heftuɓe] e ɗum ko jibimɓe ɓen acci, e ɓadondiraaɓe ; e ɓen ɓe ahodunoɗon e mun : jonneeɓe geɓal maɓɓe ngal. Pellet, Alla Laatike ko O Seediiɗo e kala huunde

    [34] Worɓe ɓen ko ñiiɓuɓe [e daŋkiitagol] rewɓe ɓen, sabu ko Alla Ɓurniri kon yoga maɓɓe e hoore yoga, e sabu kon ko wintii e jawle maɓɓe. [rewɓe] moƴƴuɓe ɓen, ko yaŋkiniiɓe reenotooɓe ka wirnii, sabu kon ko Alla Reenini ɓe.Ɓen [rewɓe] ɓe huloton dartagol(cuwtagol) mun : waajeeɓe, feronɓe ka ndaɗɗudiiji, piyonɓe. Si ɓe ɗoftike on, wata on aɓɓir e dow maɓɓe laawol ! Pellet, Alla Laatike Toowuɗo, Mawɗo

    [35] Si on hulii lurral hakkunde maɓɓe, imminee ñaawoowo immorɗo ka yimɓe gorko on e ñaawoowo immorɗo ka yimɓe debbo on. Si ɓe faandike moƴƴinngol, Alla Hawrindinay hakkunde maɓɓe. Pellet, Alla Laatike Annduɗo, Humpitiiɗo

    [36] Rewee Alla wata on kafidu e Makko hay huunde. Jibimɓe on ɓen moƴƴoɗon e maɓɓe, e joomiraaɓe ɓadondiral'en, e wonduɓe ɓen, e waasuɓe ɓen, e kawtaljo jom-ɓadondiral, e kawtal baŋŋe, e wonndiɗɗo baŋŋe, e ɓii laawol, e ɓen ɓe jeyruɗon ñaame mon. Pellet, Alla Yiɗaa kala on laatiiɗo ñaaƴoowo mantotooɗo

    [37] Ɓen ɓe no wudda, ɓe yamira yimɓe ɓen nguddam, ɓe suuɗa kon ko Alla okki ɓe e Ɓural Makko. Men Maranii heeferɓe ɓen lepte hoynooje

    [38] E ɓen ɓe no nafqira jawle mun ɗen ka yiinorgol yimɓe ɓen, ɓe gomɗiŋtaa Alla wanaa Ñalaande Sakkitiinde nden. Kala on mo seytaane wonani ɗum ciŋkotaaɗo : haray o bonii ciŋkodaaɗo

    [39] E ko honɗum fawinoo ɓe si ɓe gomɗinno Alla e Ñalaande Sakkitiinde nden ɓe nafqi e kon ko Alla Arsike ɓe ? Alla Laatike Annduɗo ɓe

    [40] Pellet, Alla Tooñirtaa yeru jarra-hun, si wonii ko moƴƴere, O Soway nde, O Okka immorde ka Mokko njoɓdi mawndi

    [41] Ko honno si tawii Men Addoyii immorde e kala mofte seeditotooɗo, Men Adde e dow ɓee ɗoo ko a seeditotooɗo

    [42] Nden Ñalnde, heeferɓe ɓn e yedduɓe ɓen Nulaaɗo on yeloto hara nun ɓe fonndeteno e leydi ndin, ɓe suuɗataa Alla yeewtere

    [43] Ko onon yo gimɗimɓe, wata on ɓaɗto julde den hara ko on siwruɓe haa anndon ko wowloton ; wanaa ka modduɗon e lonngal, si wanaa hara ko on taƴitooɓe laawol haa laɓɓinoɗon. Si on laatike nawnuɓe, maa hiɗon e hoore jahal, maa ɓaawo hoggo arii goɗɗo e mon(yaadon dow wuro), maa on soccondirii e rewɓe ɓen on heɓaali ndiyam, taamoree mbullaari(leydi) laaɓundi : mowlon geece mon ɗen e juuɗe mon ɗen. Pellet, Alla Laatike Haforoowo Yawtanoowo

    [44] E a yi'aali faade e ɓen okkaaɓe geɓal e ɗefte ɗen, hiɓe sooda majjere nden, hiɓe faalaa nde majjoton laawol [foccondirngol] ngol

    [45] Ko Alla Ɓuri Anndude ayɓe mon ɓen. Alla yonii Giɗo, Alla yonii Ballo

    [46] Hino e ɓeya alyahuudaaɓe waylooɓe konngol ngol e nokku maggol ɓe wi'a: "Men nanii men yeddii ; heɗo ko wanaa nannateeɗo, aynu men", ka hallugol ɗemɗe maɓɓe ɗen e yuwugol ka diina. Hara nun ɓe wi'ayno : "Men nanii men ɗoftike nanu ndaaraa", ko ɗum ɓuraynoo moƴƴannde ɓe, ɓura foccaade. Ko woni tun, Alla Huɗirii ɓe geddi maɓɓe ɗin, ɓe gomɗiŋtaa si wanaa seeɗaa

    [47] Ko onon yo ɓeya okkanooɓe Defte, gomɗinee nden nde Men Jippini googinnde ɗen wonɗe ka mon, ado Men Mehude geece [mon ɗen] Men Ruttiraɗe ɓabbe majje, maa Men Huɗira ɓe wano Men Huɗirnoo non yimɓe asewe ɓen. Fiyaake Alla on Laatke Laatiŋteeɗum

    [48] Pellet, Alla Yawtantaa kafidoowo Mo e goɗɗum, Himo Yawtana ko jaasi ɗum wonannde on Mo O Muuyi. Kala on kafiduɗo Alla e goɗɗum, gomɗii o fepandiima bakkaatu mawɗo

    [49] E a yi'aali ɓen ɓe no laɓɓina pittaali maɓɓe ? Ko woni, Ko Alla Laɓɓiŋta on Mo O Muuyi, ɓe tooñoytaake yeru gurun tamaro

    [50] Ndaarii ko hol no ɓe woni fefindoraade e Alla fenaade ! Ɗum ɗon yonii bakkaatu feeñuɗo

    [51] E a yi'aali faade e ɓen okkanooɓe geɓal ka Deftere, hiɓe gomɗina ndaaro e bewinayɗi ɗin, hiɓe wi'ana ɓen heeferɓe : "Ko ɓee ɗoo ɓuri feewude laawol e dii ɓeya gomɗime

    [52] Ko ɓen woni ɓe Alla Huɗi ɓen, kala mo Alla Huɗi, a heɓaŋtaa mo ballo

    [53] Kaa woodamɓe geɓal immorde e laamu ? Ountuma, ɓe okkataano yimɓe ɓen yeru hufol tamaro

    [54] Kaa ɓe añay yimɓe ɓen e ko Alla Okki ɓe kon e Ɓural Makko ? Gomɗii Men Okkii ɓeynguure Ibraahiima nden Deftere e Faltaare, Men Okki ɓe Laamu Mawngu

    [55] Hino e maɓɓe on gomɗinɗo nde, no e maɓɓe kadi on faddiiɗo nde. Jahannama yonii huɓɓaynge

    [56] Pellet, ɓen yedduɓe Aayeeje Amen ɗen, aray Men Naada ɓe yiite : tuma kala guri maɓɓe ɗin ɓenndi, Men Waɗtitana ɓe guri goo fii no ɓe meeɗira lepte ɗen. Pellet, Alla Laatike Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [57] Ɓen gomɗimɓe ɓe golli golle moƴƴe, aray Men Naada ɓe Aljannaaji ɗi no ila e ley majji canɗi, ko ɓe duumotooɓe ndeer ton poomaa hino woodani ɓe ton rewɓe laɓɓinaaɓe Men Naada ɓe ɗowdi duumiindi. @Corrected

    [58] Pellet, Alla no Yamira on tottoton koolaaje ɗen faade e yimɓe majje ɓen, e si on ñaaway hakkunde yimɓe ɓen nde ñaawirton nunɗal. Pellet, ko Alla Waajorta on kon labaama. Pellet, Alla Laatike Nanoowo, Yi'oowo

    [59] Ko onon yo gomɗimɓe, ɗoftee Alla ɗoftoɗon Nulaaɗo on e joomiraaɓe yamiroore ɓen e mooɗon. Si on pooɗondirii e huunde, ruttee nde ka Alla e ka Nulaaɗo on, si on laatike gomɗimɓe Alla e Ñalaande Sakkitiinde nden. Ko ɗum ɓuri moƴƴude ɓuri labeede battane

    [60] E a yi'aali ɓen ɓe no aaƴoo wonnde kamɓe ɓe gomɗinii kon ko Jippinaa e maaɗa e kon ko Jippinaa ado maaɗa? Hiɓe faalaa nde ɓe ñaawinoytoo ka bewinayɗi ɗin, gomɗii le ɓe yamiraama nde ɓe yeddata ɗi. Seytaane non hino faalaa majjinnde ɓe majjere woɗɗunde

    [61] Si ɓe wi'anaama : "Aree faade e kon ko Alla Jippini e faade e Nulaaɗo on", a yi'ay naafiqi en no faddoo e maaɗa faddagol

    [62] Ko honno [wonirta] si tawii musiiba heɓirii ɓe sabu ko ɓe ardiniri juuɗe maɓɓe, refti ɓe ara e maaɗa hiɓe woondira Alla : "Men faandaaki si wanaa moƴƴinngol e hawrinndinal

    [63] Ko ɓen woni ɓe Alla Anndi ko woni ndeer ɓerɗe maɓɓe, ɗuurno gaay maɓɓe, waajoɗaa ɓe, wowolanna ɓe konngol yottotongol ka pittaali maɓɓe

    [64] Men Nuliraali Nulaaɗo [woo] si wanaa fii yo o ɗofte e Duŋayee Alla. Hara nun tuma ɓe tooñunoo pittaali maɓɓe ɗin, ɓe aruno ma ɓe insinii e Alla, Nulaaɗo on insinanii ɓe, ɓe tawayno Alla ko Jaɓoowo tuubuubuyee, jumotoodo

    [65] Hey, Mi Woondirii Joomi maaɗa, ɓe gomɗiŋtaa haa ɓe ñaawinora maa huunde ko yani hakkunde maɓɓe, refti ɓe heɓataa ɓitteende ka pittaali maɓɓe e kon ko ñaawuɗaa, ɓe jebbiloo jebbilagol

    [66] Hara nun Men Farluno e maɓɓe wonnde : "Waree pittaali mon ɗin", maa "yalton e galleeji mon", ɓe waɗataano ɗum si wanaa seeɗaaɓe e maɓɓe. Sinno kamɓe ɓe huuwuno kon ko ɓe waajoranoo, ɗum laatotono moƴƴere wonannde ɓe, ɓura tiiɗude kadi tabital

    [67] nden tuma, Men Okkayno ɓe immorde ka Amen, njoɓdi mawndi

    [68] Men Fewnayno ɓe laawol focciingol

    [69] Kala ɗoftiiɗo Alla e Nulaaɗo on : ɓen ɗon wonndoyay e ɓen ɓe Alla Neemini immorde e Annabaaɓe, e goonguɓe, e sahiddinnooɓe, e moƴƴube. Ɓen ɗon moƴƴii wonndiiɓe

    [70] Ngal ɗon Ɓural ko immorde ka Alla, Alla Yonii Annduɗo

    [71] Ko onon yo gomɗimɓe, jogitee reŋtorɗi mon ɗin, runnjon ko on sertuɓe maa runnjon on rentuɓe

    [72] Hino e mo'on on nennotooɗo, si musiiba heɓii on, o wi'a : "Gomɗii Alla Neeminii e am, nde tawnoo mi laatodanooki e maɓɓe ceediiɗo

    [73] Si tawii heɓii on Ɓural immorde ka Alla, ma o wi'a wa si tawii meeɗaali laataade hakkunde mon giggol : "Ee jalla am si mi tawdano e maɓɓe ! Mi malee malal mawngal

    [74] Yo haɓide fii laawol Alla ngol, ɓen ɓe no sooditira guurdam aduna ɗam laakara on ! Kala on haɓidaaɗo fii laawol Alla ngol o waraa maa o fooli, arma Men Okka mo njoɓdi mawndi

    [75] E ko heɓi on, on haɓidetaake fii laawol Alla ngol ? e Lo'inaaɓe ɓen ka worɓe, e ka rewɓe, e ka fayɓe, ɓen ɓe no wi'a: "Joomi amen, Yaltin men e ndee saare nde yimɓe mun tooñi, Waɗanaa men immorde ka Maaɗa giɗo, Waɗanaa Men immorde ka Maaɗa ballo

    [76] Ɓen gomɗimɓe hino haɓidee fii laawol Alla ngol, ɓeya heeferɓe hino haɓidee e laawol ɓewnayɗi ɗin. Haɓee weldiiɓe seytaane ɓen : pellet, pewje seytaane ɗen laatike lo'uɗe

    [77] E a yi'aali ɓen wi'ananooɓe : "Suree juuɗe mon ɗen, ñimnon julde, jonnon asakal". Tuma hare nden farlanoo e maɓɓe, e jaka fedde goo e maɓɓe hino hulira yimɓe ɓen wano Alla hulirtee, maa ko ɓuri tiiɗude e kulol, ɓe wi'i: "Joomi amen, ko honɗum Farlaɗaa e dow amen hare ? Ko haɗnoo Nennitanaa men ɗum haa e lajal ɓadiingal ?" Maaku : "Dakamme aduna on ko seeɗa, ko laakara on ɓuri moƴƴannde on hulɗo [Alla], on tooñetaake yeru hufol tamara

    [78] Nokku woo ka laatiɗon maayde nden hewtitoto on, hay si on laatike e nder tataaji mahaaɗi. Si moƴƴere heɓii ɓe, ɓe wi'a: "Ɗum ɗoo ko immorde ka Alla" Si bone heɓii ɓe, ɓe wi'a :"Ɗum ɗoo ko immorde e maaɗa !" Maaku: "Kala majji ko immorde ka Alla". E ko nanngi ɓee yimɓe ɓe ɓattitaako faamude yeewtere

    [79] Huunde woo ko heɓu maa e moƴƴere ko immorde ka Alla, huunde woo ko heɓu maa e bone ko immorde e woŋkii maa kin. Men Nulii ma wonannde yimɓe ɓen Nulaaɗo. Alla Yonii Seede

    [80] Mo ɗoftike Nulaaɗo on gomɗii o ɗoftike Alla. Mo huccitii, Men Nulaali ma e dow maɓɓe reenoowo

    [81] Hiɓe wi'a: "Ɗoftaare!", si ɓe yaltii ka maaɗa, fedde goo e maɓɓe waaliday [e miijo goo] ko woori kon ko maakuɗaa. Alla no Winnda kon ko waalidata e mun. Ɗuurno ɓe fawoɗaa e Alla. Alla Yonii Hoolorɗo

    [82] E ɓee taskitortaa Qur'aana on ? Sinno nde iwru-nde ko wanaa ka Alla, ɓe tawayno e mayre lurre ɗuuɗuɗe

    [83] Si arii ɓe e fiyaake immorde e hoolaare, maa kulol, ɓe lollina ɗum. Sinno ɓe ruttuno ɗum e Nulaaɗo on e ɓen fewjooɓe fii maɓɓe, ɓen ɓullitayɓe e maɓɓe anndayno ɗum. Si wanaano Ɓural Alla ngal e dow mooɗon e Yurmeende Makko nden, on jokkayno seytaane si wanaa seeɗaaɓe

    [84] Haɓu fii laawol Alla ngol, a fawaaka si wanaa hoore-maa. Rerɗin gomɗimɓe ɓen, arma Alla nde Surata doole heeferɓe ɓen. Ko Alla ɓuri Saɗtude doole, ko Kaŋko ɓuri Saɗtude muusnugol

    [85] Kala on tefuɗo tefoore labaande wonay mo geɓal e mayre, kala kadi on tefuɗo tefoore bonnde wonany mo e mayre geɓal. Alla Laatike Hattanɗo kala huunde

    [86] Si on hiwroraama hiwraango, hiwritoree ko ɓuri ngon ɗon maa rutton ngo. Pellet, Alla Laatike e dow kala huunde ko O Hasboowo

    [87] Alla, reweteeɗo alaa si wanaa Kaŋko, ma O Mooɓitoy on Ñalnde Darngal, sikke alaa e Mayre. E ko hombo ɓuri goongude Alla yeewtere

    [88] Ko waɗi on e fii ɓee naafiqiiɓe feddeeji ɗiɗi ?! Ko Alla woni Ugginɗo ɓe sabu ko ɓe faggitii. E on faala fewnude on mo Alla Majjini ? Kala on mo Alla Majjini, a heɓantaa mo laawol

    [89] Hiɓe yeloo sinno on yeddayno wano ɓe yeddiri non, laatoɗon fotooɓe. Wata on jogito e maɓɓe weldiiɓe haa ɓe fera e laawol Alla ngol. Si ɓe huccitii, nanngee ɓe waron ɓe nokku kala ka tawɗon ɓe.Wata on jogito e maɓɓe weldiɗɗo wanaa ballo

    [90] Si wanaa ɓen ɓe hino jokkoo faade e yimɓe ɓe ahadi woni hakkunde mon e maɓɓe, maaɗun ɓe arii on ɓerɗe maɓɓe ɗen no ɓiɗtanii haɓugol on, maa haɓugol yimɓe ɓen. Si Alla Haajuno, O Wurtayno ɓe e dow mooɗon, ɓe haɓa on. Si ɓe pottitike on, ɓe haɓaali on, ɓe werlike kisal e mon, haray Alla Waɗanaali on e dow maɓɓe laawol

    [91] Arma tawon woɗɓe goo faandiiɓe nde ɓe holnora on ɓe holnora yimɓe maɓɓe ɓen. Tuma kala nde ɓe ruttitaa e geddi ɗin,ɓe suƴƴitee e nder majji. Si ɓe pottitaaki on, ɓe werloo kisal e mon, ɓe suri juuɗe maɓɓe ɗen, nanngee ɓe waron ɓe nokku kala ka tawɗon ɓe. Ko ɓen ɗon mooɗon, [woni ke Men] Waɗani on e maɓɓe hujja ɓannguɗo

    [92] Haananaa gomɗinɗo nde o warata gomɗinɗo si wanaa [hara ko] faljere. On warɗo gomɗinɗo, yo rinɗin daande gomɗinnde e diya jonneteeɗo yimɓe makko ɓen : si wanaa hara ɓen sakkii. Si wonii ko jeyaaɗo e yimɓe ayɓe mon, hara kaŋko ko o gomɗinɗo, ko rinɗingol daande gomɗinnde. Si wonii ko jeyaaɗo e yimɓe ɓe ahadi woni hakkunde mon e maɓɓe, ko diya jonneteeɗo yimɓe makko ɓen, e rinɗingol daande gomɗinnde. On mo hebaali ko : hoorugol lebbi ɗiɗi jokkondirɗi tuubuubuyee immorde ka Alla. Alla Laatike Annduɗo, Ñeeñuɗo

    [93] Kala warɗo gomɗinɗo e hoore tewagol, njoɓdi makko ndin ko Jahannama, luttoowo e nder magge ; Alla Tikkanii mo, O Huɗii mo, O Hebilanii mo lepte mawɗe

    [94] Ko onon yo gomɗimɓe, si on yahii e laawol Alla, ɓannginee [tefon] wata on wi'an on werliiɗo e mon kisal : "Wanaa a gomɗinɗo", hiɗon ɗaɓɓa jawdi nguurdam aduna, ko ka Alla konhoyri ɗuuɗundi woni. Ko wano non laatornoɗon ko adii, Alla Neemini e mon. Ɓannginee. Pellet, Alla Laatike Humpitiiɗo ko golloton

    [95] Gomɗimɓe jooɗiiɓe ɓen, hara wanaa joomiraaɓe lorra ɓen, fotataa e ɓen tiiɗnortooɓe e laawol Alla ngol jawle maɓɓe ɗen e woŋkiiji maɓe ɗin. Alla Ɓurnirii tiiɗnorɓe jawle mun ɗen e woŋkiiji mun ɗin, e dow jooɓiiɓe ɓen, darja. Ɓe fow maɓɓe Alla Fodii ɓe moƴƴere, Alla Ɓurnirii tiiɗnotooɓe ɓen e dow jooɗiiɓe ɓen njoɓdi mawndi

    [96] Darjaaji immorde ka Makko, e haforanal, e Hinnayee. Alla Laatike Hafroowo, Hinnotooɗo

    [97] Pellet, ɓen ɓe Malaa'ika en no warata, hara ko ɓe tooñuɓe pittaali maɓɓe ɗin, ɓe wi'a : "Ko e honɗum wonunoɗon ?!". Ɓe wi'a : "Men laatinoke lo'inanooɓe ka leydi". Ɓe wi'a : "Leydi Alla ndin laatanooki yaajundi hanno feron e mayri ?". Ɓen ɗon, werde maɓɓe nden ko Jahannama, nge bonii ruttorde

    [98] Si wanaa ɓen lo'inaaɓe immorde ka worɓe, e ka rewɓe, e ka sukaaɓe ɓe hattanaa yahdu, ɓe feewataa e laawol

    [99] Ɓen ɗon, arma Alla Yaafanoo ɓe. Alla Laatike Yaafotooɗo, Haforoowo

    [100] Kala feruɗo e laawol Alla ngol o taway ka leydi yolɗere ɗuuɗunde e yaajeende. Kala yaltuɗo e suudu mu'un ko o feruɗo faade e Alla e Nulaaɗo Makko on, hooti maayde nden hewtitii mo, gomɗii njoɓdi makko ndin tabitii ka Alla. Alla Laatike Haforoowo, Hinnotooɗo

    [101] Si on jinndii ka leydi, haray bakkaatu fawaaki on nde ustoton julde nden, si on hulii nde yedduɓe ɓen fitiŋta on. Pellet, heeferɓe ɓen laatanike on ayɓe feeñuɓe

    [102] Si a tawdaama e maɓɓe a darnanii ɓe julde, yo fedde goo e maɓɓe darodo e maaɗa yo ɓe jogito jogaaji maɓɓe ɗin ; si ɓe sujjii, yo ɓe wonu ɓaawo mon, yo fedde ndeya nde juulaali aru, yo ɓe juulidu e maaɗa yo ɓe jogito reetorɗi maɓɓe ɗin e jogaaji maɓɓe ɗin. Yedduɓe ɓen yelinoke sinno on welsindotono gaay e jogaaji mon ɗin e doŋle mon ɗen, ɓe ooñoo e mooɗon ooñannde wootere. Bakkaatu fawaaki on si ɗon wonndi e lorra immorde e toɓo, maa on laatike nawnuɓe nde walliŋton jogaaji mon ɗin. Jogitee reŋtorɗi mon ɗin. Pellet, Alla Hebilanii heeferɓe ɓen lepte hoynooje

    [103] Si on gaynii julde nden, jaŋtoree Alla e darnnde, e jonnde e ka hoore becce mon. Si on deeƴii, ñiɓnee julde nden. Pellet, julde nden laatike e gomɗimɓe ɓen farill heeƴaa [waqiŋtinaa]

    [104] Wata on lo*u e nder ɗaɓɓitugol yimɓe ɓen. Si on laatike hiɗon naawee, kamɓe kadi hiɓe naawiree wano naawirteɗon, hiɗon jortii immorde e Alla ko ɓe jortaaki. Pellet, Alla Laatike Annduɗo, Ñeeñuɗo

    [105] Menen Men Jippinirii Deftere nden e maaɗaa e hoore goonga fii yo a ñaawir hakkunde yimɓe ɓen kon ko Alla Hollu maa. Wata on wonan janfotooɓe ɓen wennjanoowo

    [106] Insino e Alla. Pellet, Alla Laatike Haforoowo, Hinnotooɗo

    [107] Wata a wennjondire fii ɓen janfotooɓe pittaali mun. Pellet, Alla Yiɗaa on janfotooɗo, bakkondinɗo

    [108] Hiɓe suuɗoo yimɓe ɓen ɓe suuɗotaako Alla, Himo Wonndi e maɓɓe tuma ɓe waalaynoo fewjude kon ko O Welaaka e konngol. Alla Laatike Huɓindiiɗo kon ko ɓe gollata

    [109] Hey mon yo ɓe'e on wennjii fii maɓɓe e ɗam nguurdam aduna, e ko hommbo wennjoyta Alla fii maɓɓe Ñalnde Darngal, kaa ko hommbo laatanoytooɓe fawtiiɗo

    [110] Kala on golluɗo bone maa o tooñi hoore makko, hooti o insinii e Alla, o taway Alla ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [111] Kala kadi faggitiiɗo bakkaatu, pellet, ko e hoore makko o woni faggitaade ɗum. Alla Laatike Annduɗo, Ñeeñuɗo

    [112] Kala faggitiiɗo goopol maa bakkaatu hooti o bugii ɗum e hoore daɗndiiɗo, gomɗii o ronnditike fenaande e bakkaatu ɓannguɗo

    [113] Si wanaano Ɓural Alla ngal e dow maaɗa e Yurmeende Makko nden, fedde goo e maɓɓe himmirayno majjinngol ma, ɓe alaa e majjinnde si wanaa pittaali maɓɓe ɗin, ɓe lorrirtaama hay e huunde. Alla Jippinii e maaɗa Deftere nden e Ñeeñal ngal, O Anndinii ma huunde nden a anndaano. Ɓural Alla ngal e dow maaɗa laatike mawnungal

    [114] Moƴƴere alaa e ko heewi e yeewtere maɓɓe nden, si wanaa on yamirɗo sadaka, maa moƴƴere maa moƴƴiŋtingol hakkunde yimɓe ɓen. Kala waɗirɗo ɗum ɗaɓɓugol welayee Alla, arma Men Okka mo njoɓdi mawndi

    [115] Kala on lunndiiɗo Nulaaɗo on ɓaawo nde paawal ngal ɓanngani mo, o jokki ko wanaa laawol gomɗimɓe ɓen, Men Hucciŋtinay mo e kon ko o hucciti, Men Naadoya mo Jahannanma, nge bonii ruttorde

    [116] Pellet, Alla Yawtantaa kafidugol Mo e goɗɗum, Himo Yawtana ko jaasi ɗum wonannde on Mo O Muuyi. Kala on kafiduɗo Alla e goɗɗum, gomɗii o majjii majjere woɗɗiinde

    [117] Ɓe alaa e rewude ko woori Alla, si wanaa [sanamuuji] rewɗinaaɗi, ɓe alaa e rewude si wanaa seytaane sanndalɗiinɗo

    [118] Alla Huɗii ndu, ndu wi'i : "Ma mi jogitoyo e jeyaaɓe maa ɓen geɓal farlaangal

    [119] ma mi majjinoyɓe, ma mi yelinoyɓe, ma mi yamiroyɓe, ma ɓe taƴu noppi neemoraaɗi ɗin, ma mi yamirɓe, ma ɓe waylu tagu Alla ngun !". Kala jogitiiɗo seytaane giɗo ko woori Alla, gomɗii o hayrii hayrere ɓanngunde

    [120] Himo foda ɓe himo yelina ɓe, seytaane fodaali ɓe si wanaa hodo

    [121] Ɓen ɗon wemoolorde maɓɓe nden ko Jahannama, ɓe heɓirtaa nge daɗirde

    [122] Ɓen gomɗimɓe ɓe golli golle moƴƴe, aray Men Naada ɓe Aljannaaji ɗi no ila e ley majji canɗi : ko ɓe duumotooɓe nder ton poomaa. Fodoore Alla nde ko goonga. Ko hommbo ɓuri Alla goongude konngol ? @Corrected

    [123] Wonaali ko yelaaji mon ɗin wanaa yelaaji jomɓe Defte ɓen. Kala golluɗo bone o yoɓete ɗum, o heɓanoytaake ko woori Alla giɗo wanaa ballo

    [124] Kala golluɗo immorde e moƴƴi ɗin, fota ko gorko maa ko debbo, hara ko o gomɗinɗo, ɓen ɗon naatay Aljanna ɓe tooñetaake yeru gurun [tamaro]

    [125] Alaa ɓurɗo moƴƴude diina haa hewti on jebbilɗo yeeso mun ngon Alla, hara ko o moƴƴinɗo, o rewi laawol Ibraahiima ruuɗiiɗo. Alla Jogitike Ibraahiima giɗo

    [126] Ko Alla Woodani kala ko woni ka kammuuli e ka leydi. Alla Laatike Huɓindiiɗo kala huunde

    [127] Hiɓe lamdo maa fii rewɓe ɓen, maaku : "Alla no saggitude on fii ɓen [rewɓe], e kon ko jaŋngetee e dow mooɗon ka Deftere fii ɓen rewɓe wonduɓe, ɓen ɓe on jonnataa kon ko ɓe farlanaaa, hiɗon rerɗa fii resugol ɓe, e ɓen lo'inaaɓe immorde ka fayɓe, e nde daraŋtoɗon wonduɓe ɓen nunɗal. Kala ko huuwoton e moƴƴere, pellet, Alla Laatike Annduɗo ɗum

    [128] Si wonii debbo hulirii moodi makko suwtaade suwtaade maa ɗuurnaare, bakkaatu fawaaki ɓe nde ɓe moƴƴiŋtinirta hakkunde maɓɓe sulhu.Ko sulhu on ɓuri moƴƴude, pittaali ɗin tawdaama ndeereraaku.Si on moƴƴinii on gomɗii, pellet Alla Laatike Humpitiiɗo ko golloton

    [129] On waawataa nunɗude hakkunde rewɓe ɓen hay si on rerɗii. Wata tun on ooño kala ooñannde, accon mo wa yowaaɗo. Si on moƴƴinii on gomɗii, pellet, Alla Laatike Haforoowo Hinnotooɗo

    [130] Si ɓe sertii, Alla Alɗiniroyay kala maɓɓe immorde e Yaajeende Makko nden. Alla Laatike Yaajuɗo [ɓural], Ñeeɗuɗo

    [131] Ko Alla Woodani kala ko woni ka kammuuli kon e ka leydi. Gomɗii Men Ahodinoke e ɓeya okkaaɓe Defte ado mon, e onon : "Hulee Alla !". Si on yeddii, pellet, ko Alla Woodani kala ko woni ka kammuuli e ka leydi. Alla Laatike Galo, Yettiniiɗo

    [132] Ko Alla Woodani kala ko woni ka kammuuli e ka leydi. Alla Yonii Fawtiiɗo

    [133] Si O Muuyii, O Naɓay on, onon yo yimɓe, O Adda woɗɓe goo. Alla Laatike Hattanɗo e dow ɗum

    [134] Kala tawɗo no faandii mbarjaari aduna, ko ka Alla mbarjaari aduna e laakara woni. Alla Laatike Nanoowo, Yi'oowo

    [135] Ko onon yo gomɗimɓe, ñiiɓuɓe e nunɗal seedan- ɓe Alla, hay si ko e dow pittaali mon, maa jinnaaɓe mon ɓen maa ɓadondiraaɓe ɓen. Si wonii ko o galo maaɗum baaso, ko Alla Ɓuri Haanndude e maɓɓe. Wata on jokku mbeleeɗe, nde nunɗoton. Si on waylii maa on ɗuurnike, pellet, Alla Laatike Humpitiiɗo ko golloton

    [136] Ko onon yo gomɗimɓe, gomɗinee Alla e Nulaaɗo Makko on, e Deftere nde O Jippini e Nulaaɗo Makko on, e ɗen Defte ɗe O Jippini ko adii. Kala yedduɗo Alla, e Malaa'ikaaɓe Makko ɓen, e Defte Makko ɗen, e Nulaaɓe Makko ɓen e Ñalaande Sakkitiinde nden, gomɗii o majjii majjere woɗɗunde

    [137] Pellet, ɓen gomɗimɓe, hooti ɓe yeddi, hooti ɓe gomɗini, hooti ɓe yeddi, hooti ɓe ɓeydorii keeferaaku, Alla Laatoraali Yawtanoowo ɓe wanaa O Fewnoowo ɓe e laawol

    [138] Wewlinir naafiqiiɓe ɓen, wonnde no woodani lepte muusuɗe

    [139] Ɓen ɓe no jogitoo heeferɓe ɓen yiɗɓe ko wanaa gomɗimɓe ɓen, e ɓe ɗaɓɓay e juuɗe maɓɓe teddungal ? Pellet, teddungal ngal fow ko Alla Heeranii

    [140] Gomɗii O Jippinii e mon ka nder Deftere Si on nanii Aayeeje Alla ɗen no yeddee ɗe jalikitee, wata on jooɗodu e maɓɓe haa ɓe jumpana yewtere goo ko woori nden ɗon, si on waɗii ɗum on fotii e maɓɓe". Pellet, Alla ko Mooɓoyoowo naafiqiiɓe ɓen e heeferɓe ɓen ka Jahannama ɓe denndaangal

    [141] Ɓen habbitantooɓe on, si uddital laatanike on immorde ka Alla, ɓe wi'a : "E, men wonndaano e mo'on ?", Si geɓal laatanike heeferaaɓe ɓen, ɓe wi'a : "E men foolinaano e mooɗon men haɗi on immorde e gomɗimɓe ɓen ?" Alla ko Ñaawoowo hakkunde mon Ñalnde Darngal, Alla Waɗaŋtaa heeferɓe ɓen laawol e hoore gomɗimɓe ɓen

    [142] Pellet, naafiqiiɓe ɓen hino janfaade Alla, Kanko kadi ko O Yoɓoowo ɓe. Si ɓe immanike julde nden, ɓe immoto ko ɓe aamuɓe, hiɓe yiinoo e yimɓe ɓen, ɓe jantotaako Alla si wanaa seeɗa

    [143] Hiɓe naɓa artira hakkunde ɗum, ɓe alaa e ɓee ɗoo ɓe alaa e ɓee ɗaa. Kala on mo Alla Majjini, a heɓantaa mo laawol

    [144] Ko onon yo gomɗimɓe, wata on jogitor heeferɓe ɓen weldiiɓe ko wanaa gomɗimɓe ɓen. E on faala nde waɗanton Alla e dow mooɗon hujja ɓannguɗo

    [145] Pellet, naafiqiiɓe ɓen no ka ndenka yiite, a heɓantaa ɓe ballo

    [146] Si wanaa ɓen tuubuɓe, ɓe moƴƴini, ɓe jogitii [diina] Alla ɓe laɓɓini diina maɓɓe kan : ɓen ɗon wonndii e gomɗimɓe ɓen. Arma Alla Yeɗa gomɗimɓe ɓen njoɓdi mawndi

    [147] Ko honɗum Alla Waɗata e leptugol on, si on yettii [Mo] on gomɗinii [Mo] ? Alla Laatike Jaarnoowo Annduɗo

    [148] Alla Yiɗaa ko feeñi kon e bone immorde e kongol, si wanaa on tooñaaɗo. Alla Laatike Nanoowo Annduɗo

    [149] Si on feññinii moƴƴere, maa on suuɗii nde maa on yaafike gaay e bone, pellet, Alla Laatike Yaafotooɗo Hattanɗo

    [150] Pellet, ɓen wonɓe yeddude Alla e Nulaaɓe Makko ɓen, hiɓe faandii nde ɓe senndindirta hakkunde Alla e Nulaaɓe Makko ɓen, hiɓe wi'a :"Meɗen gomɗina yoga men yedda yoga", hiɓe faala jogitaade hakkunde ɗum ɗon laawol

    [151] Ɓen ɗon ko kamɓe woni yedduɓe ɓen tigiri. Men Hebilanii heeferɓe ɓen lepte hoynooje

    [152] Ɓen gomɗimɓe Alla e Nulaaɓe Makko ɓen, ɓe sen- ndindiraali hakkunde gooto e maɓɓe, ɓen ɗon, arma O Yeɗa ɓe njoɓdi maɓɓe ndin. Alla Laatike Yaafotooɗo Hinnotooɗo

    [153] Yimɓe Defte ɓen no lamndo maa nde jippintaa e dow maɓɓe Deftere immorde e ka kammu ! Gomɗii ɓe lamndinoke Muusaa ko ɓuri ɗum mawnude : ɓe wi'i : "Hollu Men Alla kene pettan ". Haacaango ngon nanngiri ɓe sabu tooñe maɓɓe ɗen. Refti ɓe jogitii ngaari ndin ɓaawo nde ko ari ɓe e ɓanngan- nduyeeji. Men Yaafii gaay e ɗum Men Okki Muusaa hujja ɓannguɗo

    [154] Men Ɓamtiri dow maɓɓe Tuur fello ngon sabu ahadi maɓɓe ndin, Men Wi'ani ɓe :"Naatiree ka damal ko on naayiiɓe", Men wi'ani ɓe : "Wata on jaggitu e asewe on", Men Nanngi e maɓɓe ahadi tekkundi

    [155] Ko sabu firtugol ɓe ahadi maɓɓe ndin, e yeddugol ɓe Aayeeje Alla ɗen, e warugol ɓe Annabaaɓe ɓen ko aldaa e goonga e wi'gol ɓe :"Ɓerɗe amen ɗen no sokii". Si ko woni, Alla Notii e majje sabu keefe-raaku maɓɓe ngun -ɓe gomɗintaa si wanaa seeɗa

    [156] e sabu keeferaaku maɓɓe ngun, e konngol maɓɓe ngol dow Maryama fenaande mawnde

    [157] e wi'ugol ɓe : "Menen men warii Iisaa Meme-sella, ɓiɗɗo Maryama, Nulaaɗo Alla on". Ɓe waraali mo, ɓe fetaali mo, ko woni, o nanndinana ɓe. Pellet ɓen ɓen luutondirɓe fii makko :ɓe wonii e sikkitaare fii makko. Alanaa ɓe e fii ɗum anndal, si wanaa jokku- gol sikke, ɓe waraano mo e taƴoral(yananeede)

    [158] Ko woni, Alla Ɓamtu mo faade ka Makko. Alla Laatike Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [159] Alaa hay gooto e yimɓe Defte ɓen, si wanaa o gomɗinay mo ado maayde makko nden. Ñalnde Dargal o laatoto seeditotooɗo e hoore maɓɓe

    [160] Ko sabu tooñe immorde e ɓen Alyahuudaaɓe, Men Harmiannooɓe laaɓuɗi ɗi ɓe daginanoo e sabu sakkagol(faddagol) laawol Alla ngol ko ɗuuɗi

    [161] e jaɓugol ɓe ngol ribaa, gomɗii ɓe haɗaama e ɗum, e ñaamugol jawle yimɓe ɓen e hoore meere. Men Hebilanii heeferɓe ɓen e maɓɓe lepte muusuɗe

    [162] Kono tutiiɓe ɓen e ganndal e maɓɓe e gomɗimɓe ɓen, hiɓe gomɗini ko Jippinaa ko e maaɗa e kon ko Jippinaa ado maaɗa. E ñiiɓnooɓe julde ɓen, e tottooɓe asakal ɓen, e gomɗimɓe Alla e Ñalaande Sakkitiinde nden, ɓen ɗon, arma Men Okka ɓe njoɓdi mawndi

    [163] Menen Men Wahyinii e maaɗa wano Men Wahyiniri e Nuuhu e Annabaaɓe ɓen ɓaawo makko. Men Wahyini faade e Ibraahiima, e Ismaa'iila, e Ishaaqa, e Yaaquuba, Taaniraaɓe ɓen, e Iisaa, e Ayyuuba, e Yuunusa, e Haaruuna, e Sulaymaana. Men Okki Daawuuda Jabuura

    [164] E Nulaaɓe ɓe Men Fillani maa fii mun ko adii e Nulaaɓe ɓe Men fillanaaki ma fii mun. Alla Yewtidii e Muusaa Yewtude

    [165] Nulaaɓe wewlinooɓe e jertinooɓe fii wata hujja wonan yimɓe ɓen e hoore Alla ɓaawo Nulaaɓe ɓen. Alla Laatike Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [166] Kono Alla no Seedii kon ko O Jippini e maaɗa, O Jippinirii ɗum Anndal Makko, Malaa'ikaaɓe ɓen no seeditoo. Alla Yonii Seedee

    [167] Pellet, ɓen yedduɓe, ɓe faddii gaay e laawol Alla ngol, gomɗii ɓe majjii majjere woɗɗunde

    [168] Pellet, ɓen yedduɓe ɓe tooñi, Alla Laatataaka yaafatooɗo ɓe, wanaa nde O Fewnata ɓe laawol

    [169] Si wanaa laawol Jahannama ngol, ko luttooɓe nder magge poomaa. Ɗum laatike newiiɗum e dow Alla

    [170] Ko onon yo yimɓe ! Gomɗii Nulaaɗo on ardirii e mon goonga immorde e Joomi mon, gomɗinee ko moƴƴere mon. Si on yeddii, pellet, ko Alla Woodani kala ko woni kammuuli e ka leydi. Alla Laatike Annduɗo, Ñeeñuɗo

    [171] Ko onon yo yimɓe Defte, wata on ɓurtin ka diina mon, wata on wowlu e hoore Alla si wanaa goonga. Pellet, Mema-sella Iisaa ɓiɗɗo Maryama on, ko Nulaaɗo Alla e Daalol Makko ngol O Werlii e Maryama e ruuhu immorde ka Makko. Gomɗinee Alla e Nulaaɗo Makko on, wata on wi'u [Alla ko] :"Tato". Haɗitee, ko ɗum ɓuri moƴƴannde on. Anndee Alla ko Reweteeɗo Gooto. Senayee woodanii Mo nde ɓiɗɗo laatantoo Mo ! Ko Kanko Woodani ko woni ka kammuuli e ka leydi. Alla Yonii Hoolorteeɗo

    [172] Mema-sella on mawnitaaki nde o laatotoo jeyaaɗa Alla, wanaa Malaa'ikaaɓe ɓaɗtinaaɓe ɓen. Kala ɓurnitiiɗo gaay e rewugol Mo o mawnintinii, ma O Mooɓitoyɓe faade ka Makko ɓe denndaangal

    [173] Si tawii ko ɓen gomɗimɓe ɓe golli moƴƴuɗi, O Timminanay ɓe njoɓdi maɓɓe ndin, O Ɓeydana e Ɓural Makko ngol. Ɓeya ɓurnitiiɓe mawnintinii, O Leptayɓe lepte muusuɗe, ɓe heɓanoytaaɓe gaanin Alla, giɗo wanaa ballo

    [174] Ko onon yo yimɓe ! Gomɗii hujja arii e mooɗon immorde ka Joomi mon, Men Jippinii faade e mooɗon annnora ɓannguɗo

    [175] Si tawii ko ɓen gomɗimɓe Alla ɓe jogiitii nde, arma O Naada ɓe e Yurmeende immorde ka Makko e Ɓural, O Fewna ɓe faade e Makko laawol focciingol

    [176] Hiɓe faltino maa. Maaku : "Alla no Falta on fii rona-jala : si neɗɗo maayii o alaa ɓiɗɗo himo mari banndiraawo [debbo], no woodani on feccere e kon ko o acci. Kanko kadi o ronay mo si tawii o alaa ɓiɗɗo. Si ɓe laatike ɗiɗo, hino woodani ɓe tataɓe ɗiɗi e kon ko o acci. Si ɓe laatike siɗɗuɓe worɓe e rewɓe, hino woodani gorko on geɓal rewɓe ɗiɗo. Alla no Ɓannginannde on fii wata on majju. Alla ko Annduɗo kala huunde

    Surah 5
    Ma'ida

    [1] Ko onon yo gomɗimɓe, hunnee piɓe ahadiiji ɗin. Neemoraaɗi mummunteeji ɗin hunnanaama on si wanaa kon ko no janngee e dow mooɗon, hara wanaa on dagintimɓe waañugol hara hiɗon horminii. Pellet, Alla no Ñaawa kon ko O Faalaa

    [2] Ko onon yo gomɗimɓe, wata on dagin Sari'aaji Alla ɗin, wanaa lebbi hormaŋte ɗin, wanaa haddiyaaji ɗin neldaaɗi, wanaa ɗin maandinaaɗi, wanaa ɓen hooliiɓe [faandii] Suudu Hormaŋte ndun, hiɓe ɗaɓɓa ɓural immorde ka Joomi maɓɓe e welayee. Si on dagintinnike [ka hajju maa ka 'umra], waañee. Wata ngayngu yimɓe duñu on fii ɓe sakkike on gaay e Suudu Hormaŋte ndun, nde jaggiton. Wallindiree e dow diggere e gomɗal. Wata on wallindiri e hoore bakkaatu e jaggitugol. Hulee Alla. Pellet, Alla ko Saɗtuɗo lepte

    [3] Harminaama e dow mooɗon : jiibe, e ƴiiƴam, e teewu ngiroowu, e kala ko ewnoraa ko wanaa Innde Alla e kirsol, e ɗeɗɗii kol, e luubaa(lukkangol) kol, e unii kol, e hawaa kol, e ko ñanfenji ɗin ñaami -si wanaa ko hirsuɗon, e ko hirsanaa sanamuuji ɗin, e nde senndinorton payanɗe ɗen. Ɗum mooɗon ka faasiqoyaagal. Hannde yedduɓe ɓen taƴike e diina mon kan, wata on hulu ɓe, hulee Lam. Hannde Mi Timminanii on diina mon kan, Mi Timminii e dow mooɗon Neemaaji Am ɗin, Mi Welanaama on Lislaamu on diina. Kala on ɓittiiɗo e heege hara wanaa o yawtuɗo [ooñii] e bakkaatu on, pellet, Alla ko Haforowo, Hinnotooɗo

    [4] Hiɓe lamndo maa ko honɗum ɓe daginanaa ? Maaku : "Daginanaama on laaɓuɗi ɗin, e ko anndinɗon immorde e barminayɗi, hiɗon anndina ɗi ko Alla Anndini on ; ñaamee e ko ɗi nanngani on, jantoɗon Innde Alla e dow muuɗum. Hulee Alla. Pellet, Alla Laatike Yaawuɗo hasboore

    [5] Hannde on daginanaama laaɓuɗi ɗin. Ñaametee okkaaɓe Defte ɓen no daganii on, ñaametee mon on no daganii ɓe. E saŋiiɓe gomɗimɓe ɓen, e saŋiiɓe okkaaɓe Defte ɓen ado mon, si on jonnii ɓe teŋeeji maɓɓe ɗin, [wonon] saŋiiɓe hara wanaa jeenooɓe, wanaa jogitotooɓe njaatigi. Kala yeddu- ɗo gomɗinal ngal, gomɗii golle makko ɗen bonii, on ɗon ka laakara ko o jeyaaɗo e hayruɓe(pertube) ɓen

    [6] Ko onon yo gomɗimɓe, si on immanike julde, lootee geece mon ɗen e juuɗe mon ɗen haa ka coɓɓuli, maswon ko'e mon ɗen e koyɗe mon ɗen haa ka kolɓule. Si on laatike janabante, laɓɓintinee. Si on laatike nawnuɓe, maa e hoore laawol, maa ɓaawo hoggo arii gooto e mooɗon, maa on memondirii e rewɓe ɓen on heɓaali ndiyam, taamee e mbullaari laaɓundi : mashiron ndi geece mon e juuɗe mon. Alla Faandaaki nde O Waɗata e dow mooɗon ɓitteende, ko woni, Ko O Faandii, ko laɓɓingol on, e nde O Timminta Neema Makko on e dow mooɗon, belajo'o, on yettay [Mo]

    [7] Annditee Neema Alla on e dow mooɗon e Ahadi Makko ndi O Ahodi e mooɗon tuma wi'unoɗon : "Men nanii men ɗoftike". Hulee Alla. Pellet, Alla ko Annduɗo ko woni e ɓerɗe ɗen

    [8] Ko onon yo gomɗimɓe, laatee ñiiɓuɓe wonannde Alla seeditorayɓe nunɗal. Wata tikkangol yimɓe duñu on e dow nde on nunɗataa. Nunɗee, ko ɗum ɓuri ɓaɗtaade gomɗal ngal. Hulee Alla, pellet, Alla Laatike Humpitiiɗo kon ko golloton

    [9] Alla Fodii ɓen gomɗimɓe ɓe golli golle moƴƴe, no woodani haforal e njoɓdi mawnundi

    [10] Ɓen yedduɓe ɓe fenni Aayeeje Amen ɗen, ɓen ɗon, ko yimɓe Jahiimi

    [11] Ko onon yo gomɗimɓe, jantee Neema Alla on e dow mooɗon tuma nde yimɓe himmirnoo nde ɓe fontata e dow mooɗon juuɗe maɓɓe ɗen, Alla Suri juuɗe maɓɓe ɗen gaay e mooɗon. Hulee Alla. Ko e Alla gomɗimɓe ɓen yowitotoo

    [12] Gomɗii Alla Nanngi ahadi ɓiɗɓe Israa'iila ɓen, Men Immini e maɓɓe gori sappo e ɗiɗi. Allaahu On Daali : "Min Miɗo Wonndi e mooɗon : si on ñiiɓnii julde nden, on jonnii asakal ngal, on gomɗinii Nulaaɓe Am ɓen, o teddinii ɓe, on ñawlii Alla ñamaande moƴƴunde, Ma Mi heefan on bonɗi mon ɗin, Ma Mi Naadoy on Aljannaaji ɗi no ila e ley majji canɗi. Kala on yedduɗo e mooɗon ɓaawo ɗum, gomɗii on majjii laawol fotondirngol ngol". @Corrected

    [13] Ko sabu firtugol maɓɓe ahadi maɓɓe ndin Men Huɗirnoo ɓe, Men Waɗi ɓerɗe maɓɓe ɗen yooruɗe : hiɓe waylita konngol ngol gaay e nokku maggol, ɓe yejjiti geɓal e kon ko ɓe anndintinanoo e mun. A seerataa hiɗa ƴellitoo e dow janfa iwruka e maɓɓe, si wanaa seeɗaaɓe e maɓɓe.Yaafano ɓe laaɓanaa [ɓe]. Pellet, Alla no Yiɗi moƴƴinooɓe ɓen

    [14] E ɓen wi'uɓe : "Menen ko men Annasaara", Men Nanngii ahadi maɓɓe ndin, ɓe yejjiti kon ko ɓe anndintinanoo e mun. Men Wurti hakkunde maɓɓe ngayngu e konnaagu haa Ñalnde Darngal. Arma Alla Humpita ɓe kon ko gollaynoo

    [15] Ko onon yo yimɓe Defte, gomɗii Nulaaɗo Amen on arii on himo ɓannginana on ko ɗuuɗi e kon ko laatinoɗon hiɗon suuɗa ka Deftere, Himo Yaafoo gaay e ko ɗuuɗi. Gomɗii arii e mooɗon Annoora, e Deftere ɓanngunde

    [16] Alla no Fewnira nde on jokkuɗo welayee Makko on laawi hisuɗi, Himo Yaltina ɓe e niɓe faade e Annoora e Duŋayee(sakkitoore) Makko, O Fewnna ɓe faade e laawol focciingol

    [17] Gomɗii yeddii ɓen wi'uɓe : "Allaahu on ko Mema-sella ɓiɗɗo Maryama on". Maaku : "Ko hommbo waawani Alla goɗɗun si O Faandike nde O Halkata Mema-sella ɓiɗɗo Maryama on, e yumma makko, e ko woni ka leydi kon fow ?" Ko Alla Woodani Laamu kammuuli ɗin, e leydi ndin, e ko woni hakkunde majji. Himo Taga ko O Muuyi. Alla ko Hattanɗo kala huunde

    [18] Alyahuuda e Annasaara'en wi'i : "Menen ko men ɓiɗɓe Alla e yiɗɓe Makko"! Maaku: "Awa ko fii honɗum O Leptirta on juniibi mon ɗin?" Ko woni, onon ko on ɓanndinke jeyaaɗum e kon ko O Tagi". Himo Hafoana on Mo O Muuyi, O Lepta on Mo O Muuyi. Ko Alla Woodani Laamu kammuuli ɗin, e leydi ndin, e ko woni hakkunde majji kon. Ko Faade ka Makko woni ruttorde nden

    [19] Ko onon yo yimɓe Defte, gomɗii Nulaaɗo Amen on arii on himo feññinana on e dow taƴontinnde(fatra) immorde e Nulaaɓe, fii wata on wi'u : "Araali men weltinoowo, wanaa jertinoowo". Gomɗii arii on weltinoowo, e jertinoowo. Alla ko Hattanɗo kala huunde

    [20] Tuma nde Muusaa maakannoo yimɓe makko ɓen : "Ko onon yo yimɓe, annditee Neema Alla on e dow mooɗon, tuma nde O Waɗunoo e mooɗon Annabaaɓe, O Waɗi on laamɓe, O Okki on kon ko O Okkaali hay gooto e tageefo ngon

    [21] Ko onon yo yimɓe, naatee ka leydi laɓɓinaandi ndi Alla Winndani on, wata on yiltor ɓaawo e dow gaɗa-teppe mo'on ruttitoɗon hayruɓe

    [22] Ɓe wi'i : "Pellet, hino e mayri yimɓe dunndaranke, menen men naatataa e mayri haa ɓe yalta ton, si ɓe yaltii e mayri, pellet ko men naatooɓe

    [23] Worɓe ɗiɗo jeyaaɓe e huluɓe, ɓe Alla Neemini e mu'un wi'i : "Naatiraneeɓe ka damal, si on naatirii e maggal, pellet, onon ko o foolooɓe. Ko e Alla fawotoɗon si on laatike gomɗmɓe

    [24] Ɓe wi'i: "Ko on yo Muusaa, menen men naatataa ton poomaa fodde hiɓe ton. Yahu an e Joomi maaɗa haɓon. Menen ɗoo ko men jooɗiiɓe

    [25] O Maaki : "Joomi am, min mi jeytanaa si wanaa hoore-am e neene-gooto am on Haaruuna. Senndindir hakkunde amen e ɓen yimɓe faasiqiiɓe

    [26] O Daali : "Pellet, ndii [leydi] harminaama e dow maɓɓe duuɓi cappanɗe nayi. Hiɓe weema ka leydi. Wata a suno e ɓen faasiqiiɓe

    [27] Janngu e dow maɓɓe kumpital ɓiɗɓe-Aadma ɗiɗo, e goonga, nde ɓe ɓaɗtornoo ɓaɗtordi, gooto e maɓɓe jaɓanaa, oya on jaɓanaaka. On wi'i : "Ma mi ware". O wi'i : "Anndu ka Alla Jaɓanta, ko gomɗuɓe ɓen

    [28] Si a fontii junngo maa ngon e am fii yo a waram, mi mi wonaali fontoowo juungu am e maa fii yo mi ware. Min miɗo hula Alla Jeyɗo winndere nden

    [29] Min miɗo yiɗi nde hootidataa e bakkaatu am on e bakkaatu maa on, laatodaa e yimɓe yiite ngen. Ko ɗum woni njoɓdi tooñooɓe ɓen

    [30] Wonkii makko kin cuɗani mo warugol neene-gooto makko on, o wari mo, o waɗtini jeyaaɗo e hayruɓe ɓen

    [31] Alla Nuli kaakaaru(Jeyyal) hino wiɗoo ka leydi fii yo ndu hollu mo honno o surrirta ɓanndu neene-gooto makko on. O wi'i : "E bone am ! E mi ronkay wa'ude wa nduu kaakaaru mi surra ɓanndu neene-gooto am on ?". O Waɗtini jeyaaɗo e ninsuɓe ɓen

    [32] Ko sabu ɗum Men Farliri e ɓiɗɓe Israa'iila ɓen, wonnde : "Kala warɗo wonkii hara wanaa yottana- gol wonkii maa bonni ka leydi, haray o wa'ii wa warɗo yimɓe ɓen fow, mo wuurnii ki kadi, o wa'ii wa on wuurnuɗo yimɓe ɓen fow". Gomɗii Nulaaɓe Amen ɓen addanii ɓe ɓanngannduyeeji, refti pellet, ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe ɓaawo ɗum, ko ɓe fantimɓe ka leydi

    [33] Anndee njoɓdi ɓen haɓooɓe Alla e Nulaaɗo Makko on, hiɓe yaha bonna ka leydi, ko nde ɓe waretee, maa ɓe dummbee, maa juuɗe maɓɓe ɗen e koyɗe maɓɓe ɗen taƴee luutindiree, maa ɓe riiwee e leydi ndin. Ɗum ɗon, no woodani ɓe koyeera ka aduna ; no woodani ɓe kadi ka laakara, lepte mawɗe

    [34] Si wanaa ɓen tuubuɓe ko adii on heɓude feere maɓɓe. Anndee pellet, Alla ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [35] Ko onon yo gomɗimɓe, hulee Alla, ɗaɓɓiron e Makko jokkorgal, tiiɗnoɗon e Laawol Makko, bea ajo'o, on maloyte

    [36] Pellet, ɓen yedduɓe, sinno no woodannoo ɓe denndaagal ko woni ka leydi e yeru mun wonndude e ɗum, fii yo ɓe soktor ɗum immorde e lepte Ñalnde Darngal, ɓe jaɓantaake. No woodani ɓe lepte muusuɗe

    [37] Hiɓe faalaa nde ɓe yaltata ka yiite, ɓe wonaali yaltooɓe e magge. Hino woodani ɓe lepte ñiiɓude

    [38] Ngujjo [gorko] e ngujjo [debbo] : taƴee juuɗe maɓ- ɓe ɗen, njoɓdi ko ɓe faggitii kon, ɗum ko lepte immorde ka Alla. Alla ko Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [39] Kala tuuɓuɗo ɓaawo tooñe makko ɗen, o moƴƴini, pellte, Alla Jaɓanay mo tuubuubuyee. Pellet, Alla ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [40] E a anndaa wonnde no woodani Alla Laamu kammuuli ɗin e leydi ndin, Himo Lepta on Mo O Muuyi, O Haforana on Mo O Muuyi. Alla ko Hattanɗo kala huunde

    [41] Ko an yo Nulaaɗo, wata ɓen yaccotooɓe e keeferaaku sunine immorde e ɓen wi'uɓe: "Men gomɗinirii" kunndule maɓɓe, tawi ɓerɗe maɓɓe ɗen gomɗinaali. E ɓen Alyahuudaaɓe heɗitantooɓe fenannde, heɗitantooɓe yimɓe goo ɓe araali e maaɗa : hiɓe wayla Konngolngol ɓaawo mbaaloodi maggol, hiɓe wi'a: "Si on jonnaama ɗum ɗoo ƴettee, si on jonnaaka ɗum rentee". Kala mo Alla Faandanii fitingol mo, a jeytantaa mo immorde hay e huunde immorde ka Alla. Ko ɓen woni ɓe Alla Faalaaka Laɓɓinnde ɓerɗe mun. Hino woodani ɓe koyeera ka aduna, hino woodani ɓe lepte mawɗe ka laakara

    [42] Heɗitantooɓe fenaande, ñaamooɓe ngeenaari. Si ɓe arii ma, ñaawu hakkunde maɓɓe maa ɗuurno-ɗaa ɓe. Si a ɗuurnike ɓe, ɓe lorrataa ma hay e huunde. Si a ñaaway, ñaawir hakkunde maɓɓe nunɗal. Pellet, Alla no Yiɗi nunɗuɓe ɓen

    [43] E ko honno ɓe ñaawinoray maa, Tawreeta on no ka maɓɓe, no e mayre Ñaawoore Alla nden, refti ɓe ɗuurnoo ɓaawo ɗum. Ɓen wonaali gomɗimɓe

    [44] Menen Men Jippinii Tawreeta, hino e mayre Peewal e Annoora. Hino ñaawira nden Annabaaɓe ɓen jebbiliiɓe, wonannde ɓen alyahuudaa ɓe, e ɓen rewooɓe e jannguɓe ɓen, sabu kon ko ɓe reeninaa ka Deftere Alla, ɓe laatii e dow ɗum ko ɓe seediiɓe. Wata on hulu yimɓe ɓen, hulee Lam Min. Wata on sooditiri Aayeeje Am ɗen cogguyel pamaroy. Kala mo ñaawiraali ko Alla Jippini kon, ko ɓen ɗon woni heeferɓe ɓen

    [45] Men Farlii e maɓɓe ka taTawreeta : wonnde wonkii ko wonkii yoɓirtee, yiitere ko yiitere, hinere ko hinere, nowru ko nowru, ñiire ko ñiire, barme ɗen ko ko yottondirtee. Kala sakkiiɗo ɗum, ko kaffaara wonannde mo. Kala mo ñaawiraali ko Alla Jippini kon, ko ɓen ɗon woni tooñuɓe ɓen

    [46] Men Jokkintini e batteeji maɓɓe Iisaa ɓiɗɗo Maryama, goonginɗo kon ko woni yeeso makko immorde e Tawreeta. Men Okki Linjiila, hino e mayre Peewal, e Annoora, goonginnde kon ko woni yeeso mayre immorde e Tawreeta, ko nde Peewal, e Waaju wonannde gomɗuɓe ɓen

    [47] Yo yimɓe Linjiila ɓen ñaawir kon ko Alla Jippini e mayre. Kala mo ñaawiraali kon ko Alla Jippini, ko ɓen ɗon woni faasiqiiɓe ɓen

    [48] Men Jippinii Deftere nden e maaɗa goonga, ko nde goonginnde ko woni yeeso mayre immorde e Deftere, ko nde ƴellitiinde e dow majje. Ñaawir hakkunde maɓɓe kon ko Alla Jippini, wata a jokku mbeleeɗe maɓɓe ɗen gaay e kon ko aru maa e goonga. Men Waɗanii kala e mooɗon Sari'a e Laawol. Sinno Alla Yiɗuno, O Waɗayno on mofte goote, ko woni, ko fii yo O Ndaarndo on e kon ko O Okki on. Adondiree e moƴƴi ɗin. Ko faade ka Alla woni ruttorde mon, O Humpita on kon ko luutondiraynoɗon fii mun

    [49] Ñaawir hakkunde maɓɓe kon ko Alla Jippini, wata a jokku mbeleeɗe maɓɓe ɗen, rento ɓe nde ɓe fitinte gaay e yoga e kon ko Alla Jippini e maaɗa. Si ɓe huccitii, anndu si ko woni, Alla Faala nde O Meminta ɓe sabu yoga e junuubi maɓɓe. Pellet, ko heewi e yimɓe ɓen ko faasiqiiɓe

    [50] E ko ñaawoore majjuyanko'en ɓe ɗaɓɓata ? Ko hommbo ɓuri Alla ñaawoore wonannde yimɓe yananaaɓe

    [51] Ko onon yo gomɗimɓe, wata on jogito Alyahuuda e Annasaara weldiiɓe, yoga maɓɓe ko weldiiɓe yoga. kala e mo'on welduɗo e maɓɓe, on ɗon ko e maɓɓe jeyaa. Pellet, Alla Fewnataa yimɓe tooñooɓe ɓen

    [52] A yi'ay ɓen ɓe ñawu woni e ɓerɗe mu'un no yaaw-nora e maɓɓe, hiɓe wi'a : "Men huli nde yiiloode heɓata men". Ar ma Alla Adda Uddital, maa fiyaake immorde ka Makko, ɓe wattina e kon ko ɓe suuɗi ka pittaali maɓɓe ko ɓe ninsuɓe

    [53] Gomɗimɓe ɓen no wi'a : "E ko ɓee ɗoo woni ɓen woondirnooɓe Alla hattirde woondooje maɓɓe, [wonnde] pellet, hiɓe wonnde e mooɗon?" Golle maɓɓe ɗen bonii, ɓe wattini ko ɓe hayruɓe

    [54] Ko onon yo gomɗimɓe, kala murtuɗo e mooɗon e diina mun, arma Alla Adda yimɓe ɓe O Yiɗi kamɓe kadi ɓe yiɗi Mo, hara ko newaniiɓe gomɗimɓe ɓen, ñaaɗuɓe e heeferaaɓe ɓen, hiɓe tiɗnoo e laawol Alla ngol, ɓe hulataa feloore feloowo. Ɗum ko Ɓural Alla, himo Yeɗa ngal on Mo O Muuyi. Alla ko Yaajuɗo [ɓural], Annduɗo

    [55] Anndee giɗo mon on ko Alla e Nulaaɗo Makko on e ɓen gomɗimɓe : tottirooɓe julde, ɓe totta asakal, hara kamɓe ko ɓe gomɗimɓe

    [56] Kala welduɗo e Alla e Nulaaɗo Makko e ɓen gomɗimɓe : pellet, fedde Alla nden ko ɓen woni foolooɓe ɓen

    [57] Ko onon yo gomɗimɓe, wata on jogito ɓen jogitoriiɓe diina mon kan jalnori e fijindaaru, immorde e ɓen okkaaɓe Defte ado mon, e heeferaaɓe ɓen weldiiɓe. Hulee Alla si on laatike gomɗimɓe

    [58] Si on noddii faade e julde, ɓe jogitora nde jalnori e fijindaaru : ko waɗi ɗum, kamɓe ko ɓe yimɓe ɓe haqqiltaa

    [59] Maaku : "Ko onon yo yimɓe Defte, e on yoftoto men fii men gomɗinii Alla e kon ko Jippinaa e amen, e kon ko Jippinanoo ko adii, e wonnde pellet, ko ɓuri ɗuuɗude e mon ko faasiqiiɓe

    [60] Maaku : "E on accay mi mi humpita on ko ɓuri ɗum ɗon bonnde mbarjaari ka Alla ? Kala mo Alla Huɗi, O Tikkani on, O Waɗi e maɓɓe baaɗi e girayɗi(girji), e rewooɓe bewinayɗi ɗin. Ko ɓen ɗon ɓuri bonnde nokku, ɓuri majjude kadi laawol fotondirgol ngol

    [61] Si ɓe arii e mo'on, ɓe wi'a : "Men gomɗinii". Gomɗii non ɓe naatidii e keeferaaku ngun, tawi kamɓe ɓe yaltiino e maggu. Ko Alla Ɓuri Anndude kon ko ɓe suuɗaynoo

    [62] A yi'a ko heewi e maɓɓe no adodnira e bakkaatu, e jaggitugol, ñaamugol ɓe ngeenaari. Bonii kon ko ɓe laatinoo hiɓe golla

    [63] Ko hanno ɓee rewooɓe [maɓɓe], e annduɓe [maɓɓe] ɓen haɗa ɓe gaay e konngol maɓɓe bakkaatuyankewol e ñaamugol ɓe ngeenaari ndin ? Bonii kon ko ɓe laatinoo hiɓe huuwa

    [64] Alyahhuda'en wi': "Junngo Alla ngon ko ñobbaango ko Juuɗe maɓɓe ɗen ñobbaama, ɓe huɗiraama kon ko ɓe wowli ! Si ko woni, Juuɗe Makko ɗen [ɗiɗi] ko fontaaɗe, Himo Nafqira no O Muuyiri. Pellet, ko Jippinaa kon e maa immorde ka Joomi, ɓeyday ko heewi e maɓɓe bewre e keeferaaku. Men Werlii hakkunde maɓɓe ngayngu e konnaagu haa Ñalnde Darngal. Tuma kala ɓe huɓɓi yiite fii hare, Alla Ɗannina nge. Hiɓe yaha ka leydi bonnugl. Alla non Yiɗaa bonnooɓe ɓen. @Corrected

    [65] Sinno yimɓe Defte ɓen gomɗinno ɓe huli (Alla), Men Heefanayno ɓe boneeji maɓɓe ɗin, Men Naadayno ɓe kadi Aljannaaji Neema

    [66] Sinno kamɓe ɓe ñiiɓnuno Tawreeta e Linjiila, e kon ko Jippinaa faade e maɓɓe immorde e Joomi maɓɓe, ɓe ñaamirayno senngo dow maɓɓe e ley koyɗe maɓɓe. No e maɓɓe mofte raɓɓindiniiɗe, ko ɗuuɗi e maɓɓe bonii ko ɓe gollata

    [67] Ko an yo Nulaaɗo, yottin kon ko Jippinaa e maaɗa immorde ka Joomi maa, si a waɗaali, haray a yottinaali Nulal Makko ngal. Alla ko Daɗndoowo ma e yimɓe ɓen. Pellet, Alla Fewnataa yimɓe yeddooɓe ɓen

    [68] Maaku : "Ko onon yo yimɓe Defte, on wonaa e huunde haa ñiiɓnon Tawraata e Linjiila e kon ko Jippinaa e mooɗon immorde ka Joomi mon". Ko maa tun ko Jippinaa kon e maaɗa immorde ka Joomi maaɗa ɓeyda ko ɗuuɗi e maɓɓe bewre e keeferaaku. Wata a suno fii yimɓe yedduɓe ɓen

    [69] Pellet, ɓen gomɗimɓe, e ɓen Alyahuudaaɓe, e ɓen rewooɓe koode, e Annasaara'en, kala on gomɗinɗo Alla e Ñalaande Sakkitiinde nden, o golli golle-moƴƴe : kulol alanaa ɓe, wanaa kamɓe sunoytoo

    [70] Gomɗii Men Ƴetii ahadi ɓiɗɓe Israa'iila ɓen, Men Nuli e maɓɓe Nulaaɓe. Tuma kala nde Nulaaɗo addani ɓe kon ko pittaali maɓɓe ɗin welaaka : fedde goo ɓe fenni, fedde goo no wara

    [71] Ɓe tamƴinii fitna laatotaako, ɓe wumi ɓe faaɗi. Refti Alla Jaɓani ɓe tuubuubuyee. Refti ko heewi e maɓɓe wumi ɓe faaɗi. Alla ko reenuɗo kon ko ɓe gollata

    [72] Gomɗii yeddii ɓen wi'uɓe : "Alla ko Almasiihu ɓiɗɗo Maryama on". Almasiihu on maaki : "Ko onon yo ɓiɗɓe Israa'iila, rewee Alla Joomi am e Joomi mon. Pellet, kala sirkanɗo Alla, gomɗii Alla Harminanii mo Aljanna, werde makko nden ko ka yiite. Alanaa tooñooɓe ɓen ballo

    [73] Gomɗii yeddii ɓen wi'uɓe : "Alla ko tato tammituɗo". Alaa reweteeɗo si wanaa Reweteeɗo gooto. Si ɓe haɗitaaki gaay e ko ɓe wowlata, ko maa mema ɓen yedduɓe e maɓɓe lepte muusuɗe

    [74] E ɓe tuubantaa Alla ɓe insinoo Mo?! Alla ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [75] Almasiihi ɓiɗɗo Maryama on wonaali si wanaa Nulaaɗo, gomɗii Nulaaɓe feƴƴiino ado makko. Neene makko ko goonguɗo, kamɓe ɗiɗo hiɓe ñaamaynoo ñaametee. Ndaaru ko honno Men Ɓannginiranta ɓe Aayeeje ɗen, refti ndaaraa ko honno ɓe wonaa fefindoreede

    [76] Maaku : "E on reway ko wonaa Alla, kon ko jeytantaa on lorra wanaa nafa?!", Alla non ko Nanoowo, Annduɗo

    [77] Maaku : "Ko onon yo yimɓe Defte, wata on fantin e diina mon kan ko woori goonga, wata on jokku mbeleeɗe yimɓe [ɓe tawta] gomɗii ɓe majjii ko adii, ɓe majjini ko ɗuuɗi, ɓe majji laawol fotondirngol ngol

    [78] Ɓen yedduɓe e ɓiɗɓe Israa'iila ɓen huɗiraama e ɗemngal Daawuda, e Iisaa ɓiɗɗo Maryama on. Ɗum le, ko sabu ko yeddi kon, ɓe laatii jaggitooɓe

    [79] Ɓe haɗindirtaano e bone mo ɓe waɗi. Bonii kon ko ɓe gollaynoo

    [80] Hiɗa yi'a ko ɗuuɗi e maɓɓe no welda e ɓen yeddu- ɓe. Bonii kon ko pittaali maɓɓe ɗin ardinani ɓe, nde Alla Tikkani ɓe, ko ka lepte woni kamɓe ko ɓe heddotoo

    [81] Sinno ɓe gomɗinayno Alla, e Annabaajo on e kon ko Jippinaa e makko, ɓe jogittonooko ɓen [yedduɓe] weldiiɓe. Kono ko ɗuuɗi e maɓɓe ko faasiqiiɓe

    [82] A taway ko ɓuri yimɓe ɓen tiiɗude e ngayngu wonannde ɓen gomɗimɓe,ko Alyahuuda'en e ɓen sirkooɓe.A taway kadi ko ɓuri ɓe ɓaɗtaade gomɗimɓe ɓen giggol, ko wi'uɓe ɓen :"Menen ko Annasaara".Ɗum non,ko tawde hino e maɓɓe annduɓe e rewooɓe,e wonnde kamɓe ɓe mawnintintaako

    [83] Si ɓe nanii ko Jippinaa kon e Nulaaɗo on, a yi'ay gite maɓɓe ɗen no yuppoo gomɗi, sabu kon ko ɓe anndi e goonga kan. Hiɓe wi'a: "Joomi amen, men gomɗinii, Winndidu men e seediiɓe ɓen

    [84] E ko haɗata men gomɗinde Alla e ko ari e amen kon immorde e goonga, men tamƴinoo nde Joomi amen Waɗtida men e yimɓe moƴƴuɓe ɓen

    [85] Alla Yoɓiri ɓe sabu kon ko ɓe wi'i : Aljannaaji ɗi canɗi ilata senngo ley majji, ko ɓe duumotooɓe ton. Ɗum ɗon ko njoɓdi moƴƴimɓe ɓen. @Corrected

    [86] Ɓen yedduɓe ɓe fenni Aayeeje Amen ɗen, ɓen ɗon, ko yimɓe Jahiimi

    [87] Ko onon yo gomɗimɓe, wata on harmin laaɓuɗi ɗi Alla Daginani on, wata on jaggitu. Pellet, Alla Yiɗaa jaggitooɓe ɓen

    [88] Ñaamee e kon ko Alla Arsiki on dagiiɗi laaɓuɗi. Hulon Alla On Mo gomɗinɗon

    [89] Alla Nanngitirtaa on ko faljuɗon ka woondooje mon, kono Himo Nanngitira on kon ko fiɓuɗon woondooje ɗen e muuɗum. Kaffaara mun on, ko ñammingol miskimɓe sappo immorde ko hakindii e ko ñamminton ɓeynguureeji mon, maa koltu maɓɓe, maa rinɗinngol daande. On mo heɓaali [ɗum], ko hoorugol ɓalɗe tati. Ɗum ɗon ko kaffaara goondooje mon si on woondii. Reenee goondooje mon ɗen. Ko nii Alla Ɓannginiranta on Aayeeje Makko ɗen, belajo'o, on yettay [Mo]

    [90] Ko onon yo gomɗimɓe, annde esiwram= sanngara ɗam, e karte ɗen, e sanamuuji ɗin e payaloy koy [fow] ko soɓe jeyaaɗum e golle seytaane,woɗɗitee ɗum, belajo'o, on maloyte

    [91] Anndee ko seytaane faalaa, ko nde o liɓata ngayngu e konnaagu hakkunde mo'on ka siwram e ka karte, o sakkoo on gaay e jantagol Alla e julde nden. Hara onon ko on haɗitotooɓe

    [92] Ɗoftee Alla, ɗoftoɗon Nulaaɗo on, rentoɗon ! Si on huccitii, anndee pellet, ko fawii Nulaaɗo Amen on, ko yottingol ɓanngina

    [93] Bakkaatu fawaaki ɓen gomɗimɓe ɓe golli golle-moƴƴe e kon ko ɓe nyaamuno si ɓe gomɗii ɓe gomɗinii ɓe golli golle-moƴƴe, refti ɓe gomɗi ɓe gomɗini, refti ɓe gomɗi ɓe moƴƴini. Alla No Yiɗi moƴƴinooɓe ɓen

    [94] Ko onon yo gomɗimɓe, ma Alla Jarribor on huunde e mbaroodi=raddo, hiɗon nanngira ɗum juuɗe mon ɗen e gaawe mon ɗen ; fii no Alla Anndira on huloowo Mo e birnal. Kala jaggituɗo ɓaawo ɗum, hino woodani mo lepte muusuɗe

    [95] Ko onon yo gomɗimɓe, wata on waru mbaroodi=raddaande hara ko on horminii ɓe. Kala warɗo ndi e mooɗon ko o tewiiɗo, njoɓdi mun, ko yeru kon ko o wari neemoraaɗi, ñaawa ɗum joomiraaɓe nunɗal ɗiɗo e mooɗon, neldaari yottotoondi Kaaba on, maa kaffaara ñammingol miskiimɓe, maa ko fotata ɗum ɗon koorka fii yo o meeɗu battane fiyaake makko on. Alla Yaafike kon ko feƴƴi ; kala ruttiiɗo, Alla Yottoto e Makko. Alla ko Fooluɗo, Jom-yottagol

    [96] Daginanaama on yunngugol ka maayo, ñaametee mun on ko dakamme wonannde on e setotooɓe ɓen. Harminanaama on waañugol ka njorndi fodde hiɗon hormii. Hulee Alla On Mo mooɓoyteɗon ka Mun

    [97] Alla Waɗii Kaaba on : Suudu Hormanteendu, ñiiɓirndu wonannde yimɓe ɓen, e lewru hormante ndun, e neldaari ndin, e ŋannaaɗi ɗin. Ɗum ɗon, ko fii yo on anndu wonnde Alla no Anndi kon ko woni kammuuli e ka leydi, e wonndi Alla no Anndi kala huunde

    [98] Anndee wonnde pellet, Alla ko Saɗtuɗo lepte, e wonnde pellet, Alla ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [99] Fawaaki Nulaaɗo on si wanaa yottingol. Alla no Anndi ko feññinton e ko suuɗoton

    [100] Maaku : "ko soɓi kon e ko laaɓi kon fotataa, hay si hawnii ma ɗuuɗugol ko soɓi kon". Hulee Alla yo joomiraaɓe haqqillaaji, belajo'o, on maloyte

    [101] Ko onon yo gomɗimɓe ! wata on lamndo fii piiji, tawi si ɗi feññinanaama on, mettay on. Si on lamndino fii majji fewndo AlQur'aanaare nden Jippotoo, ɗi feññinante on. Alla Yaafike fii majji. Alla ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [102] Gomɗii yimɓe adinooɓe on lamndinoke fii majji, refti ɓe wontiri ɗin yedduɓe

    [103] Alla Waɗaali e jelaaɗi ɗin, wanaa accitaaɗi, wanaa jokkindirmba debbi, wanaa kalaldi-wa, kono heeferɓe ɓen no fefindoo e Alla fenaande, ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe haqqiltaa

    [104] Si ɓe wi'anaa: "Aree e ko Alla Jippini kon e faade e Nulaaɗo on", ɓe wi'a:"Yonii men ko men tawri baabiraaɓe amen ɓen", e hay si baabiraaɓe maɓɓe ɓen anndaa hay e huunde ɓe feewataa

    [105] Ko onon yo gomɗimɓe ! Hino fawii on pittaali mon ɗin! Lorratah on majjuɗo si on feewi. Ko faade ka Alla woni ruttorde mon on denndaangal; O Humpita on kon ko gollaynoɗon

    [106] Ko onon yo gomɗimɓe ! waɗee seedee hakkunde mon, si maayde nden arii goɗɗo e mon, tuma wasiyagol, [seedeeɓe] ɗiɗo nunɗuɓe jeyaaɓe e mo'on, si tawii on yehii ka leydi masiibo maayde yanii e mon. Darnon ɓe ka batte julde, ɓe woondira Alla, si on sikkitike ɓe yoɓetaake fii ɗum coggu, hay si laatike joomiraawo badindiral, "Men Suuɗataa seedee Alla on, menen ontuma [si men waɗii ɗum], haray men jeyaama e bakkondimɓe ɓen

    [107] Si tawaama wonnde ɓe hanndi e bakkaatu, ko woɗɓe ɗiɗo darotoo darnde maɓɓe nden, hara ko jeyaaɓe e hannduɓe e hettugol , ɓe woondira Alla : "Pellet, ko seedee amen on ɓuri jojjude seedee maɓɓe on ; men jaggitaali. Menen ontuma [si men waɗii ɗum], haray men jeyaama e tooñooɓe ɓen

    [108] Ko ɗum ɗoo ɓuri ɓaɗtaade nde ɓe addata seedee e hoore nden ɗon, maa ɓe hula nde woondoore ruttetee ɓaawo woondoore maɓɓe nden. Alla Fewnataa faasiqiiɓe ɓen

    [109] Ñalnde Alla Mooɓoyta Nulaaɓe ɓen, O Daala: "Ko honɗum jaabanoɗon?" Ɓe maaka: "Anndal alanaa men, pellet, An, ko An woni Annduɗo ko wirnii

    [110] Tuma nde Alla Daalunoo : "Ko an yo Iisaa ɓiɗɗo Maryama, annditii Neema An on e dow maaɗa e dow yumma maaɗa, tuma nde Mi Semmbinirno maa fittaandu laaɓunde ndun, hiɗa yeewta yimɓe ɓen ka penuyaagal e ka ƴaƴƴurmayaagal. E tuma nde Mi Anndinno maa winndugol ngol e ñeñƴangal ngal, e Tawreeta e Linjiila. E tuma tagaynoɗaa e loope wano mbaadi sonndu e Duŋayee An ; wuttaa e mayru ndu laatoo sonndu e Duŋayee An. Sellinaa bunɗo e ɗamaaɗo e Duŋayee An. E tuma nde yaltinanynoɗaa maayɓe e Duŋayee An. E tuma nde Mi Surunoo ɓiɗɓe Israa'iila ɓen e maaɗa nde addannoɗaa ɓe ɓanngannduyeeji ɗin, yedduɓe ɓen e maɓɓe wi'i: "Ɗum wonaali si wanaa mbilewu feeñungu

    [111] Tuma nde Mi Wahyinnoo e laaɓamɓe ma ɓen, si ko woni: "Gomɗinee Lam Min e Nulaaɗo An on", ɓe wi'i: "Men gomɗinii, seedito wonnde pellet, ko men jebbiliiɓe

    [112] Tuma nde laaɓamɓe [ma] ɓen wi'unoo: "Ko an yo Iisaa, ɓiɗɗo Maryama, hara Joomi maa hino waawi nde O jippinanta men kooliwal immorde ka kammu?" O maaki: "Hulee Alla, si on laatike gomɗimɓe

    [113] Ɓe wi'i: "Men faala ñaamude e maggal, ɓerɗe amen ɗen deeƴa, men annda gomɗii a goonganii men, men wona e maggal jeyaaɓe e seeditiiɓe

    [114] Iisaa ɓiɗɗo Maryama on maaki: "Yaa An Alla, Joomi amen, Jippinan men kooliwal immorde ka kammu, ngal wonana men iidi wonannde aramɓe amen e sakkitiiɓe amen, e maande immorde ka Maaɗa. Arsikaa men: ko An woni Moƴƴo Arsikoowo

    [115] Allaahu On Daali : "Min, ko Mi Jippinanoowo on ngal. Kono kala yedduɗo e mo'on ɓaawo ɗum, Min, Mi leptay mo lepte ɗe Mi leptataa hay gooto e tagoore nden

    [116] E tuma nde Alla Daaloyte : "Ko an yo Iisaa geɗal Maryama, e ko an wi'i yimɓe ɓen : "Jogitee lam min e yumma am reweteeɓe ɗiɗo ko wanaa Alla?" O maaka : "Senayee woodanii Ma! Haananaa lam nde mi yeetotooɓe ko alanaa lam e mun geɓal ! Si wonii mi wowlanii ɗum, haray pellet, A Anndii ɗum. Hiɗa Anndi ko woni e wonkii am, mi anndaa ko woni e Wonkii Maa. Pellet, An, ko An woni Annduɗo wirniiɗi ɗin

    [117] Mi wowlanaali ɓe si wanaa kon ko Yamirɗaa lam, wonnde : "Rewee Alla Joomi am e Joomi mon". Min laatino e dow maɓɓe seeditiiɗo yeru ko mi wonnoo. Ɓaawo nde hunnuɗaa mi, wonuɗaa An, Tommbiiɗo e dow maɓɓe. An ko A Seediiɗo e kala huunde

    [118] Si a leptii ɓe, pelletn kamɓe ko ɓe jeyaaɓe Maaɗa. Si A Haforanii ɓe, pellet, An, ko An woni Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [119] Alla Daali : "Ndee ko ñalaande nde goonga nafata googunɓe ɓen goonga maɓɓe on : hino woodani ɓe Aljannaaji no ila e ley majji canɗi, ko ɓe duumotooɓe e majji poomaa". Alla Welaama ɓe kamɓe kadi ɓe weltorii Mo. Ko ɗum woni polagal mawngal ngal

    [120] Ko Alla woodani laamu kammuuli ɗin, e leydi ndin e ko woni nder majji. Kanko ko O Hattanɗo kala huunde

    Surah 6
    An'aam

    [1] Gettooje woodanii Alla On Taguɗo kammuuli ɗin e leydi ndin,O Waɗi niɓe ɗen e annoora on.Refti ɓen yedduɓe Joomi maɓɓe on hobe firlito gaa Mum

    [2] Ko Kanko woni Taguɗo on immorde e loopal, refti O Ñaawi [gooto kala] lajal, e lajal innaangal ka Makko, refti onon hiɗon sikkitoo

    [3] Ko Kano kadi woni Alla ka kammuuli e ka leydi. Hino Anndi gunndoo mon e Feññinannde mon, himo Anndi kadi ko faggitotoɗon

    [4] Aaya arataa e maɓɓe immorde e Aayeeje Joomi maɓɓe, si wanaa ɓe ɗuurnoto gaay e majje

    [5] Gomɗii ɓe fennii goonga kan nde ka ari e maɓɓe. Arma ara e maɓɓe kumpite ɗe ɓe laatinoo hiɓe jalkita

    [6] E ɓe yi'aali ɗuuɗii ko Men Halkunoo ado maɓɓe, immorde e gire? Men Newinanno ɓe ka leydi ko Men Newinanaano on ; Men Nuliri kammu ngun e maɓɓe yuppagol, Men Waɗi canɗi ɗin no ila senngo ley maɓɓe. Men Halkiri ɓe junuubi maɓɓe ɗin ; Men sinci ɓaawo maɓɓe gire goo

    [7] Sinno Men Jippinno e dow maaɗa Deftere e nder ɗeri, ɓe meemiri nde juuɗe maɓɓe ɗen, yedduɓe ɓen wi'ayno : "Ɗum wonaali si wanaa mbilehu ɓanngu ngu

    [8] Ɓe wi'i : "Ko hanno Malaa'ikaajo jippinee e makko?" Sinno Men Jippinno Malaa'ikaajo, fiyaaku on gasayno ; hooti ɓe nennantaake

    [9] Sinno Men Waɗuno mo Malaa'ikaajo, Men Waɗayno mo gorko, Men Jillindirayno ɓe kadi kon ko ɓe jillindirta

    [10] Gomɗii Nulaaɓe goo jalkitanooma ado maaɗa, jippii e ɓen jalkituɓe ko ɓe laatinoo hiɓe jalkita

    [11] Maaku : "Yehee ka leydi refti ndaaron ko honno battane fennooɓe ɓen laatornoo

    [12] Maaku : "Ko hommbe woodani ko woni ko ka kammuuli e ka leydi?" Maaku : "Ko Alla!" O Waɗɗinii e Hoore-Makko yurmeende. Pellet, O Mooɓindiroyay on Ñalnde Darngal : nde sikke alaa e mu'un. Ɓen hayruɓe=pertinbe pittaali mu'un, kamɓe ɓe gomɗintaa

    [13] Ko Kanko woodani ko deeƴi nder jemma e ñalorma. Ko Kanko woni Nanoowo, Annduɗo

    [14] Maaku : "E ko ko woori Alla mi jogitotoo giɗo? Taguɗo Kammuulu ɗin e leydi ndin, Kanko himo Ñammina O ñammintaake". Maaku : "Min, Mi yamiraama nde mi wonata arano jebbiliiɗo". Wata a jeye dey e sirkooɓe ɓen

    [15] Maaku : "Min miɗo huli si mi yeddii Joomi am, lepte Ñalaande Mawnde

    [16] On mo lepte ɗen woɗɗinaa e mun nden Ñalnde, haray gomɗii [Alla] Yurmaama mo, ko ɗum woni malal ɓanngu ngal

    [17] Si Alla Meminii ma lorra, huncoowo ka alaa si wanaa Kanko. Si o Meminii ma kadi moƴƴere, Kanko e dow kala huunde ko O Hattanɗo

    [18] Ko Kanko woni Fooluɗo e hoore jeyaaɓe Makko ɓen ; ko Kanko woni Ñeeño, Humpitiiɗo. @Corrected

    [19] Maaku : "Ko honɗum e huunde ɓuri mawnude seedee?" Maaku : "Ko Alla, Ko O Seediiɗo hakkunde am e mo'on ; ndee Qur'aanaare Wahayinaama e am, fii yo mi rentinir on nde, e kala mo nde hewti". E onon on seedoto wonnde no wonndi e reweteeɗi goo? Maaku : "Min mi seedotaako". Maaku : "Anndee pellet, Kanko ko O Reweteeɗo Bajjo". Min ko mi danndiiɗo kon ko kafidoton e makko

    [20] Ɓen ɓen Men Okki Deftere nden, hiɓe anndiri (Nulaaɗo) on no ɓe anndiri ɓiɗɓe maɓɓe ɓen. Ɓen hayruɓe pittaali mun ɗin, kamɓe ɓe gomɗinta

    [21] Alaa ɓurɗo tooñude haa hewta on fefindiiɗo fenaande e hoore Alla, maa o fenni Aayeeje Makko ɗen. Si ko woni, tooñooɓe ɓen maletaake

    [22] Ñalnde Men Moɓindirta ɓe denndaangal, refti Men Wi'ana ɓen sirkuɓe : "Honto kafidiiɓe mon ɓen ɓe aaƴotonoɗon

    [23] Refti jaabawol maɓɓe ngol laataaki si wanaa nde ɓe wi'i : "Men woondirii Alla Joomi amen! Men laatanooki sirkooɓe

    [24] Ndaarii no ɓe feniri e pittaali maɓɓe. Ko ɓe fefindotonoo kon majjirii ɓe

    [25] Hino e maɓɓe on heɗitotooɗo ma, Men Waɗii ka ɓerɗe maɓɓe kiɓɓale fii wata ɓe faamu [Qur'aanaare] nden, e ka noppi maɓɓe teddeendi. Hay si ɓe yi'ii kala Aaya, ɓe gomɗinta Mo. Haa si ɓe arii e maa, hiɓe wennjida e maaɗa, yedduɓe ɓen wi'a : "Ɗum ɗoo wonaali si wanaa tinndi adinooɓe

    [26] Kamɓe hiɓe haɗa [yimɓe ɓen] gaay e maako, hiɓe haɗitoo kadi e makko. Ɓe alaa e halkude si wanaa pittaali maɓɓe ɗin, kono ɓe so'aa anndude

    [27] Sinno a tinu tuma nde ɓe darnanoo ka hoore Yiite, ɓe wi'a : "Ee haaniinande men ruttetee, hara men fennataa Aayeeje Joomi amen ɗen, Men jeyee e gomɗimɓe ɓen

    [28] Si ko woni, feeñanii ɓe kon ko ɓe suuɗaynoo ko adii. Sinno ɓe ruttita [aduna], ɓe artay e kon ko ɓe haɗanoo e mun, pellet, kamɓe ko ɓe fenooɓe

    [29] Ɓe wi'i : "Ɗum wonaali si wanaa nguurdam amen aduna, men wonaali immintinoyteeɓe

    [30] Sinno a tinu tuma nde ɓe darnaa yeeso Joomi amɓɓe. O Daala : "Ɗum laataaki goonga?" Ɓe wi'a : "Ko non woniri! Men woondirii Joomi amen!". O Daala : "Awa meeɗee non lepte ɗen sabu kon ko yeddiraynoɗon

    [31] Gomɗii hayrii ɓen fennuɓe hawroygol e Alla. Haa si Darngal ngal arii ɓe e juhal, ɓe wi'a : "Ee nimse amen e kon ko men welsindinoo e ɗam [nguurdam aduna]", hara hiɓe ronndorii bakkatuuji maɓɓe ɗin ka ɓabbe maɓɓe. Faamee bonii ko ɓe ronndoytoo

    [32] Nguurdam aduna wonaali si wanaa fijindaaru e mbeleeɗe. Ko galle laakara ɗen ɓuri moƴƴannde ɓen gomɗuɓe. E on haqqiltaa

    [33] Gomɗii Meɗen Anndi wonnde ko ɓe wowlata kon no sunine. Pellet, kamɓe ɓe alaa ma e fennude, kono tooñooɓe ɓen ko Aayeeje Alla ɗen woni yeddude

    [34] Gomɗii Nulaaɓe fennanooma ado maaɗa, ɓe muññii e kon ko ɓe fannaa, ɓe lorraa, haa ballal Amen ngal ari e maɓɓe. Alaa waɗtitoowo Konnguɗi Alla ɗin. Gomɗii arii e maaɗa kumpite Nulaaɓe ɓen

    [35] Si tawii ɗuurnagol maɓɓe ngol saɗtii e maa, si a haɗtanii nde ɗaɓɓataa yolnde ka nder leydi, maa ɓaargal ka kammu addanaaɓe Aaya, [haray waɗu ɗum]. Si Alla Muuyuno, O Mooɓayno ɓe e hoore peewal. Wata a jeye [ko saɗti woo] e majjuɓe ɓen

    [36] Anndu ko noototoo, ko ɓen nanooɓe. Maayɓe ɓen, Alla Immintinoyay ɓe ; refti ko ka Makko ɓe ruttetee

    [37] Ɓe wi'i : "Ko hanno Aaya Jippinee e makko?" Maaku : "Alla ko Haɗatanɗo nde O Jippinta Aaya. Kono ɗuuɗuɓe e maɓɓe anndaa

    [38] Alaa e ruɓoowel ka leydi, wanaa wiirayndu wiirira gabiti=bibje mun ɗiɗi, si wanaa ko mofte yeruuje mo'on. Men Accaali huunde ka Deftere. Refti ko ka Joomi maɓɓe ɓe mooɓoytee=rentite

    [39] Ɓen fennuɓe Aayeeje Amen ɗen ko faaɗuɓe mumɓe e nder majjere. On mo Alla Muuyi majjinnde O Majjinay mo, on Mo O Muuyi O Waɗay mo e laawol focciingol

    [40] Maaku : "Yeetee lam : si lepte Alla ɗen arii on maa Darngal ngal arii on, e ko ko woori Alla noddoton, si on laatike goonguɓe

    [41] Si ko woni, ko Kanko noddoton, O Hunca kon ko noddirton Mo e mun, si O Muuyii, yejjiton ko sirkoton

    [42] Gomɗii Men Nulii e mofte ado maa, Men Nanngiri ɓe saɗteendde e lorra -belajo'o, ɓe yankinoto

    [43] Ko hanno nde saɗteende Amen nden arnoo ɓe, ɓe yankinoo ? Kono ɓerɗe maɓɓe ɗen yoorii, seytaane kadi cuɗinanii ɓe kon ko gollaynoo

    [44] Nde ɓe yejjitunoo kon ko ɓe waajoraa, Men udditanno ɓe dame kala huunde ; haa nde ɓe weltori kon ko ɓe okkaa, Men Nanngiri ɓe juhal, e jaka ko ɓe taƴiiɓe

    [45] Asko yimɓe tooñooɓe ɓen taƴaa. Yettoore nden woodanii Alla, Jeyɗo Winndere nden

    [46] Maaku : "Yeetee lam! Si Alla nanngi nanɗe mon ɗen e giiɗe mon ɗen, O notii e ɓerɗe mon ɗen, ko hommbo e reweteeɓe ko woori Alla artiranta on ɗum? Ndaarii ko honno Men firlisirta Aayeeje ɗen! Refti hiɓe ɗuurnoo

    [47] Maaku : "Yeetee lam! Si lepte Alla ɗen ardirii on e juhal maa e kene, enee, hara halkete si wanaa ɓen tooñooɓe

    [48] Men Nuliraali Nulaaɓe ɓen si wanaa wewlinooɓe e rentinooɓe : ɓen gomɗimɓe ɓe moƴƴini, kulol alanaa ɓen wanaa kamɓe sunoytoo

    [49] Ɓen fennuɓe Aayeeje Amen ɗen, lepte ɗen memirayɓe kon ko ɓe faasoqintonoo

    [50] Maaku : "Mi wi'ataa on miɗo mari ngaluuji Alla ɗin, mi anndaa kadi ko wirnii, mi wi'ataa on kadi ko mi malaa'ikaajo. Min mi jokkaa si wanaa kon ko wahayinaa e am". Maaku : "Hara bumɗo e yi'oowo fotay? E on miijitotaako

    [51] Rentinir ndee [Al Qur'aanaare], ɓen hulooɓe nde ɓe mooɓindiroytee ka Joomi maɓɓe, hara alanaa ɓe ko woori Mo giɗo wanaa tefoowo, belajo'o, ɓe hulay

    [52] Wata a raɗo ɓen noddayɓe Joomi maɓɓe bimmbi e kiikiiɗe, hiɓe ɗaɓɓa Yeeso Makko ngon. Huunde e ñaawoore maɓɓe fawaaki ma, wanaa kadi huunde e ñaawoore maa woni ko fawii ɓe sakko raɗoɗaa ɓe, jeyeɗaa e tooñooɓe ɓen

    [53] Ko wano non Men Jerribornoo yoga maɓɓe yoga, fii yo ɓe wi'u : "E ko ɓee ɗoo Alla Neemini e dow mu'un hakkunde amen?" E Alla wonaali ɓurɗo Anndude yettooɓe [Mo] ɓen

    [54] Si arii e maa ɓen gomɗinayɓe Aayeeje Amen ɗen, maaku : "Yo kisal wonu e mo'on! Joomi mon Waɗɗinii e Makko yurmeende nden : wonnde kala golluɗo e mo'on bone hara ko e majjere, refti o tuubi ɓaawo ɗum o moƴƴini, haray ko O Haforoowo, Hinnotooɗo

    [55] Ko wano non Men Fensitirta Aayeeje ɗen, fii no laawol bomɓe ɓen feeñira

    [56] Maaku : "Min mi haɗaama nde mi rewata ɓen ɓe noddoton gaanin Alla". Maaku : "Mi jokkataa beleeɗe mon ɗen : gomɗii haray mi majjii, haray kadi mi wonaali e feewuɓe ɓen

    [57] Maaku : "Min miɗo e ɓanngannduyee immorde ka Joomi am, on fennii ɗum. Mi alaa ko hawjanton kon. Ñaawoore nden ko Alla woodani : Himo Fillo goonga, ko Kanko ɓuri moƴƴude e fensitooɓe ɓen

    [58] Maaku : "Sinno miɗo joginoo kon ko hawjiraynoɗon, fiyaaku on gasayno hakkunde am e mo'on". Ko Alla ɓuri Anndude tooñooɓe ɓen

    [59] Ko ka Makko woni cottirɗe ko wirnii, anndaa ɗum si wanaa Kanko. Himo Anndi ko woni ka njorndi e ka maayo. Kaakol yanataa si wanaa hara himo Anndi fii maggol, wanaa abbere ka niɓe leydi, wanaa keccol wanaa yoorungol, si wanaa no e deftere ɓanngunde

    [60] Ko Kanko woni ƴettitoowo on jemma, himo Anndi ko faggitiɗon ñalorma. Refti O Immintina on ontuma fii timmine lajal innaangal. Refti ko ka Makko woni ruttorde mon, refti O Yeetitoo on kon ko gollaynoɗon

    [61] Ko Kanko woni Fooluɗo e dow jeyaaɓe Makko ɓen. Himo Nula e mo'on reenooɓe, haa si maayde nden arii goɗɗo e mo'on, nulaaɓe Amen ɓen ƴettita mo, kamɓe ɓe welsindotaako. @Corrected

    [62] Refti ɓe rutte ka Alla, giɗo maɓɓe goonga on. Faamee ko Kanko tun ñaawoore nden woodani, ko Kanko ɓuri yaawude ñaawooɓe

    [63] Maaku : "Ko hommbo daɗndata on niɓe njorndi e maayo?" Hiɗon noddira Mo yankinaare e gunndoo : "Si o daɗndii men e ɗum ɗoo, ma men jeye e yettooɓe ɓen

    [64] Maaku : "Ko Alla Daɗndata on e ɗum, e kala ngoƴo. Refti onon hiɗon sirka

    [65] Maaku : "Ko O Hattanɗo nulugol lepte e dow mo'on, maa ɗe iwra ley koyde mon, maa O Jillindira on dente-dente, O Meeɗina yoga e mo'on lepte yoga". Ndaaru no Men Firlisirta Aayeeje ɗen, belajo'o, ɓe faamay

    [66] Yimɓe maa ɓen fennii ndee [Al Qur'aanaare], ko kayre le woni goonga kan. Maaku : "Mi wonaali e dow mon fawtiiɗo

    [67] Kala kumpital no mari ñiiɓirde. Arma anndon

    [68] Si a yi'ii ɓen jumpayɓe e Aayeeje Amen ɗen, ɗuurno ɓe haa ɓe jumpa e yeewtere goo. Si seytaane yejjintinii ma, wata a jooɗodu ɓaawo annditugol ngol, e yimɓe tooñooɓe ɓen

    [69] Fawaaki ɓen gomɗuɓe, hay huunde e ñaawoore ɓeya nden. Si ko woni, ko waaju, belajo'o, ɓe hulay [Alla]

    [70] Terto ɓen jogitoriiɓe diina mun kan fijindaaru e mbeleeɗe, nguurndam aduna ɗam hodi ɓe. Waajor ndee (Qur'aanaare) nde wonkii tigintee ko ki faggitori. Alanaa ki gaanin Alla giɗo wanaa tefoowo ; hay si ko sottorii kala sottorgal, ki ƴettantaake ɗum. Ko ɓen woni tigintiniraaɓe kon ko ɓe faggitii. Hino woodani ɓe njaram wulɗam e lepte muusuɗe sabu kon ko ɓe yeddaynoo

    [71] Maaku : "E men nodday gaanin Alla kon ko nafataa men kadi lorrataa men? Men ruttitee e gaɗa-teppe amen ɓaawo nde Alla fewni men, wano on mo seytaane fijiri ka leydi himo weemi, himo mari wonndiiɓe ɓe no nodda mo e peewal : "Aru e amen"? Maaku : "Pellet, peewal Alla ngal, ko ngal woni peewal. Men yamiraama jebbilanagol Jom-Winndere nden

    [72] e wonnde ñiiɓnee julde nden hulon Mo. Ko Kanko woni on Mo mooɓoyteɗon ka Mun

    [73] Ko Kanko woni On tagirɗo kammuuli ɗin e leydi ndin goonga. Ñalnde O Daaloyta : "laato!", ɗum laatoo, Daalol Makko ngol ko goonga. Ko Kanko [tun] laamu woodani Ñalnde wuttoytee ka alaadu. Annduɗo ko wirnii e ko feeñi. Ko Kanko woni Ñeeñuɗo, Humpitiiɗo

    [74] [Janto] tuma nde Ibraa hiima maakannoo ben makko Aazara: "Ea jogitoto sanamuuji reweteeɗi?" Pellet, min miɗo yi'e an e yimɓe maa ɓen,e nder majjere ɓanngunde

    [75] Ko wano non Men holliri Ibraahiima laamuuji kammuuli ɗin e leydi ndin, e fii yo o jeye e yananaaɓe ɓen

    [76] Nde jemma on niɓɓitunoo e makko, o tini hoodere, o maaki : "Ndee ɗoo ko joomi am!" Ɓaawo nde mutii, o maaki : "Mi yiɗaa mutooɓe ɓen

    [77] Nde o tini lewru ndun no jalbi, o maaki : "Nduu ɗoo ko joomi am!" Ɓaawo ndu mutii, o maaki : "Si Joomi am fewnaali lam, ma mi jeye e yimɓe majjuɓe ɓen

    [78] Nde o tinunoo naange ngen no jalbi, o maaki : "Ngee ɗoo ko joomi am! Ko ngee ɗoo ɓuri mawnude" Ɓaawo nge mutii, o maaki : "Ko onon yo yimɓe am, min ko mi daɗndiiɗo e kon ko sirkoton

    [79] Min dey mi fewtinirii yeeso am ngon e On Taguɗo kammuuli ɗin e leydi ndin ; ooñiiɗo=haniifiyanke, min mi jeyaaka e sirkooɓe ɓen

    [80] Yimɓe makko ɓen wennji mo ; o maaki : "E on wennjay lam fii Alla, gomɗii le O fewnii lam? Mi hulataa kon ko kafidoton e Makko, si wanaa nde Joomi am Muuyi huunde. Joomi am yaajanii kala huunde anndal. E on waajitotaako

    [81] Ko honno mi hulirta kon ko kafiduɗon on hulaali onon le on kafidii Alla e huunde nde O Jippinanaali on hujja? Ko honnde e feddeeji ɗin ɗiɗi ɓuri hanndude e deeƴere? Si on laatike annduɓe

    [82] Ɓen gomɗimɓe ɓe jillaali gomɗinal maɓɓe ngal e tooñe, ɓen ɗon no woodani ɓe hoolaare, ɓen ko feewuɓe

    [83] Ɗun ko hujja Amen mo Men Okki Ibraahiima e dow yimɓe Makko ɓen. Meɗen Ɓamtana darjaaji on mo Men Muuyi. Pellet, Joomi maaɗa ko Ñeeño, Annduɗo

    [84] Men Okki mo Ishaaqa e Yaaquuba Men fewni ɓe kala. E Nuuhu Men Fewni mo ko adii, hino jeyaa e jurriiyaaji makko, Daawuuda e Sulaymaana e Ayyuuba e Yuusufa e Muusaa e Haaruuna. Ko wano nii Men yoɓirta moƴƴinooɓe ɓen

    [85] E Zakariyaa e Yahyaa e Iisaa e Ilyaasa, kala maɓɓe ko jeyaaɓe e moƴƴuɓe

    [86] E Ismaa'iila e Alyasa'a e Luutu, kala maɓɓe Men Ɓurnii e Winndere nden

    [87] E baabiraaɓe maɓɓe ɓen e Jurriiyaaji maɓɓe ɗin e musiɗɓe maɓɓe ɓen, Men Suɓii ɓe, Men Fewni ɓe e laawol focciingol

    [88] Ɗum ko peewal Alla, himo Fewnira ngal on Mo O Muuyi e jeyaaɓe Makko ɓen. Sinno ɓe sirkuno, poɓayno=yirbatna gaay e maɓɓe kon ko ɓe gollaaynoo

    [89] Ko ɓen woni ɓe Men Okki Deftere nden e Ñeñƴal ngal e Annabaaku ngun. Si ɓee yeddii ɗin, gomɗii Men Fawii ɗi yimɓe, ɓe laataaki yeddooɓe ɗi

    [90] Ko ɓen woni ɓe Alla Fewni : ko peewal maɓɓe ngal ñemtintaa. Maaku : "Mi lamndotaako e ɗum njoɓdi". Nde wonaali si wanaa waaju Winndere nden

    [91] Ɓe mawniniraali Alla no O haani mawninireede non tuma ɓe wi'unoo : "Alla Jippinaali e neɗɗanke hau e huunde". Maaku : "Ko hommno jippini Deftere nde Muusaa addi nden, ko nde annoora e peewal wonannde yimɓe ɓen? Hiɗon waɗa nde ɗeri, feññinon goɗɗum e majji, suuɗon ko heewi.Anndinaɗon ko onon anndaano onon, wanaa baabiraaɓe mo'on. Maaku : "Ko Alla". Refti accaaɓe e jumpougol maɓɓe hiɓe fija

    [92] Ndee ɗoo ko Deftere nde Men Jippini : barkinaande, goonginnde ko woni yeesi mayre, e fii yo a waajor nde yimɓe Makko ɓen e ɓen wonɓe takko ɗon. Ɓen gomɗimɓe laakara, hino gomɗini nden, kamɓe hiɓe reenoo e julde maɓɓe nden

    [93] Alaa ɓurɗo tooñude haa foti wa on fefindiiɗo e Alla fenaande maa o wi'i : "Wahayinaama e am", hara hay huunde wahayinaaka e makko. E on wi'uɗo : "Mi jippinay sugu kon ko Alla Jippini". Sinno a tinuno nde tooñooɓe ɓen woni e paɗɗe maayde, hara Malaa'ikaaɓe ɓen hino fonti juuɗe maɓe ɗen (no wi'a): "Yaltinee pittaali mon ɗin. Hannde on yoɓete lepte hoynooje sabu kon ko haalaynoɗon e hoore Alla ko wanaa goonga, laatiɗon gaay e Aayeeje Makko ɗen hiɗon mawnintinoo

    [94] Gomɗii on ardirii Men telɗugol, wano Men Tagirnoo on arannde laawol, on accii kon ko Men Jeynunoo on ɓaawo mon. Men Yiidaali e mon tefooɓe mon ɓen ɓe aaƴinoɗon wonnde kamɓe e mooɗon ko ɓe kafiduɓe. Gomɗii taƴondiral waɗii hakkunde mo'on : majjirii on kon ko laatinoɗon hiɗon aaƴoo

    [95] Pellet, ko Alla woni feccuɗo abbere e kundin : himo yaltina ko wuuri e immorde e ko maayi, ko O yaltinoowo ka maayi immorde e ko wuuri. O mo'on ko Alla. Ko honno wonaɗon fefindoreede

    [96] Feccuɗo subakaaji ɗin, O waɗi jemma on deeƴirde, naange ngen e lewru ndun limirɗi. Ɗum ko hoddiroore On Fooluɗo, Annduɗo

    [97] Ko Kanko woni waɗanɗo on koode ɗen fii yo on fewnitorɗe ka niɓe njorndi e ka maayo. Gomɗii Men fensitii Aayeeje ɗen wonannde yimɓe annduɓe

    [98] Ko Kanko woni fuɗɗuɗo on immorde e wonkii wooti, ko ñiiɓirde e marorde. Gomɗii Men fensitii Aayeeje ɗen wonannde yimɓe faamooɓe

    [99] Ko Kanko woni On Jippin jippinɗo ndiyam immorde ka kammu, Men yaltini e majjam puɗi kala huunde, Men yaltini e majjam e ɗin (puɗi) keccum, Meɗen yaltina e mun gabbe fawondirɗe ; e ka tamrooje immorde e piindi majje on dukke baɗtiiɗe, e gese immorde e inabuuje e nebbanteeje e rummaanaaje, nannduɗe e ɗe nanndaa. Ndaaree dimɗe mun ɗen si ɗe rimii e ɓenndugol mun. Pellet, no e ɗum ɗon mooɗon, Aayeeje wonannde yimɓe gomɗinooɓe

    [100] Ɓe waɗanii Alla jinnaaji kafidiiɗi, tawi le O tagii ɓe. Ɓe waɗani Mo ɓiɗɓe worɓe e rewɓe ko aldaa e ganndal! Senayee woodanii Mo, O Woɗɗike gaay e ko ɓe sifotoo kon

    [101] Fuɗɗuɗo kammuuli ɗin e leydi ndin. Ko honno woodiranta Mo ɓiɗɗo O maraa ɓeyngu?! O tagii kala huunde, Kanko ko O Annduɗo kala huunde

    [102] On mon ko Alla, Joomi mon! Reweteeɗo alaa (e goonga) si wanaa Kanko, Taguɗo kala huunde. Rewee Mo. Kanko e dow kala huunde ko O fawtiiɗo

    [103] Giiɗe ɗen huɓindotaako Mo, Kanko himo Huɓindoo giiɗe ɗen. Ko Kanko woni Newiiɗo, Humpitiiɗo

    [104] Gomɗii hujjaaji arii e mon immorde ka Joomi mon : kala jaɓuɗo yi'ude ko hoore-makko [o yi'ani], kala kadi huminkiniiɗo ko hoore-makko [o huminanii]. Mi wonaali e dow mooɗon reenoowo

    [105] Ko wano non Men Firlisirta Aayeeje ɗen, e fii no ɓe wi'ira : "A janngu", e fii yo Men Feññinan ɗum yimɓe anndooɓe

    [106] Jokku ko Wahyinaa kon e maa immorde ka Joomi maa. Alaa reweteeɗo (e goonga) si wanaa Kanko. Ɗuurno gaay e sirkooɓe ɓen

    [107] Sinno Alla Muuyuno, ɓe sirkataano! Men Waɗaali ma e dow maɓɓe reewnoowo ; a wonaali kadi e dow maɓɓe fawtiiɗo

    [108] Wata on on yennu ɓen rewooɓe gaani Alla, sakko ɓe yennira Alla yottagol ko aldaa e ganndal. Ko wano nii Men Cuɗirani kala mofte, golle maɓɓe, refti ko ka Joomi maɓɓe woni ruttorde maɓɓe ; O Humpita ɓe kon ko ɓe laatinoo hiɓe golla

    [109] Ɓe woodndirii Alla hattirde woondoore maɓɓe : si Aaya arii e maɓɓe, maa ɓe gomɗin mo. Maaku : "Anndee Aayeeje ɗen ko ka Alla woni". E ko so'ini on wonnde si ɗe arii, ɓe gomɗintaa

    [110] Men Waylitiray ɓerɗe maɓɓe e giiɗe maɓɓe, wano ɓe gomɗiniraali ɗe ka arannde laawol ; Men Acca ɓe e bewre maɓɓe hiɓe weema

    [111] Sinno Men Jippinno e maɓɓe Malaa'ika, maayɓe ɓen yeewtidi e maɓɓe, Men Mooɓi e maɓɓe kala huunde yeeso maɓɓe ; ɓe laatotanooko gomɗimɓe si wanaa nde Alla Muuyi. Kono ko ɗuuɗi e maɓɓe hino majjaa

    [112] Ko woni nii Men Waɗirani kala Annabaajo gaño : seytaaneeji yimɓe e jinna ; yoga maɓɓe no wahyina e yoga, cuɗaari konngol hodo. Sinno Joomi maa Muuyuno, ɓe waɗataani ɗum, tertodu ɓe e ko ɓe fefindotoo

    [113] E fii yo heɗito ɗum, ɓerɗe ɓen ɓe gomɗinaa laakara, e fii yo ɓe wele ɗum, e fii yo ɓe fefindo huunde nde ɓe fefindotoo

    [114] E ko ko woori Alla mi ɗaɓɓata ñaawoowo, ko Kanko woni Jippinɗo e mo'on ndee Deftere fensitaande? Ɓen ɓe Men Okki Defte ɓen, hiɓe anndi wonnde ko nde Jippinaande immorde ka Joomi maaɗa goonga. Wata a jeye e sikkitiiɓe ɓen

    [115] Konngol Joomi maaɗa ngol timmirii goonga e nunɗal. Alaa wattitoowo konnguɗi Makko ɗin. Ko Kanko woni Nanoowo, Annduɗo

    [116] Si a ɗoftike ko ɓuri ɗuuɗude e wonɓe ka leydi ɓen, ɓe majjinte e laawol Alla ngol : ɓe wonaalli hiɓe jokka si wanaa sikke, ɓe wonaali si wanaa hottotooɓe

    [117] Pellet, ko Joomi maa ɓuri Anndude on majjuɗo laawol Makko ngol, ko Kanko kadi ɓuri Anndude feewuɓe ɓen

    [118] Ñaamee kon ko Innde Alla jantaa e mun si on laatike gomɗimɓe Aayeeje Makko ɗen

    [119] E ko haɗata on nde on ñaamataa kon ko Innde Alla jantaa e mun? Gomɗii O Fensitanii on kon ko O Harmini e mon, si wanaa kon ko ɓittorɗon e mun. Pellet, ko ɗuuɗi [e sirkooɓe ɓen] hino majjira mbeleeɗe mu'un ko alaa e ganndal. Pellet, ko Joomi ɓuri Anndude jaggitooɓe ɓen

    [120] Tertee ko feeñi e bakkaatu e ko wirnii e mun. Pellet, ɓen faggitotooɓe bakkaatu, ɓe yoɓoyte kon ko laatinoo hiɓe fefindoo

    [121] Wata on ñaamu kon ko Innde Alla jantaaka e mun, pellet, (salagol) ɗum ko faasiqiyaagal. E pellet, seytaaneeji ɗin no sowonsina e weldiiɓe maɓɓe ɓen no ɓe wennjira on. Si on ɗoftike ɓe, haray pellet, ko on sirkuɓe

    [122] E ko on laatinooɗo maayɗo, Wuurniti mo, Men wuurniti mbo Waɗani mo annoora himo yaara on hakkunde yimɓe ɓen, wa'ata wa on wonɗon e niɓe mo wanaa yaltoowo ton? Ko wano non heeferɓe ɓen cuɗiranaa kon ko ɓe gollaynoo

    [123] Ko wano non Men Waɗiri e kala hoɗo, mawɓe bonɓe, fii no ɓe fewjira e mayre. Ɓe alaa e fewjude si wanaa e ko'e maɓɓe, kono ɓe so'aa anndude

    [124] Si Aaya arii e maɓɓe ɓe wi'a : "Men gomɗintaa haa men okkee sugu ko Nulaaɓe Alla ɓen okkaa kon". Ko Alla ɓuri Anndude ka O Waɗata Nulal Makko ngal. Aray ka koyeera e lepte tiiɗuɗe heɓa ɓen bonɓe, sabu kon ko ɓe fewjanynoo

    [125] Kala mo Alla Faandii fewnude, O Yaññanay=yaajnat ɓernde makko nden Lislaamu. Kala kadi mo O Faandii Majjinnde, O Waɗay ɓernde makko nden faaɗunde ɓittunde ; hara himo wa'i wa ŋabboowo yaha ka kammu. Ko wano non Alla Waɗirta lepte ɗen e ɓen ɓe gomɗintaa

    [126] Ko ɗum ɗoo woni laawol Joomi maaɗa ngol feewungol. Gomɗii Men Fensitii Aayeeje ɗen woannde yimɓe waajitotooɓe

    [127] Hino woodanibe galle kisal ka Joomi maɓɓe. Ko Kanko woni Giɗo maɓɓe sabu kon ko ɓe gollaynoo

    [128] Ñalnde O Mooɓitoyta ɓe denndaangal : "Ko onon yo onon yo dental jinna, gomɗii on ɗuɗɗinorii (majjingol) yimɓe ɓen". Yiɗɓe maɓɓe ɓen ka yimɓe wi'a : "Joomi amen, yoga amen dakmitorii yoga, men yottike ngal caatal=lajal amen ngal saatinanɗaa men". O Daala : "Ko Yiite ngen woni werde mon, ko on luttooɓe ton, si wanaa kon ko Alla Muuyi". Pellet, Joomi maaɗa ko Ñeeñuɗo, Annduɗo

    [129] Ko wano non Men Wurtirta yoga e tooñooɓe ɓen e hoore yoga ; sabu kon ko ɓe faggitotonoo

    [130] Ko onon yo dental jinna e yimɓe, e araali e mo'on Nulaaɓe jeyaaɓe e mo'on, ɓe no fillanoo on Aayeeje Am ɗen, ɓe rentina on hawrugol ndee ɗoo Ñalaande mon? Ɓe wi'a : "Men seedike e hoore pittaali amen". Nguurndam aduna ɗam hodi ɓe ; ɓe seeditii e hoore pittaali maɓɓe ɗin wonnde ɓe laatino heeferɓe

    [131] Ɗum ko tawde Joomi maa wonaali halkoowo ca'e sabu tooñe, hara yimɓe majje ko welsindiiɓe

    [132] Hino woodani kala en darjaaji kon ko ɓe golli. Joomi maa wonaali Welsindiiɗo e kon ko ɓe gollata

    [133] Ko Joomi ma woni Galo Jom-Yurmeende. Si O Muuyii O Naɓay on, O Lontina ɓaawo mo'on ko O Muuyi ; wano O Fuɗɗornoo on immorde e ɓiɗɓe yimɓe goo

    [134] Pellet, ko fodaɗon kon ko aray ɗum. On wonaali ronkinooɓe [Men]

    [135] Maaku: "Ko onon yo yimɓe, gollee e nokku mo'on, min ko mi golloowo. On anndoyay ko hommbo (e men) laatantoo ɗum battane galle ɗen". pellet,O malnatah tooñooɓe ɓen

    [136] Ɓe waɗanii Alla geɓal e ko O Tagi kon immorde e gese e neemoraaɗi, ɓe wi'i : "Ɗum ɗoo ko Alla -e aaƴagol maɓɓe!- Ɗum ɗoo ko kafidiiɗi amen ɗin". Ko wanani kon kafidiiɗi maɓɓe ɗin hewtataa Alla, kono ko wonani kon Alla hewtay kadidiiɗi maɓɓe ɗin. Ko ɓe ñaawata kon bonii

    [137] Ko wano non kafidiiɗi ko heewi e sirkooɓe ɓen cuɗirani ɓe warugol ɓiɗɓe maɓɓe, fii yo ɗi halkuɓe e fii yo ɓe jiiɓitu diina maɓɓe kan. Sinno Alla Muuyuno, ɓe waɗataano ɗum. Tertodu ɓe e ko ɓe fefindotoo

    [138] Ɓe wi'i : "Ɗii ɗoo ko neemoraaɗi e gese feraaɗi : ñaamataa ɗi si wanaa on mo men yiɗi."-Ka aaƴagol maɓɓe!- E neemoraaɗi harminaaɗi ɓabbe mun, e neemoraaɗi ɗi ɓe jantotaako Innde Alla e mun, fefindagol e Makko ; O Yoɓoyay ɓe kon ko ɓe fefindotonoo. Ma Alla yobbe fefindagol mu*en ngol

    [139] Ɓe wi'i kadi: "Ko woni kon e deedi ɗii neemoraaɗi, ko heeranii ɗum worɓe amen, harmani rewɓe amen". Si ɗum wonii ko jiibuɗum, kamɓe ko ɓe kafooɓe ɗum. O Yoɓoyay ɓe ko ɓe hanndi kon. Kanko ko O Ñeeñuɗo, Annduɗo

    [140] Gomɗii sooyii ɓen warirɓe ɓiɗɓe mun njofoyaagal ko aldaa e ganndal, ɓe harminiri kon ko Alla Arsiki ɓe fefindagol e hoore Alla. Gomɗii ɓe majjii, ɓe wonaano feewuɓe

    [141] Ko Kanko woni On Fuɗɗuɗo gese waɗaaɗe bente e ɗe waɗaaka bente, e tamarooje, e remuruuji sertuɗi ñaamndu mu'un, e nebbanteeje, e rummaana nannduɗe e ɗe nanndaa. Ñaamee e dimɗe majje si ɗe rimii, jonnon asakal mun ñalnde soñaa. Wata on ɓurtin, pellet, Kanko O Yiɗaa ɓurtinooɓe ɓen

    [142] Hino e neemoraaɗi ɗin ronndotooɗi e joltuɗi. Ñaamee e kon ko Alla Arsiki on, wata on jokku taaɓaŋlle seytaane ɗen, pellet, kanko ko o gaño mon feeñuɗo

    [143] [O Taganii on] nooneeji jeetati : no e baali ɗin ɗiɗi, no e be'i ɗin kadi ɗiɗi. Maaku : "E ko gori ɗin ɗiɗi O Harmini kaa ko deyi ɗin ɗiɗi, kaa ko ko woni e nder renngaaji deyi ɗin ɗiɗi? Humpitiree lam ganndal si on laatike goonguɓe

    [144] No e gelooɗi ɗin ɗiɗi, no e na'i ɗin kadi ɗiɗi. Maaku : "E ko gori ɗin ɗiɗi O Harmini kaa ko deyi ɗin ɗiɗi, kaa ko ko woni e nder renngaaji deyi ɗin ɗiɗi, kaa on seedino tuma Alla Wasiyinoo on ɗum?" Kohommbo ɓuri tooñude haa fota wa on fefindiiɗo fenaande e hoore Alla fii no o majjiniri yimɓe ɓen ko aldaa e ganndal? Pellet, Alla Fewnataa yimɓe tooñooɓe ɓen

    [145] Maaku : "Mi tawaali e kon ko wahyinaa e am, ko harminaa e ñaamoowo mo no ñaama ɗum, si wanaa nde laatotoo ko maayi (jiibi), maa ƴiiƴam sankotooɗam, maa teewu kose -sabu ɗum ko soɓe- maa (ko hirsiraa) faasiqiyaagal". Kala on ɓittiiɗo, hara wanaa bewɗo, wanaa jaggituɗo, haray pellet, Joomi maa ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [146] Ko en ɓen Alyahuudaaɓe (tun) woni ko Men Harmini kala ko jogii peɗaali. Na'i ɗin e dammi ɗin kadi, Men Harminii e maɓɓe ɓelle majji ɗen, si wanaa ko ɓabbe majji ronndii, maa tete on, maa ko jillondiri e ƴi'e. Ko ɗum Men Yoɓirnoo ɓe berwre maɓɓe nden. Pellet, ko Men Goonguɓe

    [147] Si ɓe fennii ma, maaku : "Joomi mon ko Jom-Yurmeende yaajunde, lepte Makko ɗen ruttetaake e yimɓe bomɓe ɓen

    [148] Arma sirkuɓe ɓen wi'a : "Sinno Alla Muuyuno, men sirkataano, wanaa baabiraaɓe amen ɓen, men harmintaano kadi hay e huunde". Ko non ɓen adinooɓe ɓe fennirnoo haa ɓe meeɗi lepte Amen ɗen. Maaku : "Hara ganndal no woodani on yaltinanon men ngal? Pellet, on jokkaa si wanaa sikke, onon on wonaali si wanaa fenooɓe

    [149] Maaku : "Ko Alla woodani hujja yottiiɗo on.Sinno O Muuyuno, O Fewnayno on denndaangal

    [150] Maaku : "Addee seedeeɓe mon ɓen, ɓe seeditoo wonnde Alla Harminii ɗum ɗoo". Si ɓe seedike, wata a seedodu e maɓɓe. Wata a jokku mbeleeɗe ɓen fennuɓe Aayeeje Amen ɗen e ɓen ɓe gomɗinaa laakara, kamɓe hiɓe sirkana Joomi maɓɓe

    [151] Maaku : "Aree mi janngana on ko Joomi mo Harmini e mon : ko nde kafidoton e Makko huunde, waɗanon jibimɓe mon ɓen moƴƴere. Wata on waru ɓiɗɓe mon ɓen kulol immorde e baasal. Ko Menen Arsikata on e kamɓe. Wata on ɓaɗto pankare ɗen ko feeñi e majje e ko wirnii. Wata waru wonkii ki Alla Harmini si wanaa e goonga. Ko ɗum mooɗon O Wasiyii on ; belajo'o, on haqqilay

    [152] Wata on ɓaɗto jawdi wonduɗo si wanaa hara ko no ɓuri moƴƴirde, haa o yottoo kellefuyee makko. Timminiree etirɗe ɗen e manndikirɗe= peesirde ɗen no nunɗiri. Men fawaa wonkii si wanaa ko ki townata. Si on wowlay nunɗee hay si ko e hoore jom-ɓaɗtodal. Ahadi Alla ndin hunnon. Ko ɗum mooɗon woni ko O Wasiyii on; belajo'o, on annditay

    [153] E wonnde pellet, ɗum ɗoo ko laawol am focciingol, jokkee ngol ; wata on jokku laawoy senndaykoy on e laawol Makko ngol". Ko ɗum mooɗon woni ko O Wasiyii on ; belajo'o, on rentoto

    [154] Refti Men Okki Muusaa Deftere nden timmirnde (neema) mo o moƴƴiniri, fensitunde kala huunde, ko nde peewal e yurmeende ; belajo'o, ɓe gomɗinay hawrygol e Jommi maɓɓe

    [155] Ndee ɗoo ko Deftere (Alqur'aana), Men Jippiinde ko nde barkinnde - jokkee nde, rentoɗon ; belajo'o, on yurmedon

    [156] Fii wata on wi'oy : "Defte ɗen ko e feddeeji ɗiɗi Jippinaa, ado amen, men laatinoke welsindiiɓe janngugol ɗe

    [157] maa ɗum wi'on : "Sinno menen, Deftere nden Jippinano e amen, men laatotono ɓurɓe ɓen ɗon feewude". Gomɗii arii on immorde ka Joomi mon, ɓanngannduyee, e peewal, e yurmeende. Alaa ɓurɗo tooñude haa hewta on fennuɗo Aayeeje Alla ɗen o ɗuurnii ɗe. Arma Men Yoɓiroya ɓen ɗuurnotooɓe Aayeeje Amen ɗen lepte bonɗe, sabu ko ɓe laatinoo hiɓe ɗuurnoo

    [158] Hara ɓee no habbii si wanaa nde Malaa'ikaaɓe ɓen ara e maɓɓe? Maa Joomi maa Ara? Maa yoga e Maandeeji Joomi maa ara? Ñalnde yoga e Maandeeji Joomi maa ari, nafataa wonkii gomɗinal makki, ki laatanooki gomɗinki ko adii, maa ki faggitii e gomɗinal makki moƴƴere. Maaku : "Habbitee! Menen ko men habbitiiɓe

    [159] Pellet, ɓen sennduɓe diina mun kan, ɓe laatii feddeeji, a jeyaaka e maɓɓe e huunde : Anndee fiyaaku maɓɓe ko faade ka Alla. Refti O Humpita ɓe ko ɓe laatinoo hiɓe golla

    [160] Kala arduɗo e moƴƴere hino woodani mo sappo yeru mayre ; kala kadi arduɗo e bone o yoɓitetaake si wanaa yeru makko. Kamɓe ɓe tooñetaake

    [161] Maaku : "Min, Joomi am Fewni lam faade e laawol focciingol, diina ñiiɓuka, diina Ibraahiima, ooñiiɗo [e diina meere] ; o jeyanooka e sirkooɓe ɓen

    [162] Maaku : "Pellet, julde am nden, e kirse am ɗen, e nguurndam am ɗam, e maayde am nden, ko All woodani, Jeyɗo Winndere nden

    [163] Kafidiiɗo alanaa Mo! Ko ɗum mi yamiraa, ko mi woni arano e jebbiliiɓe ɓen

    [164] Maaku : "E ko tanaa Alla mi ɗaɓɓata reweteeɗo, ko Kanko woni Jeyɗo kala huunde?! Kala wonkii faggitantaako si wanaa e hoore-makki : wonkii ronndotaako bone wonkii goo. Refti ko faade ka Joomi mon woni ruttorde mon, O Humpita on kon ko luutondiraynoɗon e mun

    [165] Ko Kanko woni Waɗuɗo on lontiiɓe ka keydi, O Ɓamtiri yoga mon dow yoga, darjaaji ; fii yo O Jarribo on e ko O Okki on. Pellet, Joomi maa ko yaawuɗo lepte, Kanko kadi, ko O Haforoowo, Hinnotooɗo

    Surah 7
    A'raaf

    [1] Alif, Laam, Miim, Saad

    [2] Ko Deftere Jippinaande e maaɗa, wata ɓitteende wonu ka ɓernde maa e mayre ; fii yo a waajor nde, ko nde waaju wonannde gomɗimɓe ɓen

    [3] Jokkee ko Jippinaa e mon kon immorde ka Joomi mon, wata on jokku gaanin ɗum, weldiiɓe, fanɗii ko waajitotoɗon

    [4] Ɗuuɗii e ca'e ɗe Men halki! Lepte Amen ɗen ari e majje jemma hiɓe waalii ɗaanii, maa hara ko ɓe fowtiiɓe ñalorma

    [5] Noddaandu maɓɓe ndun ɓaawo lepte Amen ɗen arde ɓe, wonaano si naa wi'ugol : "Menen men laatino tooñooɓe

    [6] Ma Men Lamnditoyo ɓen ɓe (Men) Nulunoo e mun, Ma Men Lamnditoyo kadi Nulaaɓe ɓen

    [7] Ma Men Fillanoroyo ɓe (golle maɓɓe ɗen) e ganndal. Men wonaano wirniiɓe

    [8] Manndakke=peesgol ɗen nde Ñalnde, ko ɗe goonga. Kala mo manndake (moƴƴi ɗen) teddi, ko ɓen ɗon woni maloyteeɓe ɓen

    [9] Kala mo manndakke (moƴƴi) mun foygitii=hoyi, ko ɓen ɗon woni sooyinirɓe pittaali mu'un saɓu ko ɓe laatinoo hiɓe yedda Aayeeje Amen ɗen

    [10] Gomɗii Men Newinanii on ke leydi, Men Waɗani on e mayri nguuree. (Kono) fanɗii ko yettoton

    [11] Gomɗii Men tagii on, refti Men Mbaadini on, refti Men Wi'ani Malaa'ikaaɓe ɓen : "Sujjanee Aadama", ɓe sujji, si wanaa Ibliisa, o jeyanooka e sujjuɓe ɓen

    [12] O Daali : "Ko haɗu-maa nde sujjataa nde Mi Yamir-maa?" O wi'i : "Miɗo ɓuri mo moƴƴude : A Tagii lam immorde e Yiite, A Tagii mo immorde e loopal

    [13] O Daali : "Jippo ton, haananaama nde mawnintintoɗaa ton. Yaltu, an ko a jeyaaɗo e hoyɓe ɓen

    [14] [Ibliisa] wi'i : "Nennitanam haa ñalnde ɓe immintintee

    [15] [Alla] Daali : "An, ko a jeyaaɗo e nennitanteeɓe ɓen

    [16] [Ibliisa] wi'i : "Sabu ko bewinirɗaa lam kon, ma mi jooɗano ɓe ka laawol Maa focciingol

    [17] Refti mi ardiranay ɓe yeeso maɓɓe e ɓaawo maɓɓe, e ka e ñaame maɓɓe e ka nane maɓɓe. A tawataa ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe ko yettooɓe [Ma]

    [18] [Alla] Daali : "Yaltu ton, ko a ŋiñaaɗo raɗaaɗo. Kala jokkuɗo ma e maɓɓe, ma Mi hebbiiroy Jahannama onon denndaangal

    [19] Ko an yo Aadama, hoɗu an e ɓeyngu maa ka Aljanna, ñaamee kala nokku ka yiɗu-ɗon ; wata tun on ɓaɗto ngal ɗoo leggal, sakko laatoɗon e tooñooɓe ɓen

    [20] Seytaane sowinsini ɓe, fii yo o feññinan ɓe ko suuɗaa e maɓɓe e awraaji maɓɓe, o wi'i : "Joomi mon haɗiraali on ngal leggal si wanaa fii wata on laato Malaa'ika maa laatoɗon duumotooɓe [ka Aljanna]

    [21] O woondani ɓe o wi'i : "Min ko mi laaɓanooɓe on

    [22] O hodiri ɓe janfa. Nde ɓe meeɗunoo laggal ngal, awraaji maɓɓe ɗin feeñani ɓe, ɓe waɗti hiɓe surritora kaaki Aljanna ɗin. Joomi maɓɓe noddi ɓe : "E Mi haɗaano on e ngal leggal, Mi wi'ani on : Pellet, seytaane ko gaño mo'on ɓannguɗo

    [23] Ɓe wi'idi ɓe ɗiɗo : "Joomi amen, men tooñii ko'e amen. Si A haforanaali men yurmeɗaa men, ma men jeye e sooyuɓe ɓen

    [24] [Alla] Daali : "Jippee (ka leydi), yoga mon ko ayɓe yoga. Hino woodani on ka leydi ton ñiiɓirde e dakamme haa saanga

    [25] [Alla] Daali : "Ko (ka leydi) ton wuuroton, ko ton kadi maayoton, ko e mayri kadi yaltinoyteɗon

    [26] Ko onon yo ɓiɗɓe Aadam! Gomɗii Men Jippinii e mo'on conci surrayɗi awraaji mon ɗin e cuɗaari. -Ko cocni kulol ɗin non ɓuri muƴƴude.- Ko ɗum jeyaaɗum e Aayeeje Alla. Belajo'o, kamɓe ɓe waajitoto

    [27] Ko onon yo ɓiɗɓe Aadama! Wata seytaane fitinir on wano o yaltinirnoo baabiraaɓe mon ɓen ka Aljanna, himo ɓoora e maɓɓe conci maɓɓe ɗin fii yo hollu ɓe awraaji maɓɓe ɗin. Pellet, himo reeni on kanko e gorol makko ngol nokku ka on yi'ataa ɓe. Menen Men waɗii seytaaneeji ɗin weldiiɗi ɓen ɓen gomɗintaa

    [28] Si ɓe waɗii pankare, ɓe wi'a : "Men tawru ɗum baabiraaɓe amen ɓen, ko Alla yamiri men ɗum". Maaku : "Pellet, Alla yamirtaa pankare. E on wowlay e hoore Alla ko on anndaa

    [29] Maaku : "Joomi am yamirii nunɗal. Ñiiɓnon geece mon ɗen nokku kala e ka juuloton, tororon Mo laɓɓinangol Mo diina kan. Ko wano O Fuɗɗori on non ruttirton

    [30] Fedde goo O fewnii, fedde goo majjere nden jojji e hoore maɓɓe. Kamɓe ɓe jogitike seytaaneeji ɗin weldiiɓe gaanin Alla, kamɓe hiɓe sikka ko ɓe feewuɓe

    [31] Ko onon yo ɓiɗɓe Aadama, ƴettee cuɗaari mon ndin nokku kala ka juuloton. Ñaamee yaron wata on fantin. Pellet, Kanko O yiɗaa fantinooɓe ɓen

    [32] Maaku : "Ko hommbo harmini cuɗaari Alla ndi O Yaltinani jeyaaɓe Makko ɓen, e laaɓuɗi ɗin ka arsikeeji?" Maaku : "Ɗin ɓen gomɗimɓe ka nguurndam aduna woodani, heeraniiɗi [ɓe] Ñalnde Darngal". Ko wano non Men Fensitirta Aayeeje ɗen, woanannde yimɓe anndooɓe

    [33] Maaku : "Joomi am ko Harmini : ko pankare ɗen -ko feeñi e majje ko suuɗii-, e bakkaatu, e bewrugol ko aldaa e goonga, e nde sirkanton Mo kon ko O Jippinanaali ɗum hujja, e nde wowloton e Alla ko on anndaa

    [34] Hino woodani kala mofte laja. Si lajal maɓɓe ngal arii, ɓe nennitantaake saa'i gooto, ɓe ardinantaake kadi

    [35] Ko onon yo ɓiɗɓe Aadama! Si aroyii e mon Nulaaɓe jeyaaɓe e mo'on, ɓe no fillanoo on Aayeeje Am, kala hulɗo [Alla] o moƴƴini [golle], kulol alanaa ɓen ɗon, wanaa kamɓe kadi sunoytoo

    [36] Ɓen fennuɓe Aayeeje Amen ɗen ɓe townitanii e heɗe, ko ɓen woni yimɓe Yiite, kamɓe ko ɓe luttooɓe ton

    [37] Alaa ɓurɗo tooñuɗo haa hewta on fefindiiɗo e Alla fenaande, maa o fenni Aayeeje Makko ɗen? Ɓen heɓay ɓe geɓal maɓɓe ngal e binndoodi ndin ; haa si Nulaaɓe Amen [warooɓe] ɓen arii ɓe, ɓe wara ɓe, ɓe wi'a : "Ko honto kon ko rewaynoɗon gaanin Alla [woni]?!" Ɓe wi'a : "Ɗi majjirii men". Ɓe seeditoo e ko'e maɓɓe, wonnde ɓe laatino yedduɓe

    [38] [Malaa'ikaaɓe ɓen] wi'a : "Naate e moftaaji, gomɗii yawtii ado mon immorde e jinna e yimɓe ka nder Yiite". Tuma kala nde mofte naati, ɗe huɗa banndam majje. Haa si ɓe tawtindirii ton ɓe denndaanal, sakkitiiɓe maɓɓe ɓen wi'ana aramɓe maɓɓe ɓen : "Joomi amen! Ko ɓee majjini men : Okku ɓe lepte cowanɗe e Yiite ngen". O Daala : "Hino woodani kala [mon] cowanɗe, kono on anndaa

    [39] Aramɓe maɓɓe ɓen wi'ana sakkitiiɓe ɓen : "Alanaa on e dow amen ɓural, meeɗiree lepte ɗen sabu kon ko faggitotonoɗon

    [40] Pellet, ɓen fennuɓe Aayeeje Amen ɗen, ɓe townitanii ɗe, ɓe udditantaake dame kammuuli ɗin, ɓe naatataa kadi Aljanna haa ngelooba naata e wuddere meselal. Ko wano non Men yoɓirte ɓomɓe ɓen

    [41] Hino woodani ɓe ka Jahannama ndaɗɗudi, no dow maɓɓe kadi kippoodi. Ko wanon non Men yoɓirta tooñooɓe ɓen

    [42] Ɓen gomɗimɓe ɓe golli moƴƴuɗi - Men fawataa wonkii si wanaa ko ki waawi - Ko ɓen ɗon woni yimɓe Aljanna : kamɓe ko ɓe duumotooɓe ton

    [43] Men ɓoori e ɓerɗe maɓɓe ɗen konnaagu, canɗi ɗin no ila senngo ley maɓɓe, ɓe wi'a : "Yettoore woodani Alla On fewuɗo men e ɗum ɗoo, men wonaano feewooɓe si Alla fewnaano men. Gomɗii Nulaaɓe Joomi amen ɓen addii goonga". Ɓe noddee si ko woni : "On ɗon mooɗon Aljanna, on roninaama mo, sabu kon ko gollaynoɗon

    [44] Yimɓe Aljanna ɓen noddi yimɓe Yiite ɓen, si ko woni : "Gomɗii men tawii ko Joomi amen fodi men kon ko goonga. Onon kadi on tawii ko Joomi mon fodi on kon ko goonga?" Ɓe wi'i : "Eyyo". Noddoowo nodda hakkunde maɓɓe wonnde : Kuddi Alla ndin wonii e tooñooɓe ɓen

    [45] Ɓen sakkotooɓe=falatoobe gaay e laawol Alla ngol, ɓe ɗaɓɓana ngol ooñorde, kamɓe kadi ko ɓe yedduɓe laakara

    [46] Heedo no hakkunde maɓɓe. Hino e dow tulde La'raafi nden worɓe hiɓe anndira kala e maande mun. Ɓe nodda yimɓe Aljanna ɓen, si ko woni : "Kisiyee woni e mon!". Ɓe naataali mo kono hiɓe tamƴinii

    [47] Si giiɗe maɓɓe ɗen fewtiniraa ɓannge yimɓe Yiite ɓen, ɓe wi'a : "Joomi amen! Wata A waɗtidu men e yimɓe tooñooɓe ɓen

    [48] Yimɓe La'raafi ɓen noddi worɓe, hiɓe anndira ɓen maandeeji maɓɓe, ɓe wi'a : "Nafaali on mooɓugol mon [jawle], e kon ko laatinoɗon hiɗon mawnintinoo

    [49] E ko ɓee ɗoo woondirnoɗon [wonnde] Alla memintaa ɓe yurmeende?! Naatee Aljanna! Kulol alanaa on, wanaa onon woni ko sunoytoo

    [50] Yimɓe Yiite ɓen noddi yimɓe Aljanna ɓen, si ko woni : "Yuppee e amen ndiyam, maa kon ko Alla arsiki on". Ɓe wi'a: "Pellet, Alla harmini ɗin ɗiɗi e heeferɓe ɓen

    [51] Ɓen jogitoriiɓe diina mun kan mbeleeɗe e fijindaaru, nguurndam aduna hodi ɓe. Hannde Men yejjitiray ɓe no ɓe yejjitirnoo hawrugol Ñalaande maɓɓe ndee, e kon ko ɓe yeddiraynoo Aayeeje Amen ɗen

    [52] Gomɗii Men addanii ɓe Deftere, Men fensitiri nde e dow anndal, ko nde peewal e yurmeende ɓen yimɓe gomɗinooɓe

    [53] Hara hiɓe habbii si wanaa battane mun ɗen? Ñalnde battane (firo) mayre arata, yejjitunooɓe ɗum ɓen ko adii wi'ay : "Gomɗii Nulaaɓe Joomi amen ɓen addii goonga. Hara tefooɓe no woodani men ɓe tefana men? Maa men ruttee [aduna] men golla ko wanaa ko men gollaaynoo?" Gomɗii ɓe hayrinii wonkiiji maɓɓe ; kon ko ɓe fefindotonoo majjiriɓe

    [54] Pellet, Joomi mon ko Alla, On Taguɗo kammuuli ɗin e leydi ndin e nder balɗe jeegoo, refti O fotondiri ka hoore Arsi. Himo suddira jemma on ñalorma, hiɗi ɗaɓɓindira no yaccorii. Naange ngen e lewru ndun e koode ɗen ko eltiraaɗi yamiroore Makko. Faamee ko Kanko heeranii tagu ngun e yamiroore nden. Mawnii mawngu Alla, Jeyɗo Winndere nden. @Corrected

    [55] Noddiiree Joomi mon yankinaare e gunndoo. Pellet, Kanko O Yiɗaa jaggitooɓe ɓen

    [56] Wata on bonnu ke leydi ɓaawo moƴƴugol ndi. Noddiree Mo kulol e tama'u. Pellet, yumeende Alla nden no ɓadii moƴƴimɓe ɓen

    [57] Ko Kanko woni Nuloowo keneeli ɗin welo-welo yeeso Yurmeende Makko nden. Haa si ndu ronndike duulere teddunde, Men Sogga nde e leydi maayndi [yoori], Men Jippina e mayri ndiyam, Men Yaltinira ɗam kala dimɗe. Ko non Men Yaltiniroyta maayɓe ɓen. Belajo'o, on waajitoto

    [58] Leydi moƴƴiri ndin, puɗi mayri no yaltira duŋayee Joomi mayri ; ndin ndi (puɗi mun) boni, ndi yaltintaa si wanaa no saɗtiri. Ko non Men Ɓannginirta Aayeeje ɗen woannde yimɓe yettooɓe [Joomi mun]

    [59] Gomɗii Men Nulii Nuuhu e yimɓe makko ɓen, o maaki : "Ko onon yo yimɓe am, rewee Alla. Reweteeɗo alanaa on ko woori Mo. Min miɗo hulani on lepte Ñalaande mawnde

    [60] Hooreeɓe mbatu yimɓe makko ɓen wi'i : "Menen meɗen yi'e e nder majjere ɓanngunde

    [61] O maaki : "Ko onon yo yimɓe am, majjere (woo) alaa e am ; ko woni min, ko Nulaaɗo immorde ka Jeyɗo Winndere nden

    [62] Miɗo yottina e mon Nule Joomi am, miɗo laaɓana on (reedu), miɗo anndi ka Alla ko on anndaa

    [63] E on haawi fii waaju no ari on immorde ka Joomi mon e dow gorko jeyaaɗo e mo'on?! Fii yo o jertin on e fii yo on rento, belajo'o, on (heɓay) yurmeende [Alla]

    [64] Ɓe fenni mo. Men daɗndii mo e ɓen wonnduɓe e makko ka laana, Men yooli ɓen fennuɓe Aayeeje Amen ɗen. Pellet, ɓe laatino yimɓe wumiɗuɓe

    [65] [Men Nulii] kadi faade e Aadinkooɓe ɓen, musiɗɗo maɓɓe on Huudi. O maaki : "Ko onon yo yimɓe am, rewee Alla, reweteeɗo alanaa on ko woori mo. E on hulataa [Mo]

    [66] Hooreeɓe mbatu ɓen yedduɓe e yimɓe makko ɓen wi'i : "Menen meɗen yi'e e ɗayre, menen meɗen sikku maa jeyaaɗo e fenooɓe ɓen

    [67] O maaki : "Ko onon yo yimɓe am, ɗayre (woo) alaa e am ; ko woni min, ko Nulaaɗo immorde ka Jeyɗo Winndere nden

    [68] Miɗo yottina e mo'on Nule Joomi am, min (non) ko mi laaɓanoo on (reedu), hoolniiɗo

    [69] E haawnu on fii waaju no ari on immorde ka Joomi mon e dow gorko jeyaaɗo e mo'on, fii yo o jertin on?! Janntee tuma nde O Waɗunoo on lontiiɓe ɓaawo yimɓe Nuuhu ɓen, O ɓeydi on ka tagu cemmbe. Jantee neemaaji Alla ɗin belajo'o, on malete

    [70] Ɓe wi'i : "E a aru e amen fii yo men rewu Alla tun, men acca kon ko baabiraaɓe amen ɓen rewaynoo?! Awa addan men ko foduɗaa men kon (e lepte) si tawii ko a jeyaaɗo e goognuɓe ɓen

    [71] O maaki : "Gomɗii yanii e mon immorde ka Joomi mon soɓe (lepte) e tikkere. E on wenjay lam fii inɗe ɗe innuɗon onon e baabiraaɓe mo'on, Alla Jippinaali fii majje hujja?! Faditee! Min, wonndude e mo'on, ko mi jeyaaɗo e faditiiɓe ɓen

    [72] Men daɗndiri mo e ɓen wonnduɓe e makko yurmeende Amen, Men taƴi ɓabbe ɓen fennuɓe Aayeeje Amen ɗen, ɓe laatanooki gomɗimɓe

    [73] [Men Nulii] kadi faade e Samuuda'en, musiɗɗo maɓɓe on Saalihu, o maaki : "Ko onon yo yimɓe am, rewee Alla. Reweteeɗo alanaa on ko woori Mo. Gomɗii arii on ɓanngannduyee immorde ka Joomi mon : mbaa ko ngelooba Alla maande wonannde on, tertee mba ñaama ka leydi Alla, wata on memir mba bone sakko lepte muusuɗe nannga on

    [74] Annditee tuma nde O waɗunoo on lontiiɓe Aadinkooɓe ɓen, O weerni on ka leydi hiɗon jogitoo e ndantaaji mayri kuɓeeje, hiɗon lesa pelle (waɗon) cuuɗi. Annditee neemaaji Alla ɗin, wata on ɓurtinir ka leydi ko on bonnooɓe

    [75] Hooreeɓe mbatu mawnintiniiɓe ɓen e yimɓe makko ɓen wi'ani gomɗimɓe lo'inaaɓe ɓen e maɓɓe : "E hiɗon anndi wonnde Saalihu ko Nulaaɗo immorde ka Joomi makko?" Ɓe wi'i : Menen ko men gomɗimɓe ko o Nulidaa e mun kon

    [76] Ɓen mawnintiniiɓe wi'i : "Menen, kon ko gomɗinɗon, ko men yedduɓe ɗum

    [77] Ɓe borii ngelooba mban, ɓe mawnintinii gaay e yamiroore Joomi maɓɓe nden, ɓe wi'i : "Ko an yo Saalihu, addan men kon ko foduɗaa men (e lepte) si tawii ko a jeyaaɗo e Nulaaɓe ɓen

    [78] Dillaango ngon nanngi ɓe, ɓe waɗtini ka koɗooli maɓɓe ko ɓe jicciiɓe-ɗaanii

    [79] O hucci ɓe o maaki : "Ko onon yo yimɓe am, gomɗii mi yottinii e mon Nulal Joomi am ngal mi laaɓanii on (reedu), konnon, on yiɗaa laaɓooɓe (reedu) ɓen

    [80] E luuti, tuma nde o maakannoo yimɓe makko ɓen : " E o aray pankare ɗe goɗɗo goo adaaki on e mun e Winndere nden

    [81] Onon hiɗon yottoo e worɓe ɓen tuuyo accon rewɓe ɓen! Si ko woni, onon ko on yimɓe fantimɓe

    [82] Jaabawol makko ɓen wonaano si wanaa ko ɓe wi'i : "Yaltinee ɓe ka hoɗo mon ; kamɓe ko ɓe yimɓe laɓɓintintooɓe

    [83] Men daɗndi mo kanko e yimɓe makko ɓen, si wanaa debbo makko on ; onɗon heddoduno e (leptaaɓe) ɓen

    [84] Men saaƴini toɓo e maɓɓe. Ndaarii ko honno battane bomɓe ɓen laatornoo

    [85] [Men Nulii] kadi faade e Madyana, musiɗɗo maɓɓe on Su'aybu, o maaki : "Ko onon yo yimɓe am, rewee Alla. Reweteeɗo alanaa on ko woori Mo. Gomɗii ɓanngannduyee arii on immorde ka Joomi mon. Timminee etirɗe ɗen e manndikke ɗen, wata on ɗuytan yimɓe ɓen piiji maɓɓe ɗin, wata on bonnu ko leydi ɓaawo moƴƴugol ndi. Ko ɗum mooɗon ɓuri on moƴƴannde si on laatike gomɗimɓe

    [86] Wata on jooɗo e kala laawol, hiɗon kammba, hiɗon sakko=faloo e laawol Alla ngol ɓen gomɗimɓe Mo, hiɗon ɗaɓɓana ngol ooñaare. Annditee tuma nde wonnoɗon seeɗaaɓe O ɗuɗɗini on. Ndaaree honno battane bonnooɓe ɓen laatornoo

    [87] Si wonii fedde e mooɗon gomɗinii kon ko Nuliraa e mun, fedde goo gomɗinaali, muññee haa Alla ñaawa hakkunde me'en. Ko Kanko ɓuri moƴƴude e ñaawooɓe ɓen

    [88] Mbatu mawnintiniingu e yimɓe makko ɓen wi'i : "Ko maa men yaltine an Su'aybu, e ɓen gomɗimɓe wonndude e maaɗa ka saare amen, maa ruttoɗon e diina amen". -O maaki : "Hay si tawii ko men añuɓe [ɗum]

    [89] Gomɗii (haray) men fefindike e hoore Alla fenaande si men ruttike e diina mon ɓaawo nde Alla daɗndi men e makka. Alanaa men nde men ruttoo e makka si wanaa nde Alla Joomi amen muuyi. Joomi amen yaajanii kala huunde Anndal. Ko e Alla men fawii. Joomi amen, ñaawir hakkunde amen e yimɓe amen ɓen goonga, ko An woni ɓurɗo moƴƴude e ñaawooɓe ɓen

    [90] Mbatu ɓen yedduɓe e yimɓe makko ɓen wi'i : "Pellet, si on jokkii Su'aybu, onon ontuma ko on hayruɓe

    [91] Dillaango ngon nanngi ɓe, ɓe waɗtini ka koɗooli maɓɓe ko ɓe jicciiɓe-ɗaanii

    [92] Ɓen fennunooɓe Su'aybu, (ɓe halkorino) wa si ɓe meeɗaa wuurude e ngon [hoɗo]. Ɓen fennunooɓe Su'aybu, ɓe laatino kamɓe woni hayruɓe ɓen

    [93] O ɗuurni ɓe, o maaki : "Ko onon yo yimɓe am, gomɗii mi yottinii e mo'on Nule Joomi am ɗen mi laaɓanii on (reedu). E ko honno mi surnortoo e yimɓe yedduɓe

    [94] Men nulaali e saare hay e Annbaajo, si wanaa Men nanngirii yimɓe mayre ɓen saɗteende e lorra belajo'o, ɓe yankinoto

    [95] Refti Men waɗtitiri nokku bone on moƴƴere, haa ɓe ɗuuɗi, ɓe wi'i : "Gomɗii saɗtteende e newennde heɓiino baabiraaɓe amen ɓen". Men nanngiri ɓe juhal, tawi kamɓe ɓe so'aa anndude

    [96] Sinno yimɓe ca'e ɓen gomɗinno ɓe huli (Joomi maɓɓe), Men udditanayno ɓe moƴƴereeji immorde ka Kammu e ka leydi. Kono ɓe fenni, Men nanngitiri ɓe (lepte ɗen) kon ko ɓe faggitotonoo

    [97] Hara yimɓe ca'e ɓen hooli nde lepte Amen ɗen arataa ɓe jemma, hara hiɓe ɗaanii

    [98] Kaa hara yimɓe ca'e ɓen hooli nde lepte Amen ɗen arataa ɓe ka walluhaa, hara hiɓe fija

    [99] E ɓe hooli pewje Alla ɗen? Hoolotaako pewje Alla ɗen si wanaa yimɓe hayruɓe ɓen

    [100] E ɓannganaali ɓen ronooɓe leydi ɓen ɓaawo (halkagol) yimɓe mayri ɓen, wonnde si Men Muuyuno Men meminirayno ɓe [lepte ɗen] junuubi maɓɓe ɗin? Men nota e ɓerɗe maɓɓe ɗen hara kamɓe ɓe nanataa

    [101] Ɗen ca'e, Meɗen fillano maa kumpite majje. Gomɗii Nulaaɓe maɓɓe ɓen addanii ɓe ɓanngannduyeeji, ɓe wonaano gomɗinooɓe ko ɓe fenni kon ko adii. Ko wano nii All notirta e ɓerɗe heeferɓe ɓen

    [102] Men tawaano ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe hunnooɓe ahadi ; si ko men tawi, ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe ko faasiqiiɓe

    [103] Refti Men Nulidi ɓaawo maɓɓe Muusaa e Maandeeji Amen ɗin haa e Fir'awna e mbatu mu'un, ɓe yeddi ɗi. Ndaaru ko honno battane bonnooɓe ɓen laatornoo

    [104] Muusaa maaki : "Ko an yo Fir'awna, min ko Nulaaɗo immorde ka Jeyɗo Winndere nden

    [105] No hanndi e am nde mi wowlataa e hoore Alla si wanaa goonga. Gomɗii mi addanii on ɓanngannduyee immorde ka Joomi mon. neldam e ɓiɗɓe Israa'iila ɓen

    [106] [Fir'awna] wi'i : "Si tawii a ardii e Maande, addu nde si tawii ko a jeyaaɗo e goonguɓe ɓen

    [107] O werliiii tuggordu makko ndun, jaka ko ndu biidaande=ngoolwa ɓanngundi

    [108] O yaltini junngo makko ngon, jaka yoo ko ngo rawnungo wonannde ndaarooɓe ɓen

    [109] Mbatu yimɓe Fir'awna ɓen wi'i : "Pellet, oo, ko mbileejo annduɗo

    [110] O faala yaltinnde on ka leydi mo'on". -"Ko honɗum yamirton

    [111] Ɓe wi'i : "Nennu mo e musiɗɗo makko on, nulaa e ca'e ɗen mooɓooɓe (mbile)

    [112] Ɓe addane kala mbileejo annduɗo

    [113] Mbileeɓe ɓen ari Fir'awna ɓe wi'i : "Hara njoɓdi no woodani men, si men wonii fooluɓe ɓen

    [114] O wi'i : "Eyyo, haray on jeyaama e ɓaɗtinaaɓe ɓen

    [115] Ɓe wi'i : "Ko an yo Muusaa, si ɗa yiɗi ko nde bugotoɗaa, maa men wona (adotooɓe) bugagol

    [116] O maaki : "Bugee". Nde ɓe bugii, ɓe mbilɗii gite yimɓe ɓen, ɓe hulɓini ɓe, ɓe addi mbilewu mawnungu

    [117] Men wahyini e Muusaa wonnde : "Bugo tuggordu maa ndun". Jaka yoo hindi moɗa ko ɓe fefindotonoo

    [118] Goonga on feeñi, ko ɓe gollaynoo kon [fow] boni

    [119] Ɓe foolaa ɗon ɓe hooti ko ɓe jaasuɓe

    [120] Mbileeɓe ɓen suuyi sujji

    [121] Ɓe wi'i : "Men gomɗinii Jeyɗo Winndere nden

    [122] Jeyɗo Muusaa e Haaruuna

    [123] Fir'awna wi'i : "On gomɗin mo ado mi duŋinannde=sakkitoore on? Pellet, ɗum ɗoo ko fewjoore nde fewjuɗon ka saare fii no yaltiniron ton yimɓe mayre. ma on anndonu

    [124] Ma mi taƴa juuɗe mon ɗen e koyɗe mon ɗen (mi) luutindira, refti ma mi feta on denndaangal

    [125] Ɓe wi'i : "Menen, ko faade ka Joomi amen woni ruttorde amen

    [126] A añiraali men si wanaa fii men gomɗinii Maandeeji Joomi amen, tuma nde ɗi arunoo men. Joomi amen! Yuppu muñal e amen, ƴettitaa men ko men jebbilii ɓe

    [127] Mbatu yimɓe Fir'awna ngun wi'i : "A accay Muusaa e yimɓe mun ɓen no bonnira ka leydi, o acce an e reweteeɗi maa ɗin?!" O wi'i : "Ma men waru ɓiɗɓe maɓɓe worɓe ɓen men accita ɓiɗɓe maɓɓe rewɓe ɓen (wuura). Pellet, menen, e dow maɓɓe ko men foolooɓe

    [128] Muusaa maakani yimɓe makko ɓen : "Wallinoree Alla muññoɗon. Pellet, leydi ndin ka Alla woodani, Himo ronina ndi on Mo O muuyi e jeyaaɓe Makko ɓen. Battane moƴƴe ɗen ko gomɗuɓe ɓen woodani

    [129] Ɓe wi'i : "Men lorranooma ado a arde men e ɓaawo nde arɗaa men". O maaki : "Hino jortaa nde Joomi mon halkata gaño mon O lontina on ka leydi, O ndaara ko honno gollirton

    [130] Gomɗii Men nanngirii yimɓe Fir'awna ɓen kokke e ɗuytagol dimɗe ; belajo'o, ɓe waajitoto

    [131] Si moƴƴere nden arii ɓe, ɓe wi'a : "Meɗen hanndi e ndee ɗoo" ; si bone on heɓii ɓe, ɓe kiitinora Muusaa e wonnduɓe e makko ɓen. Anndee pellet, kiiti maɓɓe ɗin ko ka Alla iwri, kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen anndaa

    [132] Ɓe wi'i : "Kala ko addan ɗaa ɓen e Aayaa fii no mbilɗoraa men ɗum ; men wonaali gomɗinooɓe ma

    [133] Men wurti e maɓɓe waame, e kanu, e karan=tendi, e totiiji=paabi, e ƴiiƴam, ko Aayeeje fensitaaɗe, ɓe mawnintinii, ɓe laatii yimɓe bomɓe

    [134] Tuma nde lepte ɗen yanunoo e maɓɓe, ɓe wi'i : "ko an Muusaa, torano men Joomi maa sabu kon ko O ahodi e maaɗa. Si a huncanii men ɗee lepte, ma men gomɗine, ma men accide kadi e ɓiɗɓe Israa'iila ɓen

    [135] Nde Men huncannoo ɓe lepte ɗen haa e lajal ngal ɓe yottotoo, jaka yoo kamɓe ko ɓe firtooɓe (ahadi maɓɓe ndin)

    [136] Men yottii e maɓɓe ; Men yooliri ɓe ka maayo sabu ko ɓe fenniri kon Aayeeje Amen ɗen, ɓe laatii welsindiiɓe e majje

    [137] Men ronini yimɓe wonanooɓe lo'ineede ɓen fuɗnaange leydi ndin e hiirnaange mayri ndi Men barkini e mu'un. Konngol Joomi maa moƴƴongol ngol timmii e ɓiɗɓe Israa'iila ɓen sabu ko ɓe muññinoo kon. Men halki ko Fir'awna e yimɓe mun ɓen moƴƴinanynoo, e kon ko ɓe ɓamtaynoo (e kuɓeeje)

    [138] Men lummbini ɓiɗɓe Israa'iila ɓen maayo ngon, ɓe rewi ka yimɓe ñiiɓuɓe (e rewugol) sanamuuji mu'un, ɓe wi'i : "Ko an yo Muusaa, waɗan men reweteeɗo wano reweteeɗi woodirani ɓe non". O maaki : "Pellet, onon ko on yimɓe majjooɓe

    [139] Pellet, ɓee ɗoo, ko ɓe woni e mun kon ko halkaaɗum, kadi ko mere woni ko ɓe gollaynoo

    [140] E ko ko woori Alla mi ɗaɓɓanta on reweteeɗo, Kanko O ɓurnii on e Winndere nden

    [141] (Annditee) tuma nde Men daɗndunoo on e yimɓe Fir'awna ɓen, hiɓe meeɗina on lepte bonɗe : ɓe wara ɓiɗɓe mon worɓe ɓe heddina rewɓe mon ɓen. No e ɗum mooɗon jarrabuyee mawɗo immorde ka Joomi mon

    [142] Men haldidi e Muusaa jemmaaji cappanɗi tati, Men timminiri ɗi sappo, happu Joomi makko on timmiri jemmaaji cappanɗe nayi. Muusaa maakani neene-gooto makko on Haaruuna : "Lonto lam ka yimɓe am, moƴƴinaa (fiyaake maɓɓe), wata a jokku laawol bonnooɓe ɓen

    [143] Nde Muusaa arunoo fii happu amen on Joomi makko yewti mo, o maaki : "Joomi, hollam mi ndaare!" O Daali : "A yi'ataa lam ; kono ndaaru fello ngon : si ngo ñiiɓii e nokku maggo, aray ka yi'aa lam". Nde Joomi makko feeñannoo fello ngon, O waɗti ngo ɗiggu ngo, Muusaa yani faɗɗaa. Nde o ɗiwtunoo, o maaki : "Senayee woodanu Ma! Mi tuubanii Ma, min ko mi arano e gomɗimɓe ɓen

    [144] O Daali : "Ko an yo Muusaa, Min Mi suɓorii ma e yimɓe ɓen Nule Am ɗen e konngol am ngol. Jogito ko Mi jonnu maa kon jeyeeɗaa e yettooɓe ɓen

    [145] Men winndani mo ka alluuje kala huunde, waaju e fensitannde kala huunde. Jogitor nde doole, yamiraa yimɓe maa ɓen jogitagol ko ɓuri moƴƴude e mayre. Arma Mi holla on galle faasiqiiɓe ɓen

    [146] Mi suray gaay e Aayeeje Am ɗen ɓen mawnintinorayɓe ka leydi ko aldaa e goonga. Hay si ɓe yi'i kala Aaya ɓe gomɗintaa mo, si ɓe yi'ii laawol peewal ngol ɓe jogitotaako ngol laawol, si ɓe yi'ii laawol bewre ngol ɓe jogitoo ngol laawol. Ɗum non, ko tawde ɓe fennii Aayeeje Amen ɗen, ɓe woni welsindiiɓe e majje

    [147] Ɓen fennuɓe Aayeeje Amen ɗen e hawrugol e laakara, golle maɓɓe ɗen bonii. Hara ɓen yoɓoyte si wanaa kon ko ɓe gollaynoo

    [148] Yimɓe Muusa ɓen jogitii ɓaawo makko cuɗaari maɓɓe ndin ngaari ɓanndinnke, hindi mari nuunaango=kuunaali. E ɓe yi'aali wonnde nde yewtidataa e maɓɓe ndi fewntanaa ɓe kadi e laawol? Ɓe jogitike ndii [ngaari reweteendi], ɓe laatii tooñooɓe

    [149] Nde yantunoo e juuɗe maɓɓe, ɓe yi'i wonnde gomɗii ɓe majjii, ɓe wi'i : "Si Joomi amen yurmaaka men, O haforani men, pellet, men laatoday e hayruɓe ɓen

    [150] Nde Muusaa ruttinoo e yimɓe makko ɓen ko o tikkuɗo, suniiɗo, o maaki : "Bonii kon ko lontiɗon lam ɓaawo am. E on hawjan yamiroore Joomi mon nden?!" O weddii alluuje ɗen o nanngi hoore neene-gooto makko on himo pooɗa mo e makko. [Haaruuna] Maaki : "Ko an yo ɓiɗɗo neene am, ɓee yimɓe lo'inii lam, ɓe do'i warugol lam. Wata a weltin ayɓe am, wata a waɗtidam kadi e yimɓe toonoɓe ɓen

    [151] O maaki : "Joomi am, haforanam min e neene-gooto am on, naadaa men ka yurmeende Maa. Ko An woni ɓurɗo yurmeede e yurmeteeɓe ɓen

    [152] Pellet, ɓen jogitii ɓe ngaari ndin (reweteendi), arma tikkere heɓa ɓe immorde e Joomi maɓɓe, e koyeera ka nguurndam aduna. Ko wano non Men yoɓirta fefindotooɓe ɓen

    [153] Ɓen golluɓe boneeji, refti ɓe tuubi ɓaawo ɗum ɓe gomɗini, pellet, Joomi maa, ɓaawo ɗum, ko haforoowo, hinnotooɗo

    [154] Nde tikkere nden deeƴunoo e Muusaa, o ƴetti alluuje ɗen. Tawi no e binndoodi majje, peewal e yurmeende wonannde ɓen hulooɓe Joomi mun

    [155] Muusaa suɓii e yimɓe makko ɓen worɓe cappanɗe jeeɗiɗo fii happu Amen. Nde dillaango ngon nanngunoo ɓe, o maaki : "Joomi, si a muuyuno, A halkayno ɓe ado hannde, e min kadi. E A halkiray men ko ɗayɓe amen ɓen huuwi? Ɗum wonaali si wanaa jarrabuyee Maaɗa, Hiɗa majjinira ɗum on Mo muuyu-Ɗaa, Hiɗa fewna on Mo muuyu-Ɗaa. Ko An woni giɗo Amen, haforan men yurme-Ɗaa men. Ko An woni ɓurɗo moƴƴude e haforooɓe ɓen

    [156] Winndanaa men ka aduna ɗoo moƴƴere, e ka laakara. Menen men tuubanii Ma. O Daali : "Lepte Am ɗen, Mi meminay ɗe on mo Mi muuyi. Yurmeende Am nden yaajanii kala huunde. Arma Mi winndana nde ɓen hulooɓe (Alla), ɓe totta zakka, e ɓen gomɗinooɓe Aayeeje Amen ɗen

    [157] Ɓen jokkayɓe Nulaaɗo on, Annabaajo humammbinneejo, on mo ɓe tawta fii mun no winndaa ka maɓɓe ka Tawreeta e ka Linnjiila. Himo yamira ɓe moƴƴere, o haɗa ɓe ŋiñere, himo daginana ɓe dagiiɗi ɗin, o harminana ɓe soɓuɗi ɗin, o ittana ɓe teddeelo e kolommbooje=tonngi wonunooɗe e hoore-maɓɓe. Ɓen gomɗimɓe mo, ɓe teddini mo, ɓe walli mo, ɓe jokki annoora Jippinaaɗo wonndude e makko ; ɓen, ko kamɓe woni malaaɓe ɓen

    [158] Maaku : "Ko onon yo yimɓe, min ko mi Nulaaɗo Alla e mooɗon on denndaangal, On Mo woodani ɗum laamu kammuuli ɗin e leydi ndin. Reweteeɗo alaa si wanaa kanko. Himo wuurna wara. Gomɗinee Alla e Nulaaɗo Makko Annabaajo humammbinneejo on, on gomɗinɗo Alla e Konnguɗi Makko ɗin. Jokkee mo, belajo'o, on feeway

    [159] Hino e yimɓe Muusaa ɓen, mofte fewnirayɗe (yimɓe ɓen) e goonga, ko ɗum woni ko ɓe nunɗirta

    [160] Men senndi ɓe gori sappo e ɗiɗi mofte. Men wahyini e Muusaa tuma nde yimɓe makko ɓen ɗaɓɓirnoo mo yarnineede wonnde : "Piyir tuggordu maa ndun hayre nden". Ɓulli sappo e ɗiɗi yallti e mayre. Gomɗii gorol kala andii yariride mu'un. Men ɗowdinirani ɓe duule, Men Jippini e maɓɓe demmbe-njuuri, e teewu colli. "Ñaamee e laaɓuɗi ɗi Men arsiki on". Ɓe tooñaali Men, kono ko wonkiiji maɓɓe ɓe tooñaynoo

    [161] Tuma nde ɓe wi'anaa : "Hoɗee e ndee saare, ñaamon e mayre nokku kala ka yiɗuɗon, wi'on : ɓoran men [goopi amen], naatiron ka damal ko on sujjuɓe, Men haforanay on goopi mon. Arma Men ɓeydana moƴƴimɓe ɓen

    [162] Tooñuɓe ɓen e maɓɓe wayliri konngol ngol ko wanaa ngol ngol ɓe wi'ananoo. Min Jippini e maɓɓe lepte immorde ka kammu, sabu ko ɓe laatinoo hiɓe tooña

    [163] Lanndo ɓe fii saare wonunoonde nden ka sera maayo, tuma nde ɓe jaggitaynoo e Aseweere nden, tuma nde liƴƴi maɓɓe ɗin araynooɓe ñalnde Aseweere maɓɓe nden ko ɗi hummbuɗi, ñalnde woni wanaa aseweere maɓɓe ɗi arataa ɓe. Ko wano nii Men jarriborta ɓe kon ko ɓe faasonqinoraynoo

    [164] Tuma nde jamaa jeyaaɗo e maɓɓe wi'unoo : "Ko honɗum waajoantoɗon yimɓe, Allaahu ko halkoowo ɓe maa O lepta ɓe lepte sattuɗe?" Ɓe wi'i : "Ko [ittugol] nganto faade ka Joomi mo'on ; e belajo'o, kamɓe ɓe rentoto

    [165] Nde ɓe yejjitunoo ko ɓe waajanoo fii mun kon, Men daɗndi ɓen haɗaynooɓe e bone on, Men nanngiri ɓen tooñuɓe lepte sattuɗe sabu ko ɓe faasonqinoraynoo

    [166] Nde ɓe townitaninoo e ko ɓe haɗaa e mun kon, Men wi'ani ɓe : "Laatee baaɗi jaasuɗi

    [167] Janto tuma nde Joomi maa anndinnoo (wonnde) ma O Nulu e maɓɓe haa Ñalnde Darngal on meeɗinoowo ɓe lepte bonɗe. Pellet, Joomi maa ko yaawuɗe lepte, pellet kadi, ko O haforoowo, Hinnotooɗo

    [168] Men senndiri ɓe ka leydi jamaaji : hino e maɓɓe moƴƴuɓe, hino e maɓɓe ko jaasi ɗum. Men jarribori ɓe moƴƴuɗi e bonɗi, belajo'o, kamɓe ɓe ruttoto

    [169] Lontii ɓaawo maɓɓe lontii ɓe (bomɓe), ɓe roni Deftere nden, hiɓe ƴetta weeɓitanɗe oo aduna ɓe wi'a : "Aray men haforanee". Si weeɓitannde sugu mun arii e maɓɓe, ɓe ƴetta ɗum. Hara ahadi Deftere nden ƴettidaaka e maɓɓe, wonnde wata ɓe wowlu e Alla si wanaa goonga?! Ɓe janngi ko woni e mayre. Ko galle laakara ɗen ɓuri moƴƴannde ɓen rentiiɓe. E on haqqiltaa

    [170] Ɓen jogitotooɓe Deftere nden ɓe ñinna julde, pellet, Menen Men yeebataa njoɓdi moƴƴinooɓe ɓen

    [171] Janto tuma nde Men ɓorunoo fello ngon senngo dow maɓɓe, a sikkay ko ngo ɗowdi.Ɓe felliti ngo yanat e maɓɓe. "Jogitoree ko Men okki on kon doole, jantee ko woni e mayre, belajo'o, on kulon Alla

    [172] Janto kadi nde Joomi maa ƴettunoo e ɓiɗɓe Aadama ɓen ka keeci maɓɓe jurriiyaaji maɓɓe ɗin, O seendintini ɓe e wonkiiji maɓɓe ɗin : "Wanaa kon Min woni Joomi mon?" Ɓe wi'i : "Ko non woniri, men seedike". Ko fii (wata) on wi'oy Ñalnde Darngal : "Menen men woniino welsindiiɓe e ɗum ɗoo

    [173] Maa wi'oyon : "Anndee ko baabiraaɓe amen ɓen sirkunoo ko adii, men wonti (tun) jurriiya ɓaawo maɓɓe. E A halkiray men ko bonnooɓe ɓen waɗi

    [174] Ko wano nii Men fensitirta Aayeeje ɗen, e belajo'o kamɓe ɓe ruttoto

    [175] Janngan ɓe kumpite on mo Men okki Aayeeje Amen ɗen, o ɓoorii ɗe, seytaane jokki mo, e laatodii e majjuɓe ɓen

    [176] Sinno Men muuyuno, Men ɓamtirayno mo ɗe, ko woni tun o heddike ka leydi o jokki mbeleeɗe makko. Sugu makko ko sifa rawaandu, si a ronndii ndu ndu lahay, maa si a terti ndu du lahay. Ko ɗum woni misal yimɓe fennuɓe Aayeeje Amen ɗen. Fillo qissaaji ɗin ; belajo'o, ɓe miijitoto

    [177] [Alaa ko ɓuri] bonnde misal ɓen yimɓe fennuɓe Aayeeje Amen ɗen, ko wonkiiji maɓɓe woni ko ɓe tooñaynoo

    [178] Kala mo Alla fewni, ko on feewata ; kala kadi mo O majjini, ko ɓen hayruɓe ɓen

    [179] Gomɗii Men taganii Jahannama ko ɗuuɗi e jinna e yimɓe. Hiɓe mari ɓerɗe, ɓe faamirtaa ɗe. Hiɓe mari gite, ɓe yi'irtaa ɗe. Hiɓe mari noppi, ɓe nanirtaa ɗi. Ɓen no wa'i wa neemoraaɗi, toode ko kamɓe ɓuri majjude. Ko ɓen woni welsindiiɓe ɓen

    [180] Ko Alla woodani inɗe ɓurɗe moƴƴude ɗen. Noddiree Mo ɗe, tertoɗon ɓen ooñotooɓe ka inɗe Makko : arma ɓe yoɓoyee ko ɓe gollaynoo

    [181] Hino e ɓen ɓe Men tagi, mofte feewirayɗe goonga, ko ɗum kadi ɓe nunɗirta

    [182] Ɓen fennuɓe Aayeeje Amen ɗen, Men suyniray ɓe e nokku ka ɓe anndaa

    [183] Miɗo nennana ɓe, pellet, pewje Am ɗen ko tiiɗuɗe

    [184] E ɓee miijitaaki? wonndiiɗo maɓɓe on aldaa e jinna : on wonaali si wanaa jertinoowo ɓannguɗo

    [185] E ɓe ndaaraali laamuuji kammuuli ɗin e leydi ndin, e ko Alla tagi e piiji, e haawnaaki hara lajal maɓɓe ngal ɓadike? E ko yewtere honnde ɓaawo ndee ɗoo ɓe gomɗinta

    [186] Kala mo Alla majjini, fewnoowo mo alaa. Himo acca ɓe e bewre maɓɓe hiɓe bumam-bumannoo

    [187] Hiɓe lanndo maa fii darngal : "ko honnde woni daragol maggal?" Maaku : "Anndee ganndal mun ko ka Joomi am woni. Alaa feññioowo waqtu maggal on si wanaa Kanko. Ngal teddii ka kammuuli e ka leydi. Ngal arataa e mon si wanaa e juhal". Hiɓe lanndo maa a sikkay ko a huɓindiiɗo e ɗum. Maaku : "Anndee ganndal mun ko ka Alla woni". kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen anndaa [ɗum]

    [188] Maaku : "Mi waawanaa hoore-am nafa wanaa lorra, si wanaa ko Alla muuyi. Sinno miɗo anndunoo ko wirnii, mi hebbinorayno moƴƴere, bone kadi memataano lam. Mi wonaali si wanaa jertinoowo e wewlinoowo, wonannde yimɓe gomɗinooɓe

    [189] Ko Kanko woni taguɗo on immorde e wonkii wooti, O waɗi e makki genndo makko, fii yo o deeƴu e makko. Tuma nde o renndunoo e makko, o sowii sowannde hoyfunde, o duumodi e mun. Nde o teddidunoo [e reedu ndun], ɓe torodi Alla Joomi maɓɓe : "Pellet, si a yeɗii men (ɓiɗɗo) yottiiɗo, ma men jeye e yettooɓe Ma ɓen

    [190] Nde O yeɗunoo ɓe (ɓiɗɗo) yottiiɗo, ɓe waɗidani Mo kafidiiɓe e kon ko O yeɗi ɓe. Alla toowii e kon ko ɓe sirkata

    [191] E ɓe kafiday (Mo) e kon ko tagataa hay e huunde, kamɓe tigi ko ɓe tagaaɓe

    [192] Ɗi waawanaa ɓe ballal, wanaa (hay) ko'e majji ɗi wallata

    [193] Si on noddii ɗi e peewal, ɗi jokkataa on. Hino fotanan on ter, si on noddii ɗi maa hara ko on deyƴuɓe

    [194] Pellet, ɗin ɗi noddoton gaanin Alla, ko jeyaaɗi yeruuji mon. Noddee ɗi, yo ɗi jaabinanii on, si on laatike goonguɓe

    [195] Hara hiɗi mari koyɗe ko ɗi yahra? kaa hiɗi mari juuɗe ko ɗi duñira? Kaa hiɗi mari gite ko ɗi yi'ira? Kaa hiɗi mari noppi ko ɗi nanira? Maaku : "Noddee kafidiiɗi mon ɗin, refti fewjanon lam, wata on nennitanam

    [196] Pellet, ko Alla woni heftuɗo e am on, On Jippinɗo Deftetere nden, ko Kanko woni heftoowo moƴƴuɓe ɓen

    [197] Ɗin ɗi noddoton gaanin Mo, ɗi hattanaa e wallugol on, wanaa kadi ko'e majji ɗi wallata

    [198] Si on noddii ɗi e peewal, ɗi nanataa. A yi'ay ɗi hiɗi ndaare, (kono) kannji ɗi yi'ataa

    [199] Jogito yaafuyee, yamiraa moƴƴere nden ɗuurno-ɗaa e majjuɓe ɓen

    [200] Si sowinsinoore arii heɓude ma immorde e seytaane, moolor Alla. Kanko ko O nanoowo, annduɗo

    [201] Pellet, ɓen gomɗuɓe, si sowonsinoore heɓii ɓe immorde e sytaane, ɓe annditay [Alla] : jaka yoo kamɓe ko ɓe yi'ooɓe

    [202] Siɓɓe maɓɓe ɓen [ka yimɓe] hino pooɗa ɓe e bewre, refti ɓe raɓɓindintaako

    [203] Si a addanaali ɓe Aaya, ɓe wi'ay : "Ko haɗunoo sincaa ɗum?" Maaku : "Anndee ko jokku-mi, ko kon wahyina e am immorde ka Joomi am. Ndee ɗoo [Alqur'aanaare] ko hujjaaji (ɓannguɗi) immorde ka Joomi mon, e peewal e yurmeende wonnande yimɓe gomɗinooɓe

    [204] Si Alqur'aana no janngeede, heɗtee nde deƴƴiton ; belajo'o, on yurminte

    [205] Annditu Joomi maaɗa ka wonkii maa, ka yankinaare e ka kulol, ko aldaa e feññingol konngol, bimmbi e kiikiiɗe, wata a laatodo e welsindiiɓe ɓen

    [206] Pellet, ɓen [Malaa'ikaaɓe] wonɓe ka Joomi maa, ɓe townitantaako rewugol Mo, hiɓe subbunhinanoo Mo, ko Kanko woni ko ɓe sujjanta

    Surah 8
    Anfaal

    [1] Hiɓe lanndo maa fii konhoyri. Maaku : "Konhoyri ndin ko Alla e Nulaaɗo Makko on jeyi". Hulee Alla, moƴƴinon hakkunde mon ɗoftoɗon kadi Alla e Nulaaɗo Makko on si on laatike gomɗimɓe

    [2] Pellet, gomɗimɓe ɓen, ko ɓen ɓe (tawata) si Alla jantaama, ɓerɗe maɓɓe ɗen hulay. Si Aayeeje Makko ɗen janngaama e maɓɓe, ɗe ɓeyda ɓe gomɗinal. Ko e Joomi maɓɓe (tun) ɓe fawotoo

    [3] Ɓen ñinnooɓe julde nden e kon ko Men arsiki ɓe hiɓe wintoo=nafqa

    [4] Ɓen ɗon, ko kamɓe woni gomɗimɓe ɓen ka goonga : hino woodani ɓe darjaaji ka Joomi maɓɓe, e haforaneede e arsike tedduɗo

    [5] Ko wano Joomi maa yaltinirno maa non ka suudu maa sabu goonga, (tawi non) pellet, fedde e gomɗimɓe ɓen ko añuɓe (ɗum)

    [6] Hiɓe wennja maa fii goonga kan ɓaawo nde ka feeñi ; a sikkay ko ɓe wonaaɓe soggeede e maayde hara kamɓe hiɓe ndaara (ɗum)

    [7] (Jantee) tuma nde Alla fodunoo on gootel e feddeeji ɗin ɗiɗi, wonnde "gootel e majji ko onon woodani, hiɗon yeloo sinno ko fedde nde alaa doole nden laatantoo on, (tawi) Alla no yiɗi nde O goonginirta goonga kan Daaluyeeji Makko ɗin O taƴa ɓabbe heeferaaɓe ɓen

    [8] Fii yo O goonginiri goonga kan O bonne fii meere nden, hay si bomɓe ɓen yiɗaa

    [9] (Jantee) tuma nde faabinoranoɗon Joomi mon O jaabinani on : "Min ko Mi ɓeydiroowo on ujunere e Malaa'ika jokkondirooɓe

    [10] Alla waɗiraali ɗum si wanaa welo-welo e fii no ɓerɗe mon deeƴira ɗum. Balla wonaali si wanaa immorde ka Alla. Pellet, Alla ko Fooluɗo Ñeeñuɗo

    [11] E Tuma nde ŋoŋre nden hippaynoo on hoolaare immorde ka Makko, Himo Jippinana on ndiyam immorde ka kammu fii yo O laɓɓinir on ɗam, O ittana on soɓe seytaane, e fii yo O tiiɗinir (ɗum) e ɓerɗe mon O tabintinira ɗam teppe [mon] ɗen

    [12] Tuma nde Joomi maa wahyinaynoo e Malaa'ikaaɓe ɓe : "Min Miɗo wonndi e mo'on : tabintinee gomɗimɓe ɓen. Arma Mi bugoo ɗenƴere e ɓerɗe heeferɓe ɓen. Tappee dow daaɗe ɗen tappon e maɓɓe kala wunnjere

    [13] Ɗum, ko fii kamɓe ɓe lunndike Alla e Nulaaɗo Makko on. "Kala non lunndiiɗo Alla e Nulaaɗo Makko on, pellet, Alla ko saɗtuɗo lepte

    [14] Ɗum mooɗon ; meeɗee ɗum ! E wonnde pellet, no waadani heeferɓe ɓen lepte Yiite

    [15] Ko onon yo gomɗimɓe, si on hawrii e ɓen heeferɓe ko ɓe mooɓiiɓe, wata on huccintinan ɓe ɓabbe ɗen

    [16] Kala hunccintinɗo ɓe nden ñalnde (ɓabbal mu'un), -si wanaa hara ko on heɓɓitantooɗo hare nden, maa hara ko ukkitotooɗo e fedde, -gomɗii haray o ruttodii e tikkere immorde ka Alla, jaaƴorde maɓɓe nden ko Jahannama nge bonii ruttorde

    [17] On waraano ɓe : Ko Allaahu On wari ɓe. A feranooki tuma ferinoɗaa : Ko Allaahu On ferii, e fii yo O jarribor gomɗimɓe ɓen immorde ka Makko jarrabuyee moƴƴuɗo. Pellet, Alla ko Nanoowo Annduɗo

    [18] Ɗum mooɗon, ko tawde pellet, Alla ko lo'inoowo pewje heeferɓe ɓen

    [19] Si on ɗaɓɓii uddital, gomɗii uddital arii on. Si on haɗitike, ko ɗum ɓuri moƴƴannde on. Si on fillitike, Men fillitoo. Fedde mon nden duncanoytaa on hay e huunde, hay si nde ɗuuɗii. Tawde pellet, Alla no wonndi e gomɗimɓe ɓen

    [20] Ko onon yo gomɗimɓe, ɗoftee Alla e Nulaaɗo Makko on wata on huccu mo hara hiɗon nannde (Aayeeje ɗen)

    [21] Wata on wa'u wa ɓen wi'unooɓe : "Men nanii", tawi kamɓe ɓe alaa e nanude

    [22] Pellet, ko ɓuri bonnde e ko ruugata kon ka Alla, ko faaɗuɓe mumɓe ɓe haqqiltaa

    [23] Sinno Alla annduno e maɓɓe moƴƴere, O naninayno ɓe. Hay si O naninno ɓe, ɓe huccitayno hara ko ɓe ɗuurnii ɓe

    [24] Ko onon yo gomɗimɓe, Nootee Alla e Nulaaɗo on si ɓe noddii on fi ko wuurnata on (e goonga), anndee pellet, Alla no heeda hakkunde neɗɗo e ɓernde mun, e wonnde pellet, ko ka Makko mooɓoyteɗon

    [25] Rentee e bone tawɗo o memataa tooñuɓe ɓen e mooɗon tun. Anndee pellet, Alla ko saɗtuɗo lepte

    [26] Annditee tuma wonunoɗon fanɗuɓe, lo'inaaɓe ka leydi, hiɗon hula nde yimɓe ɓen jilotoo on. O weerni on, O semmbiniri on ballal Makko ngal, O arsiki on immorde e laaɓuɗi belajo'o, on yettay (neemaaji makko ɗin)

    [27] Ko onon yo gomɗimɓe, wata on janfo Alla e Nulaaɗo on, janfoɗon koolaaje mon ɗen hara hiɗon anndi

    [28] Anndee pellet, jawle mon ɗen e ɓiɗɓe mon ɓen ko fitina e wonnde no ka Alla njoɓdi mawndi

    [29] Ko onon yo gomɗimɓe, si on hulii Alla, O waɗanay on senndindirɗum (goonga e meere), O heefana on bakkatuuji mon O haforana on. Alla ko Jom-Ɓural mawnungal

    [30] (Jantii) tuma nde heeferɓe ɓen fewjanayno maa fii yoɓe aamin maa ɓe ware maa ɓe yaltine. Hiɓe fewja, Alla no fewja. Ko Alla ɓuri moƴƴude fewjooɓe ɓen

    [31] Si Aayeeje Amen ɗen janngaama e maɓɓe, ɓe wi'a : "Gomɗii men nanii, sinno men yiɗuno men wowlayno yeru ɗum, ndee wonaali si wanaa tinndi adinooɓe

    [32] E tuma ɓe wi'unoo : "Yaa Alla, si tawii ko ɗum woni goonga immorde ka Maaɗa, haray saaƴin kaaƴe e amen immorde ka kammu, maa addanaa men lepte muusuɗe

    [33] Alla wonaani leptoowo ɓe, hara an hiɗa hakkunde maɓɓe. Alla siforaali leptoowo ɓe, hara kamɓe hiɓe insinaade

    [34] Ko haɗata ɓe nde Alla leptataa ɓe, hara kamɓe hiɓe sakkaade Juulirde hormante nden? Ɓe wonaali heftuɓe nde. Heftuɓe Mo wonaali si wanaa ɓen gomɗumɓe, kono ɓurɓe ɗuuɗude e maɓɓe anndaa

    [35] Julde maɓɓe nden ka Suudu wonaali, si wanaa wuuɗugol e kellugol : "Meeɗiree lepte ɗen sabu ko yeddiraynoɗon kon

    [36] Pellet, ɓen yedduɓe, hiɓe nafqira jawle maɓɓe ɗen no ɓe sakkora (yimɓe ɓen) e laawol Alla ngol. Maa ɓe nafqu ɗe, refti wontana ɓe ninse, refti ɓe foolee. Ɓen yedduɓe non, ko ka Jahannama ɓe mooɓoytee

    [37] Fii yo Alla senndindir soɓe ɗen e ko laaɓi kon, O waɗa soɓe ɗen yoga mun e dow yoga, O fawindira ɗum fow O waɗta ɗum ka nder Jahamma. ko ɓen ɗon woni hayruɓe ɓen

    [38] Maakan ɓen yedduɓe: si ɓe haɗitike; ɓe haforante ko yawti. Si ɓe fillitike, haray gomɗii laawol adinooɓe ɓen yawtii

    [39] Haɓee ɓe haa ka tawata fitina laatotaako, diina kan fow laatanoo Alla. Si ɓe haɗitike, haray pellet, Alla ko reenuɗo ko ɓe golla kon

    [40] Si ɓe huccitii, anndee pellet, ko Alla woni Giɗo mon. O yooɗii Giɗo O yooɗii Ballo

    [41] Anndee wonnde kala ko konɗon e huunde, pellet, hino woodani Alla e Nulaaɗo Makko on jowaɓal mun, e jom-ɓadondiral, e wonɗuɓe (Alyatimeebe) ɓen, e waasuɓe ɓen, e ɓiɗɓe laawol ɓen, si on laatike gomɗimɓe Alla e kon ko Men Jippini e jeyaaɗo Amen on, Ñalnde sertugol (goonga e fenaande): ñalnde dente ɗen ɗiɗi fottunoo. Alla ko hattanɗo kala huunde

    [42] Nde tawnoo onon hiɗon ka baŋŋe ɓaɗtiiɗe, kamɓe (ayɓe ɓen) hiɓe ka baŋŋe woɗɗitiiɗe, tawi waɗɗiiɓe ɓen no senngo ley mon. Sinno on saatondirno, on luutondirayno ka caate. Kono ko fii yo Alla ñaawu fiyaaku laatinooɗo golleteeɗo, fii yo maayowo maayu e ko ɓanngi, wuuroowo wuura e ɓanngi. E pellet, Alla ko Nanoowo Annduɗo

    [43] Tuma nde Alla hollayno maa ɓe ka ɗoyngol maaɗa ko ɓe seeɗaaɓe. Sinno O holluno ɓe ko ɓe ɗuuɗuɓe, on lo'ayno, on pooɗindiryno kadi e fiyaaku on. Kono Alla hisini. Pellet, Kanko ko O annduɗo ko woni e ɓerɗe ɗen

    [44] E tuma nde Alla hollaynoo on ɓe, nde fottunoɗon, ko ɓe seeɗaaɓe e gite mon, Himo fanɗina on kadi e gite maɓɓe fii yo Alla ñaawo fiyaaku laatinooɗo golleteeɗo. Ko faade ka Alla woni ruttorde fiyakuuji ɗin

    [45] Ko onon yo gomɗimɓe, si on fottii e fedde (ayɓe ɓe), tabitee, jantoɗon Alla ko ɗuuɗi=heewi; belajo'o, on malete

    [46] Ɗoftee Alla e Nulaaɗo Makko on, wata on pooɗondir sakko lo'on doole mon yaha. Muññee, pellet, Alla no wonndi e muññiiɓe ɓen

    [47] Wata on wa'u wa ɓen yaltirnooɓe ka galleeji maɓɓe townitaare e yiinagol yimɓe, hiɓe faddo laawol Alla ngol. Alla non ko fiiltiiɗo ko ɓe gollata

    [48] E tuma nde seytaane cuɗaynnoo ɓe golle maɓɓe ɗen o wi'i: "Fooloowo on alaa hannde e yimɓe ɓen, min non ko mi kawtal mo'on". Nde feddeeji ɗiɗi yi'indirnoo, o yiltorii gaɗa teppe makko o wi'i: "Min ko mi daɗndiiɗo(kisɗo) e mon. Min miɗo yi'a ko on yi'ataa, min mi hulii Alla. Alla ko saɗtuɗe lepte

    [49] Tuma nde naafiqiiɓe ɓen e ɓen ɓe ñawu [lo'ere iimaanu] wonu e ɓerɗe mun wi'aynoo : "Diina ɓee ɗoo kan hodii ɓe". Kala non fawiiɗo e Alla, pellet, Alla ko Fooluɗo Ñeeñuɗo

    [50] Sinno a yi'ayno tuma Malaa'ikaaɓe ɓen warata heeferɓe ɓen, ɓe piya geece maɓɓe e ɓabbe maɓɓe (ɓe wi'ora ɓe) : "Meeɗee lepte cumu

    [51] Ɗum (heɓirii on) sabu ko juuɗe mon ɗen addi ko. wonnde pellet, Alla wonaali Tooñoowo jeyaaɓe ɓen

    [52] Wano mboowdi yimɓe Fir'awna e ɓen adinooɓe ɓe. Ɓe yeddii Aayeeje Alla ɗen. Alla Nanngitiri ɓe junubi maɓɓe ɗin. Pellet, Alla ko Tiiɗuɗo Saɗtuɗo lepte

    [53] (Ko waɗi) ɗum, ko tawde Alla wonaali waylowo neema mo O neemini e yimɓe haa ɓe wayla ko woni e wonkiiji maɓɓe. E wonnde pellet, Alla ko Nanoowo Annduɗo

    [54] Wano mboowdi yimɓe Fir'awna e ɓen adinooɓe ɓe. Ɓe fennii Aayeeje Joomi maɓɓe ɗen. Men halkiri ɓe junuubi maɓɓe ɗin, Men yooli yimɓe Fir'awna ɓen. Kala (maɓɓe) laatino tooñooɓe

    [55] Pellet, ko ɓuri bonnde e ko ruugata kon ka Alla, ko ɓen yedduɓe, kamɓe ɓe gomɗintaa

    [56] Ɓen ɓe ahodiɗaa e mu'un refti ɓe firta ahadi maɓɓe ndin e kala laawol, kamɓe ɓe hulataa [Alla]

    [57] Si waawii ɓe ka hare, yagginir (sar) ɓe arooɓe ɓaawo maɓɓe. Belajo'o, ɓe waajitoto

    [58] Ammaa si a hulii e yimɓe janfa, bugita(werla) e maɓɓe (firtugol ahadi ndin) dow fotondiral, tawde pellet, Alla yiɗaa janfotooɓe ɓen

    [59] Wata ɓen yedduɓe sikku ɓe laawki. Pellet, kamɓe ɓe ronknitaa (Lam)

    [60] Resoranee(heblanee) ɓe kala ko hattanɗon e doole e pucci hebilaaɗi, hulɓiniron ɗum ayɓe Alla ɓen e ayɓe mon ɓen, e woɗɓe goo gaanin maɓɓe ɓe onon on anndaabe Alla kañun no anndi ɓe. Kala ko nafkudon e laawol Alla ngol hunnanoyte on, onon on tooñoytaake

    [61] Si ɓe naayanike kisal nagl, naayano ngal (an kadi) fawoɗaa e Alla, pellet, Kanko ko O nanoowo annduɗo

    [62] Si ɓe faandike nde ɓe janfoto maa, pellet, ko Alla yonay maa. Ko Kanko woni semmbinirɗo ma e ballal Makko ngal, e (wallitagol) gomɗimɓe ɓen

    [63] O woowindiri hakkunde ɓerɗe maɓɓe ɗen. Sinno a wintinonafkuna ko woni kon ka leydi fow, a woowindirtaano hakkunde ɓerɗe maɓɓe ɗen; ko woni tun ko Alla woowindiri hakkunde maɓɓe. Pellet, Kanko ko O Fooluɗo Ñeeñuɗo

    [64] Ko an yo Annabiijo, Alla yonii ma [O yoniii] kadi jokkuɓe ma e gomɗimɓe ɓen

    [65] Ko an yo Annabiijo, rerɗin gomɗimɓe ɓen e hare. Si no e mooɗon noogayo muññiiɓe, ɓe foolay teemeɗɗe ɗiɗo; si no e mooɗon kadi teemedere, ɓe foolay ujunere e heeferɓe ɓen; tawde ɓen ko yimɓe ɓe faamataa

    [66] Jooni Alla hoynanii on,O anndii no e mooɗon lo'ere. Si no e mooɗon teemedere muññiiɓe, ɓe foolay teemeɗɗe ɗiɗo; si no e mooɗon kadi ujunere, ɓe foolay ujune ɗiɗo duŋaye Alla. Alla no wonndi e muññiiɓe ɓen

    [67] Haananaa Annabiijo nde laatantoo mo dahaaɓe haa o ɗuɗɗina waraaɓe ka leydi. Hiɗon faala jawkoy aduna, Alla kan no faalanaa (on) laakara. Alla ko Fooluɗo Ñeeñuɗo

    [68] Si wanaano binndoodi aditiindi immorde e Alla, lepte mawɗe memirayno on kon ko nannguɗon. [e konhoyri ndin]

    [69] Ñaamee e kon ko honuɗon, ko dagiiɗum laaɓuɗum. Hulon Alla, pellet, Alla ko haforoowo hinnotooɗo=jurmotoodo

    [70] Ko an yo Annabiijo, maakan dahaaɓe wonuɓe e juuɗe mon ɓen : "Si Alla no anndi moƴƴere ka ɓerɗe mon, O okkay on ko ɓuri moƴƴude ko jaɓanoɗon kon, O haforana on. Alla ko haforoowo hinnotooɗo

    [71] Si ɓe faandike janfagol ma, gomɗii ɓe janfinoke Alla ko adii; O newinan (maa) e mabɓe. Alla ko Annduɗo Ñeeñuɗo

    [72] Pellet, ɓen gomɗimɓe, ɓe feri ɓe tiiɗnorii jawle maɓɓe e wonkiiji maɓɓe fii laawol Alla, e ɓen weernu ɓe walli (ɓe); ɓen ɗon yoga maɓɓe ko wallooɓe yoga. Ɓen non gomɗimɓe kono ɓe feraali, alanaa on wallugol ɓe hay e huunde haa ɓe fera. Si ɓe wallinorii on ka diina, no fawii on wallitagol (ɓe), si wanaa hara ko e yimɓe ɓe ahadi woni hakkunde mon e maɓɓe. Alla ko reenuɗo ko golloton kon

    [73] Ɓen yedduɓe, yoga maɓɓe ko wallooɓe yoga. Si on wɗaali ɗum [ko Mi ɗaɓɓiri on wallugol gomɗimɓe ɓen ayra e heeferɓe ɓen], wonay fitina ka leydi e bone mawɗo

    [74] Ɓen gomɗimɓe, ɓe feri ɓe tiiɗnii e laawol Alla ngol, e ɓen weernu ɓe walli (ɓe); ko ɓen woni gomɗimɓe goonga ɓen: no woodani ɓe haforanal e arsike tedduɗo

    [75] Ɓen gomɗimɓe ɓaawo (ɗum), ɓe feri ɓe tiiɗnodii e mon, ɓen ɗon ko jeyaaɓe e mon. Joomiraaɓe enɗammaaji ɓen (ko) yoga maɓɓe ɓuri hanndude e yoga ka Deftere Alla. Pellet, Alla ko Annduɗo kala huunde

    Surah 9
    Towba

    [1] Alla e Nulaaɗo Makko on kisii e ɓen sirkooɓe ɓe ahoduɗon

    [2] Yahee ka leydi lebbi nayi; anndon pellet, onon o wonalli ronkinooɓe Alla e wonnde pellet, Alla ko hoynoowo heeferɓe ɓen

    [3] E ewnaango immorde ka Alla e Nulaaɗo Makko on, haa e yimɓe ɓen, ñalaande Hajju Mawnde nden, wonnde : Alla e Nulaaɗo Makko on ko daɗndiiɓe e sirkooɓe ɓen. Si on tuubii, ko ɗum ɓuri moƴƴannde on. Si on huccitii non, anndee pellet, on wonaali ronkinooɓe Alla. Humpitir ɓen yedduɓe lepte muusuɗe

    [4] Si wanaa ɓen sirkooɓe ɓe ahoduɗon, refti ɓe ɗuytaali [e ahodal] mon ngal hay e huunde, ɓe wallindiraali kadi e gooto hoore-mon : timminanee ɓen ɗon ahadi maɓɓe ndin haa ka dumunna maɓɓe. Anndon pellet, Alla no yiɗi gomɗuɓe ɓen

    [5] Si lebbi hormante ɗin timmii, waree sirkooɓe ɓen kala ka tawuɗon ɓe : nanngee ɓe, huuɓiton ɓe jooɗanoɗon ɓe e kala tommborde. Si ɓe tuubii, ɓe ñiiɓinii julde ɓe tottii zakka, (haray) accitee laawol maɓɓe ngol. Pellet, Alla ko Haforoowo Hinnotooɗo

    [6] Si goɗɗo e sirkooɓe ɓen fatike(hoddiniimo) ma, fattin(hottu) mbo haa o nana konngol Alla ngol, refti yottinoy mo nokku hisirde makko. Tawde kamɓe ko ɓe yimɓe ɓe anndaa

    [7] Ko honno ahadi woniranta sirkooɓe ɓen ka Alla e ka Nulaaɗo Makko on? Si wanaa ɓen ɓe ahoduɗon ka Juulirde hormanteere. Fodde hiɓe ñinnani on, ñinnanee ɓe. Pellet, Alla no yiɗi gomɗuɓe ɓen

    [8] Ko honno si ɓe foolii on, ɓe aynitataa e mooɗon enɗam wanaa ahadi?! Hiɓe weltinira on kunndule maɓɓe, ɓerɗe maɓɓe ɗen saloo; ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe kadi ko faasiqiiɓe

    [9] Ɓe waɗtitirii Aayeeje Alla ɗen coggu fanɗungu ɓe sakkii(faddii) e laawol Makko ngol. Pellet, kamɓe ko ɓe gollaynoo kon na bonii

    [10] Ɓe aynitataa e gomɗinɗo enɗam wanaa ahadi. Ko ɓen woni jaggitooɓe ɓen

    [11] Si ɓe tuubii, ɓe ñinnii julde ɓe tottii zakka, haray ko ɓe siɗɓe mo'on ka diina. Meɗen fensitana Aayeeje ɗen yimɓe annduɓe

    [12] Si ɓe firtii goondooje maɓɓe ɗen ɓaawo ahadi maɓɓe ndin ɓe yuwi e diina mon kan, haray haɓee hooreeɓe keeferaaku ɓen -tawde kamɓe ahadi alanaa ɓe - belajo'o, ɓe haɗitoto

    [13] E on haɓataa yimɓe firtuɓe goondooje maɓɓe, ɓe himmiri yaltinngol Nulaaɗo on, ko kamɓe kadi adii on ɗaɓɓitude? E on hulay ɓe?! Ko Alla ɓuri hanndude Mo huloton si on laatike gomɗimɓe

    [14] Haɓee e mabɓe. Alla leptira ɓe juuɗe mon ɗen, O hoyna ɓe, O walla on e dow maɓɓe, O sellina ɓerɗe yimɓe gomɗimɓe

    [15] O itta tikkere ɓerɗe maɓɓe. Alla no jaɓana tuubuubuyee on Mo O muuyi. Alla ko Annduɗo Ñeeñuɗo

    [16] Kaa on sikku on accete, hara Alla anndaali ɓen tiiɗniiɓe e mon, hara ɓe jogitaaki gaanin Alla e Nulaaɗo Makko on e gomɗimɓe ɓen weldiiɓe? Alla ko Humpitiiɗo ko golloton

    [17] Haananaa sirkooɓe ɓen nde ɓe wuurnitata Juulirɗe Alla ɗen, hara ko ɓe seeditaniiɓe wonkiiji maɓɓe ɗin keeferaaku. Ɓen ɗon golle maɓɓe ɗen yirbii yani; ko ka Yiite woni ko ɓe luttoyta

    [18] Anndee ko wuurnitata Juulirɗe Alla ɗen : ko on gomɗinɗo Alla e Ñalaande Sakkitiinde nden, o ñiiɓni julde nde, o totti zakka on hara kadi o hulaali ko wanaa Alla. Hino tijjaa ka ɓen ɗon wondata e feewuɓe ɓen

    [19] E on waɗay yarnooɓe hajjunkeeɓe ɓen e wuurnitooɓe Juulirde hormanteere nden wano on gomɗinɗo Alla e Ñalaande Sakkitiinde O tiiɗnii e laawol Alla?! Ɓen ɓe fotataa ka Alla. Alla non fewnataa yimɓe tooñooɓe ɓen

    [20] Ɓen gomɗimɓe, ɓe feridi fii laawol Alla ngol jawle maɓɓe e wonkiiji maɓɓe, ɓuri mawnude darja ka Alla. Ko ɓen woni malaaɓe ɓen

    [21] Joomi maɓɓe no wewlinira ɓe yurmeende immorde ka Makko, e yarluyee, e Aljannaaji, no woodani ɓe nder majji neemaaji ñiiɓuɗi

    [22] Ko duuminteeɓe nder majji poomaa. Pellet, njoɓdi mawndi no ka Alla

    [23] Ko onon yo gomɗimɓe, wota on jogitor baabi- raaɓe mon ɓen e musiɗɓe mon ɓen weldiiɓe; si ɓe suɓike keeferaaku e dow liimanaaku. Kala e mo'on welduɗo e maɓɓe, ko ɓen ɗon woni tooñuɓe ɓen

    [24] Maaku : "Si tawii ko baabiraaɓe mon ɓen, e ɓiɗɓe mon ɓen, e musiɗɓe mon ɓen, e resondiraa- ɓe mon ɓen, e bolondaa mon on, e jawle (mon) ɗe faggitiɗon, e ngeygu ngu hulaɗon yeebagol, e koɗooli ɗi welaɗon- ɓuraa yiɗeede e mon diini Alla, e Nulaaɗo Makko on e tiiɗnorgol fii Makko, haray heɗitee haa Alla adda yamiroore Makko nden. Alla non fewnataa yimɓe faasiqiiɓe ɓen

    [25] Gomɗii Alla wallii on e nokkeeli ɗuuɗuɗi. [Annditee] kadi ñalnde Hunayni, tuma nde ɗuuɗal mon haawnunoo on, ngal duncanaali on hay e huunde, leydi ndin faaɗani on e hoore ko ndi yaaji kon fow, refti huccituɗon ko on doguɓe

    [26] Refti Alla Jippini deeƴere Makko nden e dow Nulaaɗo Makko on e gomɗimɓe ɓen. O Jippini kadi konu ngu on yi'aali, O lepti ɓen yedduɓe. Ko ɗum woni njoɓdu yedduɓe ɓen

    [27] Refti ɓaawo ɗum, Alla jaɓana tuubuubuyee on Mo O muuyi, Alla ko Haforoowo Hinnotooɗo

    [28] Ko onon yo gomɗimɓe, anndee sirkooɓe ɓen ko soɓuɓe : wata ɓe ɓaɗto Juulirde hormanteere nden ɓaawo hitaande maɓɓe ndee ɗoo. Si on hulii baasal, arma Alla alɗinira on ɓural Makko ngal, si on muuyii. Pellet, Alla ko Annduɗo Ñeeñuɗo

    [29] Haɓee ɓen ɓe gomɗinaa Alla e Ñalaande sakkitiinde nden, ɓe harmintaa ko Alla e Nulaaɗo Makko on harmini kon, ɓe diininortaako diina goonga, ɓeen jeyaaɓe e okkaaɓe Defte, haa ɓe jonnira sagalle=lempo on juuɗe [maɓɓe], ko ɓe jaasuɓe

    [30] Alyahuuda'en wi'i : "Uzayru ko ɓiɗɗo Alla", Annasara'en kadi wi'i : "Almasiihu ko ɓiɗɗo Alla". Ɗum ko konngol maɓɓe iwrungol e kunndule maɓɓe. Hiɓe nanndinoo konngol ɓen yeddunooɓe ko adii. Alla huɗii ɓe. Ko honno ɓe wonaa fefindoreede (e meere)

    [31] Ɓe jogitorii jannguɓe maɓɓe ɓen, e ruuɗiiɓe maɓɓe ɓen, e Almasiihu ɓiɗɗo Maryama rewetee gaanin Alla, ɓe yamiranooka si wanaa nde ɓe rewa reweteeɗo gooto, reweteeɗo alaa ko wanaa Kanko. Senayee woodanii Mo e kon ko ɓe sirkata

    [32] Hiɓe faandorii ñifinirgol Annoora Alla on kunndule maɓɓe ɗen, Alla no saloo si wanaa nde O timmiŋta Annoora Makko on, hay si heeferɓe ɓen añii [ɗum]

    [33] Ko Kanko woni Nulirɗo Nulaaɗo Makko on peewal e diina goonga, fii yo o ɓamtu ka e hoore kala diina, hay si sirkooɓe ɓen añii [ɗum]

    [34] Ko onon yo gomɗimɓe, tabitii ko ɗuuɗuɓe e jannguɓe (Alyahuuda) ɓen, e ruuɗiiɓe (Annasaara) ɓen, hino ñaamira jawle yimɓe ɓen meere, hiɓe sakkoo e laawol Alla ngol. Ɓen ɓe no mooɓindira kaŋŋe e kaalise hara ɓe wintortaako(nafqataaɗe) fii laawol Alla, weltinirɓe lepte muusuɗe

    [35] Ñalnde ɗen (jawle) wulnoytee ka Yiite Jahannama, ɗe sunniree geece maɓɓe, e becce maɓɓe e ɓabbe maɓɓe : ko ɗum ɗoo mooɓannoɗon wonkiiji mon, meeɗee non kon ko mooɓanaynoɗon

    [36] Tabitii limoore lebbi ɗin ka Alla, ko lebbi sappo e ɗiɗi, ka Alluwal Alla (reenaangal), Ñalnde O tagunoo kammuuli ɗin e leydi ndin. No e majji nayi hormanteeji : Ko ɗum woni diina ñiiɓuka. Wata on tooñu e majji wonkiiji mon. Haɓee sirkooɓe fow maɓɓe wano ɓe haɓirta on ɓe fow maɓɓe. Anndon pellet, Alla na wondi e gomɗumɓe ɓen

    [37] Anndee neeɓnugol ngol ko ɓeydaari e keeferaaku. Ɗum no majjiniree ɓen yedduɓe : hiɓe dagintinira ɗum hitaande, ɓe harmintina ɗum hitaande, fii yo ɓe hawritoy e limoore nden nde Alla harmini, ɓe dagintina ko Alla harmini. Ɓe cuɗanaama golle maɓɓe bonɗe ɗen. Alla non fewnataa yimɓe heeferɓe ɓen

    [38] Ko onon yo gomɗimɓe, ko heɓi on, si on wi'anaama : "yaltee fii laawol Alla"; teddintinoɗo ka leydi? E on wela nguurndam aduna e diini laakara? Dakamme aduna ɗam wonaali ka laakara si wanaa seeɗa

    [39] Si on yaltaali, O leptiray on lepte muusuɗe, O waɗtitira on yimɓe goo, on lorrirtaa Mo huunde. Alla ko haɗtanɗo kala huunde

    [40] Si on wallaali mo, gomɗii Alla walliino mo; tuma nde ɓen yedduɓe yaltinnoo mo, ɗiɗaɓo e ɗiɗooɓe, tuma nde ɓe wonunoo ka fammeere=wimmba, tuma nde o maakanaynoo wondiiɗo makko on : "Wata a suno, pellet, Alla no wondi e meeɗen". Alla Jippini deeƴere Makko nden e makko, O semmbini- niri mo konuuli ko on yi'aali, O waɗi konngol ɓen yedduɓe lesɗungol, Konngol Alla ngol woni toowungol. Alla ko Fooluɗo Ñeeñuɗo

    [41] Yehee [ka jihaadi] ko on hoyfiraaɓe, maa teddiraaɓe, tiiɗnoron jawle mon e wonkiiji mon fii laawol Alla. Ko ɗum mooɗon ɓuri moƴƴannde on, si on laatike annduɓe

    [42] Sinno ɗum laatino weeɓitannde (konhoyri) ɓadiindi e setewu raɓɓindungu=datangal ngal juutaani, ɓe jokketeno; kono saɗteende (yahdu ndun) woɗɗanii ɓe. Aray ka ɓe woondira Alla: "Sinno men hattanno, men yaltidayno e mo'on".Hiɓe halka wonkiiji maɓɓe. Alla no anndi pellet, ko ɓe fenuɓe

    [43] Alla yaafanike ma! ko hɗaɗno accaa duŋagol (cakkitgol) ɓe haa ɓanngane goongunɓe ɓen, anndaa fenooɓe ɓen

    [44] Ɓen gomɗimɓe Alla e Ñalaande sakkitiinde nden duŋinortaako ma nde ɓe waɗata jihaadi jawle maɓɓe ɗen e wonkiiji maɓɓe ɗin. Alla ko annduɗo gomɗuɓe ɓen

    [45] Anndu ko duŋinoto maa, ko ɓen ɓe gomɗintaa Alla e Ñalaande sakkitiinde nden, ɓerɗe maɓɓe ɗen sikkitii. Kamɓe e sikkitaare maɓɓe nden hiɓe rutti-ruttinnoo

    [46] Sinno ɓe faalano yaltugol, ɓe hebilanayno ngol hebilaare. Kono Alla añii yaltugol ɓe ngol; O aamini ɓe. Ɓe wi'anaa : "Jooɗodee e jooɗiiɓe ɓen

    [47] Sinno ɓe yaltiduno e mooɗon, ɓe ɓeydataano on si wanaa bone, ɓe liɓayno kadi konnaagu hakkunde mon; hiɓe ɗaɓɓana on fitina. Hino e mo'on heɗitantooɗo ɓe. Alla non ko annduɗo tooñooɓe ɓen

    [48] Gomɗii ɓe ɗaɓɓiino fitina on ko adii, ɓe waylitan-maa fiyaaku on haa goonga kan ari, fiyaaku Alla on feeñi tawi ko ɓe añuɓe (ɗum)

    [49] Hino e maɓɓe wi'oowo : "Duŋano(sakkitan) lam (heddagol), wata a fitinam." Anndee ko e fitina on (tigiri) ɓe yani; pellet, Jahannama ko huuɓitaynge(fiiltii) heeferɓe ɓen

    [50] Si moƴƴere heɓii ma, metta ɓe. Si musiiba heɓii ma, ɓe wi'a : "Banni men nanngunoo fiyaaku amen ko adii." Hiɓe huccita ko ɓe weltiiɓe

    [51] Maaku : "Heɓataa men si wanaa kon ko Alla winndani men. Ko Kanko woni Giɗo amen. Ko e Alla woni ko gomɗimɓe ɓen fawotoo

    [52] Maaku : "Hara hiɗon habbitori men si wanaa gootel e moƴƴereeji ɗin ɗiɗi? Menen kadi meɗen faditii e mon, nde Alla meminirta on lepte immorde ka Makko, maa e juuɗe amen. Habbitee! Menen meɗen habbodi e mooɗon

    [53] Maaku : "Wintee(nafqe) hiɗon yiɗi maa hiɗon añi : on jaɓantaake, onon on laatinoke yimɓe faasiqiiɓe

    [54] Haɗaali ɓe jaɓeede wintaaje maɓɓe ɗen, si wanaa ko ɓe yeddiri kon Alla e Nulaaɗo Makko on, ɓe arataa e julde si wanaa hara ko ɓe aamuɓe, ɓe wintotaako si wanaa hara ko ɓe añuɓe

    [55] Wata jawle maɓɓe e ɓiɗɓe maɓɓe haawne! Anndu ko Alla faandii ko nde O leptirta ɗe ɓe ka nguurndam aduna, wonkiiji maɓɓe ɗin ɗoofee hara ko ɓe yedduɓe

    [56] Hiɓe woondira Alla [kamɓe naafiqi'en] wonnde ko ɓe jeyaaɓe e mo'on; ɓe wonaali jeyaaɓe e mo'on. Ko woni kamɓe ko ɓe yimɓe hulooɓe

    [57] Sinno ɓe heɓayno doñorgal, maa pammeeje maa pulfa(naatirde), ɓe huccayno e ɗum hara hiɓe yaccoo

    [58] No e maɓɓe ɓen aybinooɓe ma ka senndugol sadakaaji : si ɓe jonnaama e majji, ɓe weltoo; si ɓe jonnaaka non e majji, jaka yoo kamɓe hiɓe tikka

    [59] Sinno kamɓe ɓe weltorno kon ko Alla okki ɓe e Nulaaɗo Makko on, ɓe wi'i : "Alla yonii men. Arma Alla okkora men e ɓural Makko ngal e Nulaaɗo Makko on. Menen ko men rerɗuɓe faade e Alla

    [60] Anndee sadakaaji ɗin ko fii waasuɓe ɓen, e miskiinaaɓe ɓen, e gollooɓe e majji ɓen, e woowinirteeɓe ɓerɗe mun (Lislaamu) ɓen, e daaɗe rinɗinteeɓe, e ɓen ñawliiɓe, e fii laawol Alla e ɓii-laawol. Ko farilla immorde ka Alla. Alla ko Annduɗo Ñeeñuɗo

    [61] No e maɓɓe ɓen lorrayɓe Annabiijo on hiɓe wi'a : "Ko o nopel".-Maaku : "Ko noppel moƴƴere mon. Himo gomɗini Alla o goongini gomɗimɓe ɓen, e yurmeende ɓen gomɗimɓe e mooɗon. Ɓen lorrayɓe Nulaaɗo Alla on, hino woodani ɓe lepte muusuɗe

    [62] Hiɓe woondirana on Alla fii yo ɓe weltin on. Ko Alla -e Nulaaɗo makko on- ɓuri hanndude e weltineede, si ɓe laatike gomɗimɓe

    [63] E ɓe anndaa woonde mo lunnduki Alla e Nulaaɗo Makko on, haray no woodani mo Yiite Jahannama, ko o luttoowo e magge? Ko ɗum woni koyeera mawɗo

    [64] Naafiqiiɓe ɓen no huli nde cortewol(simoore) Jippintee e maɓɓe ngol no humpita ɓe ko woni e ɓerɗe maɓɓe. Maaku : "Jalkitee, pellet, Alla ko yaltinoowo kon ko huluɗon (wata jippo)

    [65] Si a lanndike ɓe, ɓe wi'ay: "Anndee men laatinoke meɗen jumpa meɗen fija." Maaku : "E ko Alla, e Aayeeje Makko ɗen e Nulaaɗo Makko on laatinoɗon hiɗon jalkita

    [66] Wata on ngantino: gomɗii on yeddii ɓaawo gomɗinal mon. Si Men yaafike fedde goo e mooɗon, Men leptay fedde goo tawde kamɓe ɓe laatinoke bonnooɓe

    [67] Naafiqi'en worɓe, e naafiqi'en rewɓe, yoga maɓɓe no jeyaa e yaoga. Hiɓe yamira ŋiñere, ɓe haɗa moƴƴere, hiɓe tama juuɗe maɓɓe. Ɓe yejjitii Alla, Kanko kadi O yejjiti ɓe. Pellet, naafiqiiɓe ɓen ko kamɓe woni faasiqi'en

    [68] Alla fodii naafiqi'en worɓe, e naafiqi'en rewɓe, e heeferɓe ɓen, Yiite Jahannama, ko ɓe luttinteeɓe ton.Nge yonii ɓe. Alla huɗii ɓe, hino woodani ɓe lepte duumiiɗe

    [69] [Hiɓe wa'i] wano ɓen adinooɓe on : ɓe laatinoke ɓurɓe on saɗtude doole, ɓurɓe on ɗuuɗude jawle e ɓiɗɓe. Ɓe dakmitori [ontuma] e tagu maɓɓe ngu dakmitorɗon geɓal mon ngal wano adinooɓe on ɓen dakmitornoo geɓal maɓɓe ngal, jumpirɗon wano ɓe jumpirnoo. Ɓen ɗon, golle maɓɓe ɗen poɓii(yirbii) aduna e laakara. Ko ɓen ɗon woni hayruɓe(perdube) ɓen

    [70] E kabaaru ɓen adinooɓe ɓe araali ɓe : yimɓe Nuuhu ɓen, e Aadi'en, e Thamuuda'en, e yimɓe Ibraahiima ɓen, e wonndiɓe Madyana ɓen e waylitanooɓe ɓen? Nulaaɓe maɓɓe ɓen addani ɓe hujjaaji ɓannguɗi. Alla wonaali tooñoowo ɓe, ko woni tun ko wonkiiji maɓɓe ɗin ɓe wonunoo tooñude

    [71] Gomɗimɓe worɓe ɓen e gomɗimɓe rewɓe ɓen yoga maɓɓe ko wallooɓe yoga. Hiɓe yamira moƴƴere, ɓe haɗa ŋiñere, ɓe ñiiɓna julde, ɓe totta zakka, ɓe ɗoftoo Alla e Nualaaɗo Makko on. Ɓen ɗon, arma Alla yurmee ɓe. Pellet, Alla ko Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [72] Alla fodii gomɗimɓe worɓe ɓen e gomɗimɓe rewɓe ɓen Aljannaaji, ɗi canɗi ilata e ley majji, ko ɓe duumotooɓe nder majji, e koɗooli laaɓuɗi e nder Aljanna duumal. E yarluyee Alla ɓurɗo mawnude. Ko ɗum woni malal mawnungal. @Corrected

    [73] Ko an yo Annabiijo, haɓu heeferɓe ɓen e naafiqiiɓe ɓen, saɗtinanaa ɓe; weerde maɓɓe nden ko Jahannama, nge bonii ruttorde

    [74] Hiɓe woondira Alla ɓe wowlaali, gomɗii le ɓe wowlii konngol keeferaaku ngol, ɓe yeddi ɓaawo silmugol maɓɓe, ɓe himmiri ko ɓe heɓaali. Ɓe mettiniraali (ɓe aybiniri) si wanaa fii Alla - e Nulaaɗo Makko on - alɗinirii ɓe e ɓural Makko ngal. Si ɓe tuubii, wonanay ɓe moƴƴere. Si ɓe huccitii non, Alla leptiray ɓe lepte muusuɗe aduna e laakara; giɗo alanaa ɓe ka leydi wanaa ballo

    [75] Hino e maɓɓe ƴettanɓe Alla ahadi : "Si O okkorii men e ɓural Makko ngal, ko ma men sakko, men laatoo jeyaaɓe e moƴƴuɓe ɓen

    [76] Nde O okkunoo ɓe e ɓural Makko nagl, ɓe wuddiri ɗum ɓe hucciti ko ɓe ɗuurnii ɓe

    [77] O waɗtintinirani ɓe naafiqaaku ka ɓerɗe maɓɓe haa Ñalnde ɓe hawroyta e Makko, sabu ko ɓe lunndii Alla kon ko ɓe fodunoo Mo e ko ɓe laatinoo hiɓe fena

    [78] E ɓee anndaa wonnde Alla no anndi sirru maɓɓe e cowndi(gunndo) maɓɓe e wonnde pellet, Alla ko annduɗo wirniiɗi ɗin

    [79] Ɓen aybinooɓe gattooɓe jeyaaɓe e gomɗimɓe ɓen ka sadakaaji e ɓen ɓe heɓataa si wanaa tiiɗnaare maɓɓe nden, hiɓe jalkita ɓen. Alla jalkitii ɓe. Hino woodani ɓe lepte muusuɗe

    [80] Insinano ɓe, maa hara a insinanaaki ɓe -hay si a insinanike ɓe laaɓi cappanɗe jeeɗiɗi - Alla yaafantaako ɓe. Ko waɗi ɗum, ɓen ɓe yeddii Alla e Nulaaɗo Makko on. Alla feewnataa yimɓe faasiqiiɓe ɓen

    [81] Tultunooɓe ɓen weltorii jooɗagol maɓɓe ngol lunndoo Nulaaɗo Alla on, ɓe añiniri haɓirgol jawle maɓɓe ɗen e wonkiiji maɓɓe ɗin fii laawol Alla ngol, ɓe wi'i : "Wata on yaltu e nguleendi ndin". Maaku : "Ko Yiite Jahannama ɓuri tiiɗude nguleendi." - Sinno ɓe faamaynoo

    [82] Yo ɓe jalu seeɗa ɓe wulla buy njoɓdi ko ɓe laatinoo hiɓe faggitoo

    [83] Si Alla ruttitii ma faade e fedde jeyaande e maɓɓe ɓe duŋinani maa yaltugol, maaku : "On yaltidataa e am poomaa, on haɓidataa e am gaño. Onon on welaama jooɗagol ka laawol aranol, jooɗodee e lunndii ɓe ɓen

    [84] Wata a juulu e gooto maɓɓe maayɗo poomaa, wata a daro e qabru makko. Kamɓe ɓe yeddii Alla e Nulaaɗo Makko on ɓe maayi ko ɓe faasiqiiɓe

    [85] Wata jawle maɓɓe e ɓiɗɓe maɓɓe haawne! Anndu ko Alla faandii ko nde O leptirta ɗe ɓe ka aduna, wonkiiji maɓɓe ɗin ɗoofee hara ko ɓe yedduɓe

    [86] Si Cortewol jippinaama : "Si ko woni, gomɗinee Alla tiiɗnodon jihaadi e Nulaaɗo Makko on", jom-yaajeende'en e maɓɓe duŋinoto ma ɓe wi'a : "Accu men wontida e jooɗiiɓe ɓen

    [87] Ɓe welaama heddodugol e lunndiiɓe ɓen. Notaama e ɓerɗe maɓɓe ɗen, kamɓe ɓe faamataa

    [88] Kono Nulaaɗo on kañum e gomɗimɓe wonnduɓe e makko ɓen ɓe tiiɗnorii jawle maɓɓe ɗen e wonkiiji maɓɓe ɗin. Ɓen ɗon, hino woodani ɓe moƴƴereeji, ko ɓen kadi woni malaaɓe ɓen

    [89] Alla heblanii ɓe Aljannaaji ɗi canɗi ilata senngo ley majji, ko ɓe duumotooɓe ton. Ko ɗum woni maloore mawnde nden. @Corrected

    [90] Ngantinotooɓe jeyaaɓe e yimɓe buruure ɓen ari fii yo ɓe duŋinane. Ɓen fenanɓe Alla e Nulaaɗo Makko on luttiti (jooɗii). Arma lepte muusuɗe mema ɓen yedduɓe e maɓɓe

    [91] Bakkaatu fawaaki e lo'uɓe ɓen, wanaa nawnuɓe ɓen, wanaa ɓen ɓe heɓaali ko wintoo( nafqa) si ɓe laaɓanii Alla e Nulaaɗo Makko on. Laawol feloore alanaa moƴƴimɓe ɓen. Alla ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [92] Wanaa kadi e ɓen arooɓe ka maaɗa fii yo a waɗɗimɓe, wi'aa : "Mi heɓaali ko mi waɗɗina on." Ɓe huccita hara gite maɓɓe no yuppa gomɗi suno fii ɓe heɓaali ko ɓe wintoo nafqi

    [93] Anndu ko laawol (bakkaatu) fawii, ko ɓen duŋinotooɓe(sakkinkinotoobe) ma hara ko ɓe alɗuɓe. Ɓe welaama nde ɓe laatoda e tultuɓe ɓen. Alla noti ka ɓerɗe maɓɓe tawi kamɓe ɓe anndaa

    [94] Hiɓe ngantinoo e mooɗon si on ruttitike e maɓɓe. Maaku : "Wata on ngantino : Men goongintaa on. Gomɗii Alla habriino men kabaruuji moooɗon. Arma Alla yi'a golle mon ɗen, e Nulaaɗo Makko on. Refti ruttiteɗon e on annduɗo wirniiɗi e feeñuɗi, O humpita on kon ko laatinoɗon hiɗon golla

    [95] Aray ka ɓe woondirana on Alla, si on ruttitike e maɓɓe, fii yo on ɗuurno ɓe (on felaali ɓe). Ɗuurnee ɓe. Pellet, ɓe koɓe soɓe. Jaaƴorde maɓɓe nden ko Jahannama, njoɓdi kon kobe laatinoo hiɓe faggitoo

    [96] hiɓe woondirana on fii yo on wele ɓe. Si on welaama ɓe, pellet, Alla weletaake yimɓe faasiqiiɓe ɓen

    [97] Yimɓe ladde en hino ɓuri tiiɗude keeferaaku e naafiqaaku, ɓe ɓuri hanndude kadi nde ɓe anndataa keeri ɗi Alla jippini e Nulaaɗo Makko on. Alla ko Annduɗo, Ñeeñuɗo

    [98] Hino e yimɓe ladde ɓen, on mo no jogitoo ko wintotoo kon sooyo, himo habbitanoo on yiilotooɗi bonɗi. Ko e dow maɓɓe yiilotooɗi bonɗi (yanata). Alla ko Nanoowo, Annduɗo

    [99] Hino e yimɓe ladde ɓen (fahin), on gomɗinoowo Alla e Ñalaande sakkitiinde nden, o jogitora kon ko o nafqata ɓaɗtorɗum ka Alla e [heɓugol] du'aaji Nulaaɗo on. Anndee ɗum ko ɓadorɗum (Alla) wonannde ɓe. Aray Alla naada ɓe ka Yurmeende Makko. Pellet, Alla Haforoowo, Hinnotooɗo

    [100] Ɓen adinooɓe [gomɗinal] adiiɓe e feruɓe ɓen e weernuɓe wallitiiɓe ɓen, e ɓen jokkitoriiɓe ɓen no moƴƴiri, Alla welaama ɓe, kamɓe kadi ɓe welaama Mo. O maranii ɓe Aljannaaji ɗi canɗi ilata ley majji, ko ɓe duumotooɓe ton poomaa. Ko ɗum woni malal mawnungal. @Corrected

    [101] Hino e ɓen wonɓe banŋe mon jeyaaɓe e yimɓe ladde ɓen,naafiqiiɓe,e yimɓe Madiina ɓen kadi.Ɓe sandolɗinii e naafiqaaku.A anndaa ɓe, Menen Meɗen anndi ɓe.Aray Men lepta ɓe laabi ɗiɗi,refti ɓe ruttitee e lepte mawnuɗe

    [102] E woɗɓe goo, qirritiiɓe junuubi maɓɓe ɗin, ɓe jilli gollal moƴƴal e goɗngal bongal. Hino tijja nde Alla jaɓanta ɓe tuubuubuyee.Pellet, Alla ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [103] Ƴettu e jawle maɓɓe ɗen sadaka, laɓɓiniraaɓe lootiraaɓe mo, du'anoɗaa ɓe. Pellet, du'aa maa ko deeƴere wonannde ɓe. Alla ko Nanoowo, Annduɗo

    [104] E ɓe andaali wonnde ko Alla no jaɓana jeyaaɓe Makko ɓen tuubuubuyee, himo jaɓa sadakaaji ɗin, e wonnde ko Alla woni Jaɓoowo tuubuubuyee, ko jurmotooɗo

    [105] Maaku : "Gollee, arma Alla yi'a golle mon ɗen, e Nulaaɗo Makko on e gomɗimɓe ɓen. Aray ruttita-ɗon ka Annduɗo wirniiɗi e feeñuɗi ɗin, O humpita on ko gollaynoɗon

    [106] E woɗɓe goo ko nennanaaɓe e yamiroore Alla : immaa O lepta ɓe, maa O jaɓana ɓe tuubuubuyee. Alla ko Annduɗo, Ñeeñuɗo

    [107] Ɓen jogitorɓe juulirde fii lorra, e keefereegu, e senndude hakkunde gomɗimɓe ɓen, e tommbaade on habuɗo Alla e Nulaaɗo Makko on ko adii. Pellet, hiɓe woondira : "Men faandaaki si wanaa moƴƴere" Alla no seedii wonnde pellet, ko ɓe fenooɓe

    [108] Wata a daro (juulugol) e mayre poomaa. Ko juulirda didiraande kulol Alla gila ka arannde ñalaande, ɓuri jojjude nde darotoɗaa e mun [juulaa]. Hino e mayre worɓe yiɗuɓe nde ɓe laɓɓinotoo. Alla no yiɗi laɓɓinotooɓe ɓen

    [109] E ko on didirɗo maadi mu'un kulol Alla e welayee Makko, ɓuri moƴƴude, kaa ko on didirɗo maadi mu'un e sera ngayka yirbuka, o yirbida e mayri ka Yiite Jahannama?! Alla fewnataa yimɓe tooñooɓe ɓen

    [110] Ndin maadi maɓɓe ndi ɓe mahi seerataa ko ndi sikke ka ɓerɗe maɓɓe, si wanaa ɓerɗe maɓɓe ɗen taƴay tun. Alla ko Annduɗo, Ñeeñuɗo

    [111] Pellet, Alla sooditirii e gomɗimɓe ɓen wonkiiji maɓɓe ɗin, e jawle maɓɓe ɗen wonnde no woodani ɓe Aljanna. Hiɓe haɓa fii laawol Alla ngol : hiɓe wara, hiɓe waree. Ko fodoore goonga nde O fodi ka tawreeta, e ka Linjiila e Alqur'aana. Ko hommbo ɓuri Alla hunnugol ahdi mun? Wewliree ngeyngu mon ngu yeeyondirɗon e mun : ko ɗum woni malala mawnungal ngal

    [112] Ko tuubooɓe ɓen, rewooɓe (Alla) ɓen, yettooɓe (Mo) ɓen, hoorooɓe ɓen, ruƴƴooɓe ɓen, sujjooɓe ɓen, yamirooɓe ko moƴƴi ɓen haɗa ko boni, e reenotooɓe e keeri Alla ɗin.Wewlin gomɗimɓe ɓen

    [113] Haananaa Annabiijo on e ɓen gomɗimɓe nde ɓe insinantoo sirkooɓe ɓen, hay si ɓen laatike joomiraaɓe ɓadondiral, ɓaawo nde feeñani ɓe wonnde koɓe yimɓe Jahiimi

    [114] Insinanagol Ibraahiima ngol ben makko wonaano si wanaa fodoore nde o fodannnoo mo. Tuma nde ɓanngannoo mo wonnde on ko gaño Alla, o daɗndino(hisnii) mo. Pellet, Ibraahiima ko heewuɗo yankinaare, muññiiɗo

    [115] Alla siforaali majjinoowo yimɓe ɓaawo nde O fewni ɓe, haa O ɓannginana ɓe ko ɓe haani rentaade e mu'un. Pellet, Alla ko Annduɗo kala huunde

    [116] Pellet, Ko Alla woodani laamu kammuuli ɗin e leydi ndin. Himo wuurna, himo wara. Alanaa on gaa nii Alla giɗo, wanaa ballo

    [117] Gomɗii Alla jaɓanii Annabiijo on tuubuubuyee, e feruɓe ɓen e walluɓe weerni ɓen jokkuɓe e saa'a saɗtuɗo, ɓaawo nde ɓerɗe woɗɓe e maɓɓe eɓɓunoo ooñaade. Refti Alla jaɓani ɓe tuubgol. Pellet, Kanko ko O Yaafotoooɗo, Hinnotooɗo ɓe

    [118] [O jaɓanii tuubuubuyee on] kadi ɓen tato tultunooɓe, haa leydi ndin faaɗani ɓe e hoore ko ndi yaaji kon; wonkiiji maɓɓe ɗin ɓittaniiɓe, ɓe fellitii wonnde moolorde e Alla aalaa si wanaa ka Makko. Refti O hawrindini ɓe e tuubuubuyee fii yo ɓe tuubu. Pellet, ko Alla woni jaɓoowotuubabuya, Hinnotooɗo

    [119] Ko on yo gomɗimɓe, hulee Alla laatodon e goonguɓe ɓen

    [120] Haananaa yimɓe Madiina ɓen, e ɓen wonɓe sera maɓɓe immorde e yimɓe ladde ɓen, nde ɓe luttitata ɓaawo Nulaaɗo Alla on, wanaa nde ɓe yiɗatanta ko'e maɓɓe ɓura mo.Ko waɗi, noon ko heɓataa ɓe, wanaa tampere, wanaa heege fii laawol Alla ngol, ɓe tippataa(yabbatah) e nokkuure tikkinaynde heeferɓe ɓen, ɓe hawrataa e gaño hawrannde, si wanaa ɓe winndante e ɗum gollal moƴƴal. Pellet, Alla yeebataako njoɓdi moƴƴinooɓe ɓen

    [121] Ɓe wintotaako(nafqatah) wintaari, fanɗundi maa mawnundi, ɓe taƴataa aynde(joolol), si wanaa ɓe winndante ɗum, fii yo Alla warjo ɓe ko ɓuri moƴƴude e ko ɓe gollaynoo

    [122] Haananaa gomɗimɓe ɓen nde ɓe yahata (jihaadi) ɓe fow maɓɓe. Ko haɗno fedde kala e maɓɓe yalta fii yo ɓe faamino ka diina, e fii yo ɓe jertin yimɓe maɓɓe ɓe si ɓe ruttitike e maɓɓe, belajo'o, kamɓe ɓe rentoto

    [123] Ko onon yo gomɗimɓe, haɓee ɓen ɓaɗiiɓe on immorde e heeferɓe ɓen; yo ɓe taw e mooɗon ñaande. Anndon pellet Alla no wonndi e gomɗuɓe ɓen

    [124] Si cortewol(simoore) jippinaama, hino e maɓɓe on wi'oowo : "ko hommbo e mo'on woni ko ngol ɓeydi gomɗiɓal?" Ammaa ɓen gomɗimɓe, ngol ɓeydu ɓe gomɗinal, kamɓe hiɓe weltoo

    [125] Ammma ɓen ɓen ñawu woni ka ɓerɗe mun, ngol ɓeydu ɓe soɓe e hoore soɓe maɓɓe, ɓe maayi ko ɓe heeferɓe

    [126] E ɓee yi'aali wonnde kamɓe hiɓe fitninee hitaande kala laawol maa laaɓi ɗiɗi? Refti ɓe tuubataa, ɓe wonnah waajitotooɓe

    [127] Si tawii cortewol jippinaama, yoga maɓɓe ndaara yoga [ɓe wi'a] : "Hara goɗɗo no yi*a on?" Refti ɓe haɓana. Alla surii ɓerɗe maɓɓe tawde ko ɓe yimɓe ɓe faamataa

    [128] Gomɗii Nulaaɗo arii immorde e mooɗon, hino saɗta e makko ko tampoton, rerɗuɗo e mooɗon, newaniiɗo hinnotooɗo(yurmotoodo) gomɗimɓe ɓen

    [129] Si ɓe huccitii(runtiima), maaku : "Alla yonii lam. Alaa reweteeɗo si wanaa Kanko. Ko e Makko mi fawii; ko Kanko woni Jeyɗo Arsi mawnuɗo on". @Corrected

    Surah 10
    Yunus

    [1] Alif, laam, raa. Ɗen ko Aayeeje Deftere ñeñaande nden

    [2] Kere wonan yimɓe ɓen kaawasee, fii Men wahyii- ma e gorko jeyaaɗo e maɓɓe, wonnde : "Jertin yimɓe ɓen? Wewliniraa(weltina) gomɗimɓe ɓen wonnde no woodani ɓe nokku goongaajo ka Joomi maɓɓe? Heeferɓe ɓen wi'i : "Oo ko mbileejo feeñuɗo

    [3] Pellet Joomi mon ko Alla on taguɗo kammuuli ɗin e leydi ndin nder balɗe jeegoo, refti O fotondiri ka dow Arsi, himo toppitoo fiyakkuuji ɗin. Alaa woo e tefoowo si wanaa ɓaawo duŋayee Makko. Ko on mo'on woni Joomi mooɗon, rewee Mo. E on ciftortaho? @Corrected

    [4] Ko ka Makko woni ruttorde mon on denndaangal, ko fodoore Alla goongunde! Ko kanko woni fuɗɗude tagu ngun, refti O ruttita ngu fii yo O yoɓa ɓen gomɗimɓe ɓe golli golle moƴƴe e nunɗal. Ɓen heeferɓe kan, hino woodani ɓe njaram immorde e fatayɗam, e lepte muusuɗe sabu ko ɓe laatinoo hiɓe yedda

    [5] Ko kanko woni waɗuɗo naange ngen jalbunge e lewru ndun nurɗundu, O eɓɓani ndu jipporɗe fii yo on anndu emmbere duuɓi ɗin e limoore nden. Alla tagiraali ɗin si wanaa e goonga. Himo fensitana Aayeeje ɗen yimɓe anndooɓe

    [6] Hino e luutindirgol jemma e ñalorma ngol, e kon ko Alla tagi ka kammuuli e ka leydi, Maandeeji wonannde yimɓe gomɗuɓe

    [7] Ɓen ɓe jortaaki hawrugol e Amen, ɓe weltori nguurndam aduna ɗam, ɓe deeƴiri ɗam, e ɓen tawɓe no welsindii e Aayeeje Amen ɗen

    [8] Ɓen, jaaƴorde maɓɓe nden ko Yiite ngen, sabu kon ko faggittonoo

    [9] Pellet, ɓen gomɗimɓe ɓe golli golle moƴƴe, Joomi maɓɓe feewnayɓe e gomɗinal maɓɓe ngal. Canɗi no ila ley maɓɓe ka Aljannaaji neema

    [10] Noddaandu maɓɓe nder ton, ko "Ya Alla senaade woodaniima", hiwrondiral maɓɓe ngal ton, ko : "Salaam", [kisal]. Ko woni wattannde noddaandu maɓɓe, ko : "Yettoore woodanii Alla, Jeyɗo Winndere nden

    [11] Sinno Alla yaccinanayno yimɓe ɓen bone wano O yacciniranta ɓe moƴƴere, lajal maɓɓe ngal timminanteno ɓe. Men acca ɓen ɓe tamƴinaaki hawrugol e Amen e bewre maɓɓe nden hiɓe bumam-bumannoo

    [12] Si lorra memii neɗɗanke on, o nodda men ɓaŋŋe makko, maa ko jooɗiiɗo, maa ko o dariiɗo. Tuma nde Men huncini mo lorra makko kan, o feƴƴira wa si o noddaano Men e lorra memuka mo. Ko wano non fantinooɓe ɓen cuɗiranaa kon ko ɓe gollaynoo

    [13] Gomɗii Men halkiino gire adinooɓe on nde ɓe tooñunoo, Nulaaɓe maɓɓe ɓen addani ɓe ɓanngannduyeeji. Ɓe wonaano gomɗinooɓe. Ko wana nii Men yoɓirta yimɓe bomɓe ɓen

    [14] Refti Men Men waɗi on lontotooɓe ka leydi ɓaawo maɓɓe, ha min ndaara no gollirton

    [15] Si Aayeeje Amen ɓannguɗe ɗen janngaama e dow maɓɓe, ɓen ɓe tamƴinaaki hawrugol e Amen wi'a: "Addu Alqur'aanaare goo hara wanaa ndee ɗoo" maa "wostonde". Maaku : "Haananaa lam nde mi waɗtitira nde immorde e ɓaŋŋe wonkii am. Mi jokkataa si wanaa kon ko wahayinaa e am. Min miɗo huli si mi yeddii Joomi am, lepte ñalaande mawnde

    [16] Maaku : "Sinno Alla muuyuno, mi janngataano nde e dow mooɗon, mi aanndintaande mon kadi. Gomɗii mi ñiiɓiino e mooɗon nguurndamado may- re. E on haqqiltaa

    [17] Alaa ɓurɗo tooñude haa hewta on fefindiiɗo fenaande e hoore Alla, maa o fenni Aayeeje Makko ɗen. Si ko woni, o malnatah bomɓe ɓen

    [18] Hiɓe rewa gaanin Alla kon ko lorrataa ɓe nafataa ɓe, hiɓe wi'a : "Ko ɗii ɗoo woni tefanooji men ɗin ka Alla". Maaku : "E on yeetoto Alla ko O anndaa ka kammuuli wanaa ka leydi?" Senayee woodanii Mo, O toowii gaay e ko ɓe sirkata

    [19] Yimɓe ɓen laatanooki si wanaa mofte goote. Ɓe lurri. Sinno wanaa konngol adinoo ngol immorde ka Joomi maa, ñaaweteno hakkunde maɓɓe e kon ko ɓe lurraynoo

    [20] Hiɓe wi'a : "Ko haɗnoo Aaya jippinee e makko immorde ka Joomi makko?" Maaku : "Annde ko wirnii kon ko Alla woodanii.Habbitee; min komi habbitiiɗo wonndude e mo'on

    [21] Si Men meeɗinirii yimɓe ɓen yurmeende ɓaawo lorra memnooka ɓe, jaka yoo hiɓe mari pewje e Aayeeje Amen ɗen. Maaku : "Ko Alla ɓuri yaawude fewjoore". Pellet, Nulaaɓe Amen ɓen hino winnda kon ko fewjoton

    [22] Ko kanko woni doginoowo on ka njorndi e ka maayo, haa si on wonii ka laaɗe, ɗe doginira ɓe henndu laaɓndu, ɓe weltora ndu. Ara e majje henndu bippooru, mollooɗe (bempejje) ɗen ara e maɓɓe immorde e kala baŋŋe, ɓe fellita wonnde kamɓe ɓe huɓindaama, ɓe toroo Alla ko ɓe laɓɓinana Mo diina kan, [ɓe wi'a]: "Si A daɗndii men e ɗum ɗoo, pellet, men laatoday e yettooɓe [Ma] ɓen

    [23] Ɓaawo nde O daɗndi ɓe, e jaka yoo kamɓe hiɓe bewira ko leydi ko adaa e goonga. Ko onon yo yimɓe, anndee bewre mon nden yantay e wonkiiji mon. Ko dakamme nguurndam aduna. Refti ko ka Amen woni rutorde mon, Men yeetitoo on ko laatinoɗon gollaynoɗon

    [24] Anndee misal nguurndam aduna ɗam, ko wano ndiyam ɗam Men jippini immorde ka kammu, puɗi leydi ndin jillondira e majjam ɗum ko yimɓe e neemoraaɗi ñaamata. Haa si ndi leydi ndi ƴettii cuɗaari mayri ndi cuɗike, yimɓe mayri ɓen jikka wonnde ko ɓe hattamɓe (soñugol) e mayri, yami- roore Amen ardira e mayri jemma maa ñalorma, Men waɗa (puɗi) ɗin soñaaɗi wa si tawii ɗi moƴ- ƴaano hanki mun. Ko wano nii Men fensitirta Aayeeje ɗen wonannde yimɓe miijitotooɓe ɓen

    [25] Alla no nodda on faade e galle kisal, Himo fewna on Mo o muyyi faade e laawol focciingol ngol

    [26] Hino woodani ɓen moƴƴimɓe (golle) moƴƴere e ɓeydaari. Nduggu hippataa geece maɓɓe ɗen, wanaa kadi koyeera. Ko ɓen woni yimɓe Aljanna ɓen, kamɓe ko ɓe duumotooɓe ton

    [27] Ɓen faggitiiɓe boneeji ɗin, njoɓdi bone ko yeru makko. Koyeera hippay ɓe, Alanaa ɓe immorde ka Alla hay daɗndoowo, A sikkay geece maɓɓe ɗen ko hippiraa ko taƴontinnde jemma niɓɓutuɗo. Ko ɓen woni yimɓe Yiite, kamɓe ko luttooɓe ton

    [28] Ñalnde Men mooɓindirta ɓe denndaangal, refti Men wi'ana ɓen sirkunooɓe : "Wonee e nokku mon, onon e kafidiiɓe mon." Men senndindira hakkunde maɓɓe, kafidiiɓe maɓɓe ɓen wi'a : "Wonaa menen wonunoɗon e rewude

    [29] Alla yonii seedee hakkunde amen e mon. Si ko woni, men laatinoke welsindiiɓe gaay e dewe mon ɗen

    [30] Ko ɗon wonkii kala jarriborte ko ki ardinnoo. Ɓe ruttitee ka Alla Giɗo maɓɓe on ka goonga; ko ɓe wonunoo fefindaande kon majjira ɓe

    [31] Maaku : "Ko hommbo arsikata on immorde ka kammu e ka leydi? Kaa ko hommbo jeyti nanɗe ɗen e giiɗe ɗen, ko hommbo kadi yaltinta ko wuuri e nder ko maayi, o yaltina ka maayi e nder ko wuuri, ko hommbo kadi yiilata fiyaaku on?" Ɓe wi'ay : "Ko Alla". Maaku : "E on hulatah

    [32] Ko on ɗon mo'on Alla, woni jeyɗo on e goonga. Ko honɗum woni ɓaawo goonga si wanaa majjere? Ko honno firlitirte ɗon

    [33] Ko wano nii konngol Joomi maa ngol jojjiri e hoore faasiqinɓe ɓen :wonnde pellet, ɓe gomɗintah

    [34] Maaku : "Hara no e kafidiiɓe mon ɓen on mo no fuɗɗa tagu refi o ruttita ngu [ɓaawo maayde]?" Maaku :"Ko Alla fuɗɗata tagu ngun refti O ruttita ngu. Ko honno fefindara ɗon [faade e meere]

    [35] Maaku : "Hara no e kafidiiɓe mon ɓen on fewnoowo e goonga?" Maaku: "Alla no feewna e goonga. E ko on fewnoowo e goonga ɓuri handude e jokkeede, kaa ko on mo feewantaa (hoore mon) si wanaa on fewna? Ko heɓi on sifa no ñaawirton

    [36] Ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe jokkah si wanah sikke. Pellet sikke ɗen duncataa e goonga kan hay e huunde. Pellet Alla ko Annduɗo ko ɓe gollata

    [37] Sellatah ka ndee Alqur'aanaare fefindiree gaanin Alla, si ko woni, ko nde goonginnde ko woni yeeso mayre, e fensitunde deftere, sikke alaa e mayre, ko nde immorde ka Jeyɗo Winndere nden

    [38] Kaa ɓe wi'ay : "O fefindi nde?" Maaku : "Addee cortewol(simoore) yeru mayre, noddon kala mo haɗtanɗon gaanin Alla, si on laatike goonguɓe

    [39] Ko woni, ɓe fennii ko ɓe huɓindaaki ganndal mun, [ko ɓe fenniri nde], ko nde tawnoo firo mayre araali ɓe taho. Ko wano non adinooɓe ɓen fennirnoo. Ndaaru ko honno battane tooñooɓe ɓen wa'unoo

    [40] No e maɓɓe gomɗinɗo nde, no e maɓɓe kadi mo gomɗinaa nde. Ko Joomi maa ɓuri anndude bonnooɓe ɓen

    [41] Si ɓe fennii ma, maaku : "No woodani lam (njoɓdi) golle am, no woodani on (njoɓdi) kuuɗe mon. Onon ko on daɗndiiɓe ko mi gollata, min kadi ko mi daɗndiiɗo(kisdo) ko golloton

    [42] No e maɓɓe ɓen heɗotooɓe ma. E ko annannta faaɗu ɓe ɓen, hay tawii ɓe haqqiltah

    [43] No e maɓɓe on ndaaroowo ma. E ko an fewnata bunɗo on, hay si wonii ɓe yi'atah

    [44] Pellet Alla tooñirtah yimɓe ɓen huunde, ko woni, ko yimɓe ɓen tooñata ko ko'e mun

    [45] Ñalnde O mooɓoyta ɓe, wa'ata kona si ɓe ñiiɓaano si wanaa sa'a gooto e ñalorma, hiɓe anndandira hakkunde maɓɓe. Gomɗii ɓen fennuɓe kawral Alla ngal sooyii, ɓe wonaano feewuɓe

    [46] Si Men hollii ma yoga e kon ko Men fodi ɓe, maa ɗum Men ƴettitii ma, (fow e mun), ko faade ka Amen woni ruttorde maɓɓe. Refti Alla ko seediiɗo e kon ko ɓe gollata

    [47] Hino woodani mofte kala Nulaaɗo. Si Nulaaɗo maɓɓe on arii, ñaawiree hakkunde maɓɓe nunɗal, kamɓe ɓe tooñetaake

    [48] Hiɓe wi'a: "Ko honnde tuma woni ndee Fodoore, si on laatike goonguɓe

    [49] Maaku : "Mi waawanaa hoore am lorra wanaa nafa si wanaa ko Alla muuyi. Hino woodani mofte kala lajal. Si lajal maɓɓe ngal arii, ɓe nennirantaake saa'a ɓe ardinantaake kadi

    [50] Maaku : "Yeetee lam, si lepte Makko ɗen ardii on jemma maa ñalorma, ko honɗum bomɓe ɓen hawjiranta ɗe

    [51] E ko tuma ɗe yani gomɗin ton ɗe? E ko jooni non, gomɗii on laatinoke hawjirɓe ɗum

    [52] Refti tooñuɓe ɓen wi'anee : "Meeɗee lepte luttugol. Hara on yoɓete si wanaa kon wonunoɗon e faggitaade

    [53] Hiɓe habrino maa : "Ɗum ko goonga?" Maaku : "Ko non, mi woondirii Joomi am, pellet ko ɗe goonga. On wonaali ronkinooɓe

    [54] Sinno tabitanno kala wonkii tooñuki jeyno ko woni leydi, ki sottorayno ɗum. Ɓe suuɗi ninse ɗen ɓaawo nde ɓe yi'i lepte ɗen. Ñaawiree hakkunde maɓɓe nunɗal, kamɓe ɓe tooñetaake

    [55] Anndee ko Alla woodani ko woni ka kammuuli e ka leydi. Anndee pellet, fodoore Alla nden ko goonga. Kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen anndaa

    [56] Kanko Himo wuurna Himo wara; ko faade ka Makko ruttoteɗon

    [57] Ko onon yo yimɓe, gomɗii waaju arii e mon immorde ka Joomi mon, e lekki fii (ñabbuuli) ko woni e ɓerɗe, e peewal, e yurmeende woannande gomɗimɓe ɓen

    [58] Maaku : "[Ko addan-mi on kon] ko ɓural Alla e yurmeende Makko; yo ɓe weltor ɗum ɗon. Ko ɗum ɓuri moƴƴude ko ɓe mooɓata

    [59] Maaku : "Yeetee lam, kon ko Alla jippinani on e arsike, waɗuɗon e mun ko harmi e ko dagii? -Maaku : "Ko Alla duŋanii on? kaa ko e Alla fefindotoɗon (penaale)

    [60] Ko honɗum woni sikke ɓen fefindotooɓe fenaande e hoore Alla, Ñalnde Darngal? Pellet, Alla ko Jom ɓural e dow yimɓe ɓen. Kono ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe yettatah (neemaaji ɗin)

    [61] A wonatah e fiyaaku, a janngataa e mayre e janngannde (Qur'aana), on gollataa e gollal si wanaa Men wonay seediiɓe e mooɗon tuma nde wonoton e mun. Wirnotaako gaay e Joomi maa yeru abbere jarra, wanaa ka leydi wanaa ka kam- mu; wanaa ko ɓuri ɗum fanɗude, wanaa ko ɓuri mawnude si wanaa no e nder deftere ɓanngunde

    [62] Anndee yimɓe Alla ɓen, kulol alanaa ɓe, ɓe wonah sunoytoo

    [63] Ɓen gomɗimɓe, ɓe woni hulooɓe [Alla]

    [64] Hino woodani ɓe welo-welo ka nguurndam aduna e ka laakara. - Alaa bayloowo konnguɗi Alla ɗin -. Ko ɗum woni malal mawngal

    [65] Wata konngol maɓɓe sunine. Pellet, teddungal ngal denndaangal ko Alla woodani. Ko kanko woni Nanoowo, Annduɗo

    [66] Anndee ko Alla Heeranii ɓen wonɓe ka kammuuli e ɓen wonɓe ka leydi. E ko ɓen noddooɓe gaanin Alla jokkata e kafidiiɓe? Ɓe jokkaali si wanaa sikke, ɓe wonaali si wanaa fenooɓe

    [67] Ko Kanko woni waɗanɗo on jemma on fii yo on deeƴu e maako, e ñalorma on yi'rɗo. Pellet, wonii e ɗum Maandeeji wonannde yimɓe nanooɓe

    [68] Ɓe wi'i : "Alla jogitike ɓiɗɗo". Senayee woodanii Mo! Ko Kanko woni Galo yonndiɗiiɗo on. Hino woodani Mo kon ko woni ka kammuuli e kon ko woni ka leydi; alanah on cemmbe e ɗum. E on wowlay Alla ko on anndaa

    [69] Maaku: "Pellet, ɓen fefindotooɓe fenaande e hoore Alla ɓe maletaake

    [70] Ko dakamme ka aduna, refti ko ka Amen woni ruttorde maɓɓe nden, refti Men meeɗina ɓe lepte sattuɗe ɗen sabu ko ɓe yeddiraynoo kon

    [71] Janngan ɓe kabaaru Nuuhu, tuma nde o maakan-no yimɓe makko ɓen: "Ko onon yo yimɓe, si tawii ñiiɓugol am (hakkunde mon) mawnii e mon, e waa- jorgol lam Aayeeje Alla ɗen, ko e Alla woni ko mi fawii. Haray fellitee fiyaaku mon on, e kafidiiɓe mon ɓen. Refti wata fiyaaku mon on wonan on ko mugii. Refti fewjaon lam (ko faalaɗon), wata on nennitanam

    [72] Si on runtiima, mi lamndaaki on njoɓdi, njoɓdi am ndin wonaali si wanaa ka Alla. Mi yamiraama nde mi laatotoo e jebbiliiɓe ɓen

    [73] Ɓe fenni mo. Men daɗndi mo kanko e wondiiɓe makko ɓen ka laana. Men waɗi ɓe lontotooɓe (ka leydi). Men yooli ɓen fennunooɓe Aayeeje Amen ɗen. Ndaaru ko honno battane jertinaaɓe (salii) ɓen waɗi

    [74] Refti Men immini ɓaawo makko Nulaaɓe haa e yimɓe maɓɓe ɓen. Ɓe addani ɓe ɓanngannduyeeji. Ɓe wonaano gomɗinooɓe sabu ko fenniri ɗum kon ko adii. Ko wano nii Men notirta e ɓerɗe ɓen jaggituɓe

    [75] Refti Men immini ɓaawo maɓɓe Muusaa e Haaruuna haa e Fir'awna e mbatu mun, wonndude e Aayeeje Amen ɗen. Ɓe mawnikini, ɓe woni yimɓe bomɓe

    [76] Nde goonga kan ari e maɓɓe immorde e Amen, ɓe wi'i : "Ɗum ɗoo ko mbilewu feeñungu

    [77] Muusaa maaki: "E on wi'anay goonga kan tuma ka ari e mon : E nee ko mbilewu nii? Hara le mbileeɓe ɓen maletaake

    [78] Ɓe wi'i : "E a aru men fii yo a yiltu men e ko men tawri kon baabiraaɓe amen ɓen, mawngu ngun laatano on onon ɗiɗo ka leydi? Menen men wonaali gomɗinooɓe on

    [79] Fir'awna wi'i : "Addanee lam kala mbileejo annduɗo

    [80] Nde mbileeɓe ɓen arunoo, Muusaa maakani ɓe : "Bugee(werle) ko bugotoɗon kon

    [81] Tuma nde ɓe buginoo, Muusaa maaki : "Kon ko adduɗon kon ko mbilewu, pellet, Alla bonnay ɗum. Pellet, Alla moƴƴintah golle bonnooɓe ɓen

    [82] Alla no tabintinira Goonga kan Konnguɗi Makko ɗin, hay si bomɓe ɓen añii

    [83] Gomɗinaano Muusaa si wanaa jurriiya e yimɓe makko ɓen, sabu kulol Fir'awna e mbatu maɓɓe ngun, nde ɓe fitinta ɓe. Pellet, Fir'awna ko townintinooɗo ka leydi, pellet, ko e fantimɓe ɓen o jeyaa

    [84] Muusaa maaki: "Ko onon yo yimɓe am, si on laatike gomɗimɓe Alla, haray ko e Makko fawotoɗon si on laatike jebbiliiɓe

    [85] Ɓe wi'i : "Ko e Alla men hoolori. Joomi amen, wata waɗu men fitina wonannde tooñooɓe ɓen

    [86] Daɗndiraa men yurmeende Maa nden e yimɓe heeferɓe ɓen

    [87] Men wahayini faade e Muusaa e neene-gooto makko on, wonnde: "Wernee yimɓe mon ɓen Misra e cuuɗi, waɗon cuuɗi mon ɗin fewtuɗi (qibla), ñiiɓnon julde nden. Wewlinaa gomɗimɓe ɓen

    [88] Muusaa maaki: "Joomi amen, A okkii Fir'awna e mbatu mun ngun cuɗaari e jawle ka nguurndam aduna, Joomi amen, fii yo ɓe majjin gaay e laawol Maa ngol. Joomi amen, mehu(momtu) jawle maɓɓe ɗen, uddaa ɓerɗe maɓɓe ɗen, hara ɓe gomɗintaa haa ɓe yi'a lepte muusuɗe ɗen

    [89] O daali: "Gomɗii toraare mon nden jaabinaama. Ñiiɓee (e diina), wata on jokku laawol ɓen ɓe anndaa

    [90] Men lummbini ɓiɗɓe Israa'iila ɓen maayo ngon. Fir'awna konu mun ngun jokkitiri ɓe bewre e jaggitere. Haa nde yoolagol ngol hewtitii mo, o wi'i: "Mi gomɗinii wonnde reweteeɗo Alla si wanaa on Mo ɓiɗɓe Israa'iila ɓen gomɗini. Min ko mi jeyaaɗo e jebbiliiɓe ɓen

    [91] E ko jooni non? Gomɗii a yeddiino ko ado, jeyaya-ɗaa e bonnooɓe ɓen

    [92] Hannde Men daɗdnirte ɓanndu maa ndun, fii yo a wonan ɓen arooɓe ɓaawo maaɗa tasakuyee. Pellet, ko ɗuuɗi e yimɓe ɓen gaay e Aayeeje Amen ɗen ko welsindiiɓe

    [93] Gomɗii Men weernii ɓiɗɓe Israa'iila ɓen weerde teddunde, Men arsike ɓe immorde e laaɓuɗi. Ɓe lurraali haa nde ganndal ngal ari e maɓɓe. Pellet, Joomi maa ñaawoya hakkunde maɓɓe Ñalnde Darngal, e kon ko ɓe luutondiraynoo e muuɗum

    [94] Si a wonii e sikkitaare e kon ko Men jippinii e maaɗa, lanndii ɓen ɓe no jannga Deftere nden ado maaɗa. Gomɗii goonga kan arii maa immorde ka Joomi maa, wata a jeye e ɓen sikkitiiɓe

    [95] Wata a jeye e ɓen fennuɓe Aayeeje Alla ɗen, laato-daa e sooyuɓe ɓen

    [96] Pellet, ɓen ɓen konngol Joomi maa ngol jojji e mun ɓen ɓe gomɗintah

    [97] hay si arii e maɓɓe kala Aaya, haa ɓe yi'a lepte muusuɗe ɗen

    [98] Meeɗaali laataade e hoɗo gomɗingo, gomɗinal maɓɓe nafi ɓe si wanaa yimɓe yuunusa ɓen. Nde ɓe gomɗinnoo, Men huncanno ɓe lepte koyeera ɗen ka nguurndam aduna, Men dakmiti ɓe haa e saanga

    [99] Sinno Joomi maa muuyuno, wonɓe ka leydi ɓen fow gomɗinayno. E an a doolay yimɓe haa ɓe wona gomɗimɓe

    [100] Laatanaaki wonkii nde ki gomɗinta si wanaa e duŋayee Alla. Himo waɗa soɓe [lepte] ɗen e hoore ɓen ɓe haqqiltaa

    [101] Maaku: "Ndaaree ko honɗum woni ka kammuuli e ka leydi". Aayeeje ɗen e jertinooje ɗen nafatah yimɓe ɓe gomɗintaa ɓen

    [102] Hara hiɓe habbii si wanaa yeru ñalɗe ɓen feƴƴunooɓe ado maɓɓe? Maaku: "Sabbitee, min miɗo wonndi e mo'on jeyaaɗo e sabbitiiɓe ɓen

    [103] Reft Men daɗnda Nulaaɓe Amen ɓen e ɓen gom- ɗimɓe. Ko woni non jojjiri e Amen daɗndugol gomɗimɓe ɓen

    [104] Maaku: "Ko onon yo yimɓe, si on wonii e sikkitaare e diina am, (min) mi rewataa ɗin ɗi rewoton gaa nin Alla; ko mi rewata, ko Alla On waroowo on. Mi yamiraama nde mi laatotoo e gomɗimɓe ɓen

    [105] E wonnde : "Ñiiɓin yeeso maa ngon diina kan ko o ooñiiɗo, wata a wonu jeyaaɗo e sirkooɓe ɓen

    [106] Wata a noddu gaanin Alla, kon ko nafatah ma lorrataa ma. Si a waɗii (ɗum), an dey haray a jeyaama ontuma e tooñooɓe ɓen

    [107] Si Alla meminirii ma lorra, alaa huncoowo mo si wanaa Kanko. Si O faandike e maaɗa moƴƴere, alaa ruttoowo ɓural Makko ngal. Himo memina nde on Mo O muuyi e jeyaaɓe Makko ɓen. Ko Konko woni Haforoowo, Hinnotooɗo on

    [108] Maaku : "Ko onon yo yimɓe, gomɗii goonga ka arii mon immorde ka Joomi mon. Kala feewuɗo, e haray ko hoore-makko o feewani; kala kaadi majju- ɗo, haray ko e makko defii. Min wonaali fawaaɗo e hoore-mon

    [109] Jokku ko wona ko e wahayineede kon e maaɗa, muñño-ɗaa haa Alla ñaawa. Ko Kanko woni moƴƴuɗo ñaawoore

    Surah 11
    Huud

    [1] Alif, Laam, Raa. ko Deftere nde Aayeeje mun ñeñaa refti ɗe fensitaa immorde ka on Ñeeño Humpitiiɗo

    [2] wata on rewu si wanaa Alla.Min dee komi jeertinoo jeertinoowo ummaade e Makko

    [3] E nde insintoɗon Joomi mon; refti tuubanon mo. O dakmita on dakamme labaaɗo haa e lajal innangal O jonna kala jom ɓural ɓural makko ngal. Si on huccitii, haray min mi hulanii on lepte ñalaande mawnde

    [4] Ko ka Alla woni ruttorde mon. Kanko ko O hattanɗo kala huunde

    [5] Anndee ɓen ɗon sowa ɓerɗe maɓɓe ɗen fii yo ɓe suuɗo e Makko. Anndee fewndo ɓe sudditoraynoo comci maɓɓe ɗin, Himo anndi ko ɓe suuɗata e ko ɓe feññinta. Pellet ko O annduɗo ko woni e ɓerɗe ɗen

    [6] Alaa e ruugayngel ka leydi si wanah ko Alla fawtii arsike maggel on, Himo anndi ñiiɓirde maggel e daakorde maggel; fow no e Deftere ɓanngunde

    [7] Ko Kanko tagi kammuuli ɗin e leydi ndin nder balɗe jeegoo, hari arsi Makko kin no ka hoore ndiyam, fii yo O ndaarndo on ko hommbo e mo'on ɓurata moƴƴinnde gollal. Pellet si a wi'i: "Onon ko on ummintinteeɓe ɓaawo maayde", maa heeferɓe ɓen wi'u: "Ɗum wonaali si wanaa mbilewu feeñungu". @Corrected

    [8] Pellet si Men nennaniiɓe lepte ɗen haa e dumunna limaaɗo, maa ɓe wi'u: "Ko tonngi ɗe?" Anndee ñalnde nde arat e mabɓe, ɓe wonataa sureteeɓe e majje; jippoo e maɓɓe kon ko laatinoo hiɓe jalkita

    [9] Si tawii Men meeɗinii neɗɗanke on neema immornde ka Amen, refti Men ɓoori nde e makko, kanko ko otaƴaado, yeddoowo

    [10] Si tawii kadi Men meeɗinirii mo neema ɓaawo lorra memuɗo mo, maa o wi'oy : "Satteende nden iwii e am", kanko (ontuma) ko o weltiiɗo, ñaañoowo

    [11] Si wanaa ɓen muññii ɓe, ɓe golli golle moƴƴe. Ɓen ɗon, no woodani ɓe haforanal e njoɓdi mawndi

    [12] Belajo'o ko a accoowo yoga ko wahayinaa e maaɗa, ɓernde maa nden ɓiɗtora ɗum; fii hiɓe wi'i: "Ko haɗno ngalu jippinee e makko? maa Malaa'ikaajo arda e makko?" Anndu an ko a jertinoowo. Alla ko deenoowa kala huunde

    [13] Kaa ɓe wi'ay : "O fefindi nde?" Maaku : "Addee Corteeji( cimooje) sappo yeru mayre, pepindaaɗe, noddon kala mo haɗtanɗon gaanin Alla, si on laatike goonguɓe

    [14] Si ɓe jaabitaaki on, anndee wonnde ko nde jippinira ko ganndal Alla, e wonnde reweteeɗo alaa si wanaa Kanko. Hara onon ko on jebbiliiɓe

    [15] Kala on tawɗo ko nguurndam aduna e cuɗaari majjam faandii, Men humnanay ɓe golle maɓɓe ɗen ton, hara kamɓe ɓe ɗuytantaake ton

    [16] Ko ɓen woni ɓe alanah ɗum en ka laakara si wanaa Yiite. Ko ɓe golli ton kon firtii, ko meere woni koɓe gollaynoo

    [17] E ko on laatiiɗo e ɓanngannduyee immorde ka Joomi makko, himo janngande mo seediiɗo immorde ka Makko, e nde aditiinde mo [kanko Muhammadu], Deftere Muusaa nden ardiinde e yurmeende [ɓuri moƴƴude diini ko alah hujja kon?]: Ɓen ɗon hino gomɗini nde; kala on yedduɗo nde e feddeeji ɗin, ko Yiite ngen woni fodoore makko. Wata a laato e sikke fii mayre. Pellet ko nde goonga immornde ka Joomi maa; ko woni tun, ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen gomɗintaa

    [18] Ko hommbo ɓuri tooñude ɓuri on fefandiido fenaa- nde e hoore Alla? Ɓen ɗon holliroyte ka Joomi maɓɓe, (malaa'ikaaɓe) seediiɓe ɓen wi'a: "Ko ɓee ɗoo feni bakki e Joomi maɓɓe". Hey, kuddi Alla ndin wonii e tooñooɓe ɓen

    [19] Ɓen falotooɓe gaay e laawol Alla ngol, ɓe ɗaɓɓana ngol ooñorde, hara kadi ko ɓe yedduɓe laakara

    [20] Ɓen ɓe wonaali laawotooɓe ka leydi, laatanaaki ɓe kadi weldiiɓe gaanin Alla, hiɓe sowoyanee lepte ɗen. Ɓe laatanooki hattanɓe nanugol, ɓe wonaano kadi yi'ooɓe

    [21] Ko ɓe woni sooyinɓe wonkiiji mun ɗin. Kon ko ɓe fefintonoo majji gaay e maɓɓe

    [22] Sikke alah, wonnde ɓen ɗon ka laakara, ko kamɓe ɓuroyta sooyude

    [23] Ɓen gonɗimɓe, ɓe golli golle moƴƴe, ɓe yankinanii Joomi maɓɓe, ko ɓe woni yimɓe Aljanna ɓen, kamɓe ko ɓe duumotooɓe ton

    [24] Misal feddeeji ɗin ɗin: ko wano bunɗo e faaɗuɗo, e yi'oowo e nanoowo. E ɓee ɗoo ɗiɗi fotay e misal? E on waajitotaako

    [25] Gomɗii Men Nulirii Nuuhu e yimɓe makko ɓen: "Min wonannde on ko mi jertinoowo ɓannginɗo

    [26] wonnde wata on rewu si wanah Alla. Min miɗo hulani on lepte ñalaande musuunde

    [27] Mbatu ɓen yedduɓe e yimɓe makko ɓen wi'i: Men yi'aali ma si wanah ko a ɓanndinke sifa amen, men yi'aali kadi ɓen jokkuɓe ma si wo- naa jaasuɓe amen faaɗuɓe feere, men yi'anaali on e amen ɓural. Worin meɗen sikki ko on fenooɓe

    [28] O maaki: "Ko onon yo yimɓe am, yeetee lam si tawii miɗo e ɓanngannduyee immorde ka Joomi am, O yeɗii lam yurmeende (Annabaaku) immorde ka Makko, ɗum wumna e mooɗon, e menm baaw- nay on nde hara ko on añuɓe nde

    [29] Ko onon yo yimɓe am, mi lanndaaki on jawdi e ɗum. Njoɓdi am wonaali si wanah ka Alla. Min mi wonaali raɗotooɗo ɓen gomɗimɓe, kamɓe ko ɓe hawroyooɓe Joomi maɓɓe. Ko woni tun, min mi yi'ii on yimɓe majjuɓe

    [30] Ko onon yo yimɓe am, ko hommbo walloytammi ka Alla si mi raɗike ɓe? E on waajitotaako

    [31] Mi wi'antah on miɗo mari ngaluujii Alla, mi annah kadi ko wirnii, mi wi'ataa wonnde ko mi malayko, mi wi'antaa ɓen ɓe gite mon ɗen yawi, Alla okkoytaa-ɓe moƴƴere; ko Alla ɓuri anndude ko woni e wonkiiji maɓɓe. Min ontuma [si mi waɗii ɗum], haray ko mi jeyaaɗo e tooñuɓe ɓen

    [32] Ɓe wi'i: "Ko an yo Nuuhu, gomɗii a wenjidii e amen, a ɗuɗɗinii yeddondiral ngal e amen. Addan men kon ko fodu-ɗaa men, si a laatike jeyaaɗo e goonguɓe ɓen

    [33] O maaki: "Anndee ko Alla addanta on ɗe -si O muuyii- on wonaali laawotooɓe

    [34] Laaɓal-reedu am nafatah on, si mi faandike laaɓangol on, si tawii Alla no faandii bewnugol on (majjina). Ko Kanko woni Joomi mon, ko ka Makko woni ruttorde mon

    [35] Si ko woni, ɓe wi'ay : O fefidi-nde. Maaku: "Si mi fefindi nde, haray bonnere am nden no fawii lam. Min no ko mi daɗndiiɗo ko bonnoton kon

    [36] Wahayinaa e Nuuhu wonnde : "Gomɗintah e yimɓe maa ɓen si wanaa ɓen gomɗinnooɓe. Wata a suno e ko ɓe gollaynoo

    [37] Moƴƴin laana kan e ndeenka Amen e yamiroore Amen. Wata a yewtidoy e am fii ɓen tooñuɓe, kamɓe ko ɓe yoolotooɓe. @Corrected

    [38] Himo moƴƴina laana kan. Tuma kala nde dental hoorewal rewi ka o moƴƴinta ton, ɓe jalkita mo. O maaki: "Si on jalkitii men, menen kadi men jalkitoyay on wano jalkitirton [men non]

    [39] Aray nde annduɗon ko hommbo lepte hoynayɗe aroyat e muuɗum, lepte duumiiɗe jippoo e makko

    [40] Haa si yamiroore Amen nden aroyii, huɓɓinirɗe ɗen fati, Men daali: "Ronndo e makka kala nooneeji ɗiɗi resindirayɗi e ɓeynguure maa nden -si wanaa ɓen konngol lepte ngol adii e mu'un- e ɓen gomɗimɓe". Gomɗinaano wonndude e makko si wonah seeɗaaɓe

    [41] O maaki: "Waɗɗoree e makka Innde Alla ka dogugol makka e daragol makko. Pellet Joomi am ko Haforoowo Hinnotooɗo

    [42] Kan no dogida e maɓɓe e mollooɗe waaɗe wa pelle. Nuuhu noddi ɓiɗɗo makko on, hari on no serindi: "Ko an yo ɓinngel am, waɗɗida e amen, wata a wonndu e yedduɓe ɓen

    [43] O wi'i: "Mi ƴawoyay e fello daɗndayngo lam ndiyam ɗam". O maaki: "Daɗoowo yamiroore Alla nden alaa hannde si wanah on Mo O yurmini". Molloonde nden heedi hakkunde maɓɓe, o laatodii e yoolaaɓe ɓen

    [44] Wi'a: "Ko an yo leydi, moɗu ndiyam maa ɗam! Ko an kadi yo kammu, jogito [sorombooji ndiyam ɗin]!". Ndiyam ɗam ɓeeɓi, fiyaaku on ñaawaa, [laana] kan daroyii ka dow fello juudiiy, wi'aa: "Halkaare woodanii ɓen yimɓe tooñuɓe

    [45] Nuuhu noddi Joomi makko, o maaki: "Joomi am, pellet ɓiɗɗo am on ko jeyaaɗo e ɓeynguure am, pellet fodoore Maa nden ko goonga. Ko An ɓuri nunɗude ñaawoore ñaawooɓe

    [46] O daali: "Ko an yo Nuuhu, pellet on jeyaaka e ɓeynguure maa, nden (toraare) ko gollal ngal moƴƴaa. Wata a toro Lam ko a alanaa ɗum ganndal. Min Miɗo waajo maa fii wata a jeye e majjuɓe ɓen

    [47] O maaki: "Joomi am, mi moolorike Ma nde mi lanndoto Maa huunde nde mi alanah ɗum ganndal. Si wanaa A hafranam yurmin Ɗaa mi, mi jeyete e hayruɓe ɓen

    [48] Wi'aa: "Ko an yo Nuuhu, jippor kisiyee immorde ka Amen, e moƴƴi dow maaɗaa e mofte wonnduɓe e maaɗa. Mofte goo (no ton), aray Men dakmita ɓe, refti memoya ɓe immorde e Amen, lepte muusuɗe

    [49] Ɗii ɗoo ko jeyaaɗi e kabaruuji wiirniiɗi, Meɗen wahayina ɗe e maaɗa. A anndaano ɗe an, wanaa yimɓe maa ɓen, ko adii ɗum. Muñño, pellet battane moƴƴe ɗen woanii gomɗuɓe ɓen

    [50] [Men Nulii] kadi faade e Aadinkooɓe ɓen, musiɗɗo maɓɓe on Huudi. O maaki : "Ko onon yo yimɓe am, rewee Alla, reweteeɗo alanah on ko woori mo. On wonaali si wanaa fefindotooɓe

    [51] Ko onon yo yimɓe am, mi lanndaaki on e ɗum njoɓdi. Njoɓdi am wonaali si wanaa ka on taguɗo lam. En on haqqiltaa

    [52] Ko onon yo yimɓe am, insinee ka Joomi mon, refti tuubanon Mo O jippina e mooɗon toɓo jokkondirn-ngo, O ɓeyda on cemmbe e hoore cemmbe mon ɗen. Wata on huccitu ko on bomɓe

    [53] Ɓe wi'i: "Ko an yo Huudu, kala ko addan-ɗaa men e ɓanngannduyee, menen men wonaali accooɓe reweteeɗi amen ɗin fii konngol maa ngol, menen men wonaali gomɗinooɓe ma

    [54] Men wi'atah si wanaa yoga e reweteeɗi amen ɗin meminirii ma bone". O maaki: "Min miɗo seedina Alla -seeditee onon kadi- wonnde min, ko mi daɗndiiɗo e kon ko sirkoton

    [55] gaanin Makko. Fewjanee lam on denndaangal, refti wata on fadee kam

    [56] Min mi fawike e Alla, Joomi am e Joomi mon. Alaa e ruugayngel si wanaa ko O nannguɗo jubuuru maggel. Pellet, Joomi am no e laawol focciingol

    [57] Si on huccitii, gomɗii mi yottinanii kon ko mi nulidaa e mooɗon. Joomi am lontinay yimɓe goo ɓe wonaa onon, on lorrirtaa Mo hay e huunde. Pellet, Joomi am ko deeno kala huunde

    [58] Nde yamiroore Amen nden ari, Men daɗndiri Huudi e ɓen gomɗimɓe wonnduɓe e makko yurmeende Amen. Men daɗndi ɓe lepte tiiɗuɗe

    [59] Ɓen ko Aadinkooɓe. Ɓe yedduno Aayeeje Joomi amɓɓe ɗen, ɓe yeddi Nulaaɓe maɓɓe ɓen, ɓe jokki yamiroore kala dunndaranke sanndolɗinɗo

    [60] Ɓe jokkindinaa ka aduna ɗoo, kuddi, e Ñalnde Darngal. Anndee pellet, Aadinkooɓe ɓen yeddi Joomi maɓɓe. Anndee goɗɗal woodanii Aadi'en, yimɓe Huudi

    [61] [Men Nulii] kadi e Samuuda'en, musiɗɗo maɓɓe Saalih, o maaki: "Ko onon yo yimɓe am, rewee Alla. Reweteeɗo alanaano on ko woori Mo. Ko Kanko fuɗɗi on ka leydi, O wuurni on e mayri. Insinanee Mo, refti tuubon ka Makko. Pellet Joomi am ko ɓaɗiiɗo, jaabotooɗo

    [62] Ɓe wi'i: "Ko an yo Saalihu, gomɗii a woniino hakkunde amen yaakoraaɗo ado ɗum ɗoo. E a haɗay men rewugol ko baabiraaɓe amen rewatno? Menen non, men wonii e sikke e huunde nde noddataa men e mun (sikke) jaaliiɗe

    [63] O maaki: "Ko onon yo yimɓe! Yeetee lam, si mi laatike e ɓanngannduyee immorde ka Joomi am, O okkii lam immorde ka Makko yurmeende, ko hommbo faabotoo mi ka Alla si mi yeddii Mo? On ɓeydataa lam si wanaa hayrugol

    [64] Ko onon yo yimɓe am, mbaa ɗoo ko ngelooba wonannde on maande. Tertee mba, mba ñaama ka leydi Alla. Wata on memir-mba bone, lepte ɓaɗtiiɗe heɓa on

    [65] Ɓe mborii-mba. o maaki: "Dakmitee ka galleeji mon balɗe tati! Ɗum ko fodoore nde fennetaake

    [66] Nde yamiroore Alla nden arunoo, Men daɗndiri Saalihu e ɓen gomɗimɓe wonduɓe e makko, yur-meende immorde ka Amen- e koyeera nden ñalnde Pellet Joomi maa, ko Kanko woni Doolnuɗo, Fooluɗo

    [67] Haacaango ngon nanngi tooñuɓe ɓen.Ɓe waɗtini ka galleeji maɓɓe jicciiɓe

    [68] A sikkay ɓe ñiiɓaano ɗon. Anndee pellet Samuudu en yedduno Joomi maɓɓe, anndee goɗɗal yurmee- nde (Alla) woodanii Samuuda'en

    [69] Gomɗii Nulaaɓe Amen ɓen addanii Ibraahiima welo-welo, ɓe wi'i: "Kisal (e mon)". O maaki: "Kisal (e mon). Neeɓaali o ardi e ngaari juɗaandi

    [70] Nde o yi'unoo juuɗe maɓɓe ɗen yottaaki ndi, o faytiɓe (o sikkitii), o soomi kulol e maɓɓe. Ɓe wi'i: "Wata a hulu, ko men nulaaɓe e yimɓe Luuti ɓen

    [71] Tawi suddiiɗo makko on no darii, o jali, Men weltiniri mo Ishaaqa, e ɓaawo Ishaaqa, Yaaquube

    [72] [Debbo on] wi'i: "Ee jalla am! E mi jibinay e hoore ko mi nayeejo, e hino oo ɗoo gorko am ko nayeejo? Pellet ɗum ɗoo ko huunde haawniinde

    [73] Ɓe wi'i: "E a haawete fiyaaku Alla on? Yurmeende Alla e barkiiji Makko wonii e mon, yimɓe nduu suudu. Pellet ko O Yettiniiɗo Tedduɗo

    [74] Nde kulol ngol iwunoo e Ibraahiima, welo-welo ngon ari e makko, himo yeddandira e Amen fii yimɓe Luuti ɓen

    [75] Pellet, Ibraahiima ko muññiiɗo, heewuɗo yankina-gol, tuuboowo

    [76] Ko an yo Ibraahiima, ɗuurno gaayi e ɗum; gomɗii yamiroore Joomi maa nden arii, e pellet, lepte aray e maɓɓe lepte ɗe ruttetaake

    [77] Nde Nulaaɓe Amen ɓen arunoo ka Luuti, o sunanii ɓe, o ɓiɗtori fonndo makko ngon fii maɓɓe, o maaki: "Ndee ɗoo ko ñalaande saɗtunde

    [78] Yimɓe makko ɓen ari e makko e yaccoo. Ado ɗum hari hiɓe gollaynoo bonɗi. O maaki: "Ko onon yo yimɓe am, ɓee ɗoo ko jwiɓe am: ko kamɓe ɓuri laaɓannde on. Hulee Alla, wata on hersinam e hoɓ- ɓe am. E gorko feewuɗo alaa e mo'on

    [79] Ɓe wi'i: "Pellet hiɗa anndi haaju alanah men e jiwɓe maa ɓen, pellet hiɗa anndi kadi ko men faalaa

    [80] O maaki: "Sinno miɗo marunoo doole e mon! Maa mi fattinoo(moolo) e soɓɓundu sattundu(jookdu)

    [81] [Hoɓɓe ɓen] wi'i: "Ko an yo Luutu, pellet ko men Nulaaɓe Joomi maa. Ɓe hewtataa ma. Yaltinir ɓeynguure maa nden e taƴunnde jemma, wata gooto e mo'on yeƴƴito si wanaa suddiiɗo maa on, ko fii heɓay mo ko heɓata ɓeya kon. Anndon fodoore maɓɓe nden ko ka subaka. E subaka on laataaki ɓaɗiido

    [82] Nde yamiroore Amen nden arunoo, Men waɗtiri dow [saare] nden ley mayre, Men caaƴini e mayre kaaƴe iwruɗe loope juɗaaɗe rewondirɗe

    [83] Maandinaaɗe ka Joomi maa. Ɗe wonaali woɗɗuɗe e tooñooɓe ɓen

    [84] [Men Nulii] kadi e Madyana'en, musiɗɗo maɓɓe on Shu'aybu, o maaki: "Ko onon yo yimɓe am, rewee Alla; reweteeɗo alanaa on ko woori Mo. Wata on ɗuytu ɓetu ngun e manndake ɗen. Min on miɗo yi'i on e moƴƴere. Min non miɗo hulani on lepte ñalaande fiiltiindede

    [85] Ko onon yo yimɓe am, hunniree ɓetu ngun e manndake ɗen nunɗal. Wata on ɗuytan yimɓe ɓen coggu maɓɓe ngun, wata on yahru ka leydi bonnugol

    [86] Ko keddiiɗe Alla ɗen ɓuri moƴƴannde on si on laatike gomɗimɓe. Mi wonaali reenoowo on

    [87] Ɓe wi'i: "Ko an yo Shu'aybu! E ko julde maa nden yamiru-maa nde men accata rewugol ko baabiraa- ɓe amen ɓen rewaynoo kon, maa nde men gollata huuwata e jawle amen ɗen ko men yiɗi? Pellet an ko a muññiiɗo feewuɗo

    [88] O maaki: "Ko onon yo yimɓe am, yeetee lam: si miɗo e ɓanngannduyee immorde ka Joomi am, O arsikii lam immorde ka Makko arsike moƴƴo?... Mi faandaaki lunndaade on e kon haɗay-mi on e muuɗum. Mi faandaaki si wanaa moƴƴingol fotde yeru am on. Kawral am wonaali si wanaa ka Alla. Ko e Makko mi fawii, ko ka Makko mi ruttotoo

    [89] Ko onon yo yimɓe am, wata ngayngu am defu on haa heɓa on sugu ko heɓunoo yimɓe Nuuhu maa yimɓe Huudi maa yimɓe Saalih. Yimɓe Luuti ɓen kan woɗɗitaaki on

    [90] Insinanee Joomi mon, refti tuubanon Mo. Pelet Joomi am ko Hinnotooɗo, Giɗo

    [91] Ɓe wi'i: "Ko an yo Shu'aybu, men alah faamude ko ɗuuɗi e kon ko wi'ataa; menen meɗen yi'e hakku-nde amen lo'uɗo. Si wanaano gorol maa ngol, men piyirteno keeƴe. An a wonaali tedduɗo e amen

    [92] O maaki: "E ko gorol am ngol ɓuri teddudo e mon diini Alla, on waɗtirii mo ɓaawo mon hawkaaɗo? Pellet Joomi am ko huɓindiiɗo(fiiltiido) ko huuwoton kon

    [93] Ko onon yom yimɓe am, gollee e nokku mo'on. Min kadi ko mi golloowo. Aray nde anndoton ko hombo lepte hoynooje arat e mu'u, e ko hommbo woni fenoowo on. (Jooni non) habbitee! Min kadi miɗo wondi e mon habbitiiɗo

    [94] Nde yamiroore Amen nden arunoo, Men daɗndiri Shu'aybu e ɓen gomɗimɓe wonnduɓe e makko yurmeende Amen. Haacaango ngon nanngi ɓen tooñuɓe, ɓe waɗtini ka cuuɗi maɓɓe jicciiɓe

    [95] A wi'ay ɓe ñiiɓaano ɗon. Anndee woɗɗineede yurmeende wonanii Madayana wano Samuuda'en woɗɗiniranoo

    [96] Gomɗii Men Nulirii Muusaa Aayeeje Amen ɗen e hujja ɓannguɗo

    [97] Ha e Fir'awna e mbatu mun. Ɓe jokkii yamiroore Fir'awna nden, yamiroore Fir'awna non wanaa feewunde

    [98] O ardoyto yimɓe makko ɓen Ñalnde Darngal, o jolna ɓe ka Yiite. (Nge)bonii jolirde jolaande

    [99] Ɓe jokkinaama kuddi e oo (aduna), e Ñalnde Darngal. Bonii ballal ngal ɓe jokkindiranaa

    [100] Ɗum ko jeyaaɗum e kumpite ca'e, Meɗen fillano maa ɗum: no e majje ñiiɓuɗe e conyaaɗe

    [101] Men tooñaali ɓe. Ko woni, ko kamɓe tooñi ko'e maɓɓe. Reweteeɗi maɓɓe ɗin ɗiɓe rewaynoo gaanin ɗin duncanaali ɓe hay e huunde, tuma nde yamiroore Joomi maa nden arunoo; ɗi ɓeydaali ɓe si wanaa hayrude

    [102] Ko wano nii nanngal Joomi maa ngal, si tawii O nanngii ca'e ɗen hara ko ɗe tooñuɗe. Pellet nanngal Makko ngal ko muusungal saɗtungal

    [103] Pellet tasakuyee wonii e ɗum ɗoo wonannde on hulɗo lepte laakara. Nden ko ñalaande aade en mooɓoyte e mun, nde kadi ko ñalaande seedoyteende

    [104] Men neɓnataa nde si wanah haa e lajal limangal

    [105] Ñalnde ngal arata, wonkii (woo) wowlatah si wanaa e duŋayee Makko. Hino e maɓɓe malkisaaɗo e malaaɗo

    [106] Si ko malkisaaɓe ɓen, ko ka Yiite; hino woodani ɓe nder ton ookaango e hiikaango

    [107] Ko ɓe luttinteeɓe nder magge fotde kammuuli ɗin e leydi ndin no duumii, si wanah si Joomii maa muuyii; pellet Joomi maa ko waɗoowo kala ko O faandii

    [108] Si tawii non ko malaaɓe ɓen, ko ka nder Aljanna woni ko duumintee e mun fotde kammuuli ɗin e leydi ndin no duumii, si wanaa si Joomi maa muuyii. (Ɗum) ko dokkal ngal taƴondirtaa

    [109] Wata a wonu e sikke e huunde ko ɓee rewata. Ɓe rewiraali si wanaa no baabiraaɓe maɓɓe rewiray- noo ko adii. Menen non, Men hunniranay ɓe geɓal maɓɓe ngal ko aldah e ɗuytugol

    [110] Gomɗii Men okkii Muusaa Deftere nden, luutondi- raa e mayre. Si wanaano konngol ardinoongol immorde ka Joomi maa, ñaaweteno hakkunde maɓɓe. Kamɓe kan hiɓe e sikke sikkitiiɗo e e mayre

    [111] Wonaali kala maɓɓe si wanaa Joomi maa hunna- nay ɓe (njoɓdi) kuuɗe maɓɓe. Pellet ko O humpitiiɗo ko ɓe gollata kon

    [112] Ñiiɓir [e focciingol ngol] wano yamiraɗaa non, e tuubuɓe wonnduɓe e maaɗa. Wata on bewu. Pellet ko O reenuɗo ko golloton kon

    [113] Wata on ooñor e tooñuɓe ɓen sakko Yiite ngen mema on. Alanah on gaanin Alla yiɗɓe. Refti on walloytaake

    [114] Ñinnu julde nden ka seraaji ɗiɗi ñalorma e saa'iiji jemma. Pellet moƴƴi ɗin hino monta bonɗi ɗin. Ɗum ko waaju wonannde ɓen waajitotooɓe

    [115] Muñño. Pellet Alla yeebataa njoɓdi moƴƴinooɓe ɓen

    [116] Ko haɗnoo wona e gire adinooɓe on ɓen, joomiraa- ɓe kedde, ɓe no haɗa e bonnugol ka leydi! si seeɗaaɓe e ɓen ɓe Men daɗndunoo e maɓɓe. Tooñuɓe ɓen jokki e ko ɓe neeminaa e mun kon, ɓe laatii bomɓe

    [117] Joomi maa siforaali halkiroowo ca'e e hoore tooñe tawa yimɓe maɓɓe ko moƴƴinooɓe

    [118] Sinno Joomi maa muuyiino, O waɗayno yimɓe ɓen moftal gootal. Ɓe seerataa ko ɓe luutondirooɓe

    [119] si wanaa ɓen ɓe Joomi maa yurmaa. Ko sabu ɗum O tagiri ɓe. Konngol Joomi maa ngol jojjii wonnde: "Pellet, Mi hebbiniray Jahannama jinna e yimɓe, ɓe denndaangal

    [120] Kala e mu'un, Meɗen fillano maa kabaruuji Nulaaɓe, ko Men tabintinra ɗum ɓernnde maa ngon. Aranii ma e ngol (cortewol) goonga e waaju e janntoore wonannde gomɗimɓe ɓen

    [121] Maakan ɓen ɓe gomɗinah: "Gollee e nokku mo'on. Menen kadi, ko men gollooɓe

    [122] Habbitee kadi. Menen ko men habbitiiɓe

    [123] Ko Alla heeranii wirniiɗi kammuuli ɗin e leydi ndin, ko ka Makko fiyaaku no fow ruttetee. Awa rewu Mo, fawo-ɗaa e Makko. Joomi maa wonaali welsindiiɗo e kon ko golloton

    Surah 12
    Yusuf

    [1] Alif, laam, raa. Ɗen ko Aayeeje Deftere ɓanngunde nden

    [2] Menen Men jippiniriinde janngeteende [e ɗemngal] Aarabu, belajo'o, on haqqilay

    [3] Menen Meɗen fillano maa ko ɓuri moƴƴude e fillayee, e kon ko Men wahayini e maaɗa ndee Alqur'aanaare, hay si woniino ado mayre, ko a jeyaaɗo e welsindiiɓe ɓen

    [4] Tuma nde Yuusufu maakannoo ben makko: "Ko onon yo baaba'en, mi yi'ii [e koyɗol] koode sappo e go'o, naange ngen kadi e lewru ndun; mi yi'ii ɗin no sujjana lam

    [5] [Ben makko] maaki: "Ko an yo ɓinngel am, wata a fillano musiɗɓe maa ɓen koyɗol maa ngol sakko ɓe fewjane feere; pellet seytaane ko gañoAade ɓannguɗo

    [6] Ko wano nii Joomi maa suɓoray maa, O anndine firo koyɗi, O timmina neema Makko on e maaɗa e ɓeynguure Yaaquuba nden, wano O timminirnoo mo e baabiraaɓe maa ɓen ɗiɗo: Ibraahiima e ishaaqa. Pellet Joomi maa ko Annduɗo Ñeeñuɗo

    [7] Gomɗii wonii e Yuusufa e musiɗɓe makko ɓen, taskuyeeji wonannde lanndotooɓe ɓen

    [8] tuma nde ɓe wi'unoo: "Pellet ko Yuusufa e neene-gooto mun on ɓuraa yiɗeede ka ben-men dii enen, enen le ko en jamaa ɗuuɗuɓe. Pellet ben-men wonii e majjere ɓanngunde

    [9] Waree Yuusufa maa feroɗon mo e leydi; yeeso ben mon ngon heeranoo on, wonton ɓaawo ɗum yimɓe moƴƴuɓe

    [10] Gooto e maɓɓe wi'i: "Wata on waru Yuusufa, weddee mo ka niɓe woyndu yoga e seteeɓe hoccay mo, si on laatike gllooɓe

    [11] Ɓe wi'i: "Ko an yo ben amen, ko heɓu-maa a hoolotaako men e fii Yuusufa? Menen le ko men laaɓamɓe mo reedu

    [12] Accitidu-mo e amen o ñaama, o fija. Menen ko men reenooɓe mo

    [13] O maaki: "Min no suninay lam nde yahdoton e makko; miɗo huli nde boyeeru ndu ñaamata-mo ka welsindi-ɗon e makko

    [14] Ɓe wi'i: "Pellet si saafaandu ñaamii mo e hoore ko men jamaa ɗuuɗuɓe, haray ko men hayruɓe

    [15] Nde ɓe yahdunoo e makko, ɓe fottani ukkugol mo ka niɓe woyndu, Men wahayini e makko: "Ma a yeetitoyo ɓe ɗee kuuɗe maɓɓe hara ɓe so'aa anndude

    [16] Ɓe arti ka ben maɓɓe kiikiiɗe hiɓe woya

    [17] Ɓe wi'i: "Ko an yo baaben amen, menen men yehii meɗen adondira, men acci Yuusufa ka kaake amen saafaandu ndun ñaami mo. A hoolotaako men non, hay si men wonii goonguɓe

    [18] Ɓe ardi e dolokke makko on hino moddi ƴiiƴam fenaande. O maaki: "Si ko woni, wonkiiji mon ɗin cuɗinanii on fiyaaku. Ko muñal moƴƴal [heddanii lam]! Ko Alla woni wallitorɗo e ko sifotoɗon kon

    [19] Seteeɓe ari, ɓe nuli ƴoogoowo maɓɓe on, o jippini baagal makko ngal. O wi'i: "Ee wel¨-welo am! E hino paykum!" Ɓe suuɗiri mo keyee maɓɓe. Alla non ko annduɗo ko ɓe gollata kon

    [20] Ɓe yeeyiri mo coggel famɗungel: dirhamu-woy limotoo-koy. Ɓe woni welsindiiɓe e fii makko

    [21] Sooduɗo mo on Misra wi'ani ɓeyngu makko: "Teddin jipporde makko. Hino gasa ka o nafa en maa jogitoɗe mo ɓiɗɗo". Ko nii Men hoɗniri Yuusufa ka leydi fii yo Men anndin mo firo koyɗi. Alla ko fooluɗo e fiyaaku Makko on: kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen anndaa

    [22] Nde o yottinoo sagatalaaku makko, Men okki mo faamu e anndal. Ko wano nii Men yoɓirta moƴƴinooɓe ɓen

    [23] On [debbo] mo on woni e suudu mun ɗaɓɓiri mo hoore-makko. O soki baafe ɗen o wi'i: "Mi heblanii-mo-ma!" O maaki: "Moolaare Alla! Jeyɗo lam on moƴƴinii weerde am. Si ko woni, tooñooɓe ɓen maletaake

    [24] Gomɗii [debbo] on himmanii oon. Kanko kadi o himmanayno mo si wanaa o yi'ii hujja Joomi makko on. Ko nii [Men gerdiri] fii yo Men yiltu mo e bone e pankare. Pellet ko o jeyaaɗo e jeyaaɓe amen laɓɓinaaɓe ɓen

    [25] Ɓe ɗiɗo kala ɓe adondiri ka baafal, o seekiri dolokke oya on ɓaawo. Ɓe tawi moodi makko ka baafal. [debbo] on wi'i: "Ko honɗum woni njoɓdi on faalanaaɗo ɓeynguure maa nden bonki si wanaa yo soke [o leptiree] lepte muusuɗe

    [26] [Yuusufu] maaki: "Ko kanko ɗaɓɓiri lam hoore-am". Tawanooɗo e yimɓe [debbo] on seeditii: "Si tawii dolokke mum on ko yeeso seekiraa, haray ko [debbo] on goongi, kanko [gorko] on ko jeyaaɗo e fenuɓe ɓen

    [27] Si tawii non dolokke makko on ka ɓaawo seekiraa, haray [debbo] on fenii, kanko [gorko] on ko o jeyaaɗo goonguɓe ɓen

    [28] Nde [moodi makko] yi'unoo dolokke on ko ɓaawo seekori, o wi'i: "Ɗum ko jeyaaɗum e pewje mon! Pellet pewje mon ɗen ko haawniiɗe

    [29] Yuusufa, ɗuurno gaayi e ɗum. An [debbo on], insinano junuubi(bakkaat) maa ɗin; tawde pellet a jeyaama e woopuɓe ɓen

    [30] Rewɓe ɓen ka saare wi'i: "Debbo laamɗo on ɗaɓɓirii kurkaadu makko ndun hoore-makko! Gomɗii giggol ɓurtirii mo. Menen dey meɗen yi'a oo [debbo] e majjere ɓanngunde

    [31] Nde o nanunoo pewje maɓɓe ɗen, o nulani ɓe, o hebilani ɓe ngawluuji, o jonni gooto kala e maɓɓe laɓi, o wi'i: "Yaltu e maɓɓe!". Nde ɓe yi'unoo mo, ɓe mawnini mo, ɓe hetti juuɗe maɓɓe ɗen, ɓe wi'i: "Kaawee Alla! Oo wanaa ɓanndinke, oo wonaali si wanaa malaa'ikaajo tedduɗo

    [32] O wi'i: "Ko oo mo'on felirɗon lam fii mun, gomɗii mi ɗaɓɓirii mo hoore-makko o haɗitii. Si wonii o waɗaali ko mi yamirta mo kon, ma o soke ma o laato jeyaaɗo e hoyɓe ɓen

    [33] O maaki: "Joomi am, Ko kaso ngon ɓurani lam e ko ɓe noddata lam e mun kon. Si a pottinaani lam pewje maɓɓe ɗen, mi ooñoto e maɓɓe, mi jeyee e majjuɓe ɓen

    [34] Joomi makko jaabinani mo, O firliti e makko pewje maɓɓe ɗen. Pellet, ko Kanko woni Nanoowo, Annduɗo On

    [35] Refti feeñani (rewɓe) ɓen ɓaawo nde ɓe yi'i maandeeji ɗin, ma o sok-mbo tigi haa e saa'i

    [36] Sukaaɓe ɗiɗo naatidi e makko ka kaso. Goɗɗo e maɓɓe wi'i: "Min mi hoyɗii hoore-am miɗo siiwa sanngara". Oya kadi wi': "Min mi hoyɗii hoore-am miɗo ronndii ka hoore-am cobbal, colli no ñaama e maggal". Humpitii men firo ɗin, menen men yi'ii ma jeyaaɗo e moƴƴinooɓe ɓen

    [37] O maaki: "Ñaametee mo wonaɗon okkoreede on aratah on si wanaa mi humpitay on firo mun ado o arde on. Ɗum mo'on ko jeyeeɗum e ko Joomi am anndini lam. Min mi ɗalii diina yimɓe ɓe gomɗinaa Alla, hara kamɓe e fii laakara ko ɓe yedduɓe

    [38] Jokku-mi diina baabiraaɓe am ɓen: Ibraahiima e Ishaaqa e Yaaquuba. Haananaa men nde men kafidata e Alla hay e huunde. Ɗum ko jeyaaɗum e ɓural Alla e dow amen e hoore yimɓe ɓen; kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen ɓe yettataa

    [39] Ko onon yo wondiiɓe am ɗiɗo ka kaso! E ko reweteeɗi sertuɗi ɓuri moƴƴude, kaa ko Alla Gooto Fooluɗo on

    [40] On alah e rewde gaanin Makko, si wanah inɗe ɗe innuɗon ɗum, onon e baabiraaɓe mon, Alla jippinanaali ɗen hujja. Ñaawoore nden alanah si wanaa Alla. O yamirii wata on rewu si wanaa Kanko. Ko ɗum ɗum woni diina ñiiɓuka kan; kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen ɓe anndaa

    [41] Ko onon yo wondiiɓe am ɗiɗo ka kaso! Goɗɗo e mo'on yarnay koohoo mun on sanngara; oya on, o fetee, colli ɗin ñaama ka hoore makko. Fiyaaku mo lanndiɗon fii mun on ñaawaama

    [42] O maakani on mo o sikke daɗay e maɓɓe kamɓe ɗiɗo: "Janto lam ka koohoojo maa on". Seytaane yejjintini mo jantanagol koohoojo makko on. [Yuusufu] ñiiɓiti ka kaso yoga e duuɓi

    [43] Laamɗo on wi'i: "Min mi yi'ii (e koyɗol) na'i jeeɗiɗi fayɗi, na nyaama fooƴuɗi jeeɗiɗi ɗin, e dukke jeeɗiɗi kecce, e goɗɗi goo yooruɗi. Ko onon yo dental, firtanee lam ngol koyɗol am, si on laatike firtooɓe koyɗi

    [44] Ɓe wi'i: "Ko jiiɓu-jaaɓu koyɗi ! Men wonaali annduɓe firo koyɗi

    [45] Daɗuɗo on e ɓeya ɗiɗo miijitii ɓaawo dumunna o wi'i: "Min mi humpitay on firo maggol. Nulee lam

    [46] Yuusufu, an yo goonguɗo! Yeetii men fii na'i jeeɗiɗi fayɗi, na nyaama fooƴuɗi jeeɗiɗi ɗin, e dukke jeeɗiɗi kecce, e goɗɗi goo yooruɗi, belajo'o mi ruttoo ka yimɓe ɓen, belajo'o, ɓe annday

    [47] O maaki: "On remay duuɗi jeeɗiɗi jokkondirɗi. Kala ko soñuɗon, accon ɗum ka dukkal(butaali) mun, si wanaa seeɗa e kon ko ñaamoton

    [48] Refti aroyay ɓaawo ɗum, duuɓi jeeɗiɗi saɗtuɗi, ɗin (duuɓi) no ñaama kon ko marnaɗon ɗi si wanaa seeɗa e ko maroton [fii awdi]

    [49] Refti aroya ɓaawo ɗum, hitaande, ko e mayre yimɓe ɓen toɓetee, ko e mayre kadi ɓe hamata

    [50] Laamɗo on wi'i: "Addanee lam on". Nde imminaaɗo on arunoo mo, o maaki: "Rutto ka koohoojo maa on lanndoɗaa mo: Ko woni fiyaaku ɓen rewɓe hettunooɓe juuɗe mun ɗen? Pellet Joomi am ko annduɗo pewje maɓɓe ɗen

    [51] [Laamɗo on] wi'i: "Ko honɗum wonunoo fiyaaku mon tuma ɗaɓɓirnoɗon Yuusufa hoore-makko?" Ɓe wi'i: "Moolaare Alla! Men anndiraa mo ko boni". Ɓeyngu laamɗo on wi'i: "Jooni goonga kan feeñii. Ko min ɗaɓɓirnoo mo hoore-makko, pellet ko o jeyaaɗo e goonguɓe ɓen

    [52] Ɗum ko fii yo o anndu wonnde mi janfaaki mo ka wirnii, e wonnde Alla fewnatah pewje janfotooɓe ɓen

    [53] Mi laɓɓinaa hoore-am, tawde wonkii ko heewuki yamirde bone, si wanah kin ki Joomi am yurmini. Joomi am ko Haforoowo Hinnotooɗo

    [54] Laamɗo on wi'i: "Addanee lam mo, mi heertinana mo hoore-am". Nde o yewtunoo mo, o wi'i: "An on hannde ka amen, ko a jom-nokku hoolaaɗo

    [55] O maaki: "Waɗam e hoore-ngaluuji leydi ndin: ko mi reenoowo annduɗo

    [56] Ko wano nii Men ñimnirani Yuusufa ka leydi, himo jippora e mayri nokku ka o yiɗi. Meɗen heɓnira yurmeende Amen nden on mo Men muuyi, men yeebataa njoɓdi moƴƴinooɓe ɓen

    [57] Pellet ko njoɓdi laakara ndin ɓuri moƴƴannde ɓen gomɗimɓe ɓe laatii gomɗuɓe

    [58] Baaba-gootooɓe Yuusufa ɓen ari ɓe naati ka makko. O annditi ɓe, kono kamɓe ɓe paayti mo

    [59] Tuma nde o hebllannooɓe doŋlle maɓɓe ɗen, o maaki: "Addanee lam musiɗɗo mon baaba-gooto. E on yi'aali miɗo timmina ɓetu ngun, e wonnde ko mi ɓurdo moƴƴude e weernooɓe ɓen

    [60] Si on addanaali lam mo, haray ɓetu alanaa on ka am ɗoo; wata on ɓado lam kadi

    [61] Ɓe wi'i: "Men ɗaɓɓiray mo ben makko, menen ko men gollooɓe (ɗum)

    [62] O maakani gollooɓe makko ɓen: "Waɗee coggeeli(njigguuji) maɓɓe ɗin ka doŋlle maɓɓe: belajo'o ɓe annditay ɗi si ɓe ruttike ka yimɓe maɓɓe ɓen, belajo'o ɓe yiltoto

    [63] Tuma nde ɓe ruttinoo ka ben maɓɓe, ɓe wi'i: "Ko an yo ben(baaba) amen, men salanaama ɓetu. neldu amen musiɗɗo amen on, men ɓetanee. Ko men reenooɓe mo

    [64] O maaki: "Hara mi hooloray on e fii makko, si wanaa no mi hoolornoo on non e neene-gooto makko on ko adii? Ko Alla woni moƴƴo reenoowo, ko Kanko ɓuri moƴƴude yurmeteeɓe ɓen

    [65] Nde ɓe udditunoo doŋlle maɓɓe ɗen, ɓe tawi coggeeli(njigguuji) maɓɓe ɗin ruttaama e maɓɓe. Ɓe wi'i: "Ko an yo ben amen, ko men ɗaɓɓata [kadi]? Ɗii ko coggeeli amen, ɗi ruttaama e amen. Meɗen jiggana yimɓe amen, men reena musiɗɗo amen on, men ɓeydora ɓetu ngelooba; ɗum ko ɓetu newiingu

    [66] O maaki: "Mi immindintaa(neldatah) mo e mooɗon haa ƴettanon mi ahadi ka Alla, wonnde on artiranay lam mo si wanaa hara on huɓinda". Ɓaawo ɓe ƴettanii mo ahadi maɓɓe ndin, o maaki: "Alla e dow ko wowluɗen kon, ko O deeno

    [67] O maaki: "Ko onon yo ɓiɗɓe am, wata on naatiroy e damal gootal, naatiree e dame seertuɗe. Mi dun-cantaa on e (muyɗe) Alla hay e huunde. Ñaawoore alanaa si wanaa Alla: Ko e Makko mi fawii, ko e makko kadi, yo fawo fawotooɓe ɓen

    [68] Nde ɓe naatirnoo nokku ka ben maɓɓe yamirnoo ɓe ɗon, ɗum wonaano no duncana ɓe [ko iwri] ka Alla si wanaa haaju wonunooɗo e fittaandu Yaaquuba mo o gasini. Kanko on, ko o jom-ganndal ngal Men anndini mo. Kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen ɓe anndaa

    [69] Nde ɓe naatunoo ka Yuusufa, o maɓɓi neene-gooto makko on e makko, o maaki: "Ko mi neene-gooto maa, wata a sunor ko ɓe huuwaynoo

    [70] Tuma nde o hebilannoo ɓe doŋlle maɓɓe ɗen, o waɗi etirgal ngal ka doŋngal neene-gooto makko on, refti ewnotooɗo eewnii: "Ko onon yo seteeɓe, Ko on wuyɓe

    [71] Ɓe fewtiti e maɓɓe ɓe wi'i: "Ko honɗum hattiɗon

    [72] Ɓe wi'i: "Men hattike etirde laamɗo on. Hino woodani kala adduɗo ngal, doŋngal ngelooba, ko min woni fawtiiɗo ɗum

    [73] Ɓe wi'i: "Men woondirii Alla, gomɗii hiɗon anndi men araali bonnugol ka leydi, men laataaki kadi wuyɓe

    [74] Ɓe wi'i: "Ko wonata njoɓdi makko si tawii ko on fenooɓe

    [75] Ɓe wi'i: "Njoɓdi makko: ko kala mo: [ɗum] tawaa ka doŋngal mun, haray ko kanko [tigir] woni njoɓdi mun. Ko wano non men yoɓitirta tooñooɓe ɓen

    [76] [Yuusufu] fuɗɗori doŋle maɓɓe ɗen ado doŋngal neene-gooto makko on; refti o yaltiniri nde ka doŋngal neene-gooto makko on. Ko wano non men fewjirani Yuusufa, [tawde] o hattantaano nanngude neene-gooto makko on ka sariya laamɗo on, si wanaa hara ko Alla muuyi. Meɗen ɓantana darajaaji on mo Men muuyi. No e dow kala jom-ganndal ganndo [goo]

    [77] Ɓe wi'i: "Si o wujjii, haray neene-gooto makko wujjiino ko adii". Yuusufu mari ɗum ka wonkii makko, o feññinanaali ɓe ɗum. O maaki: "Ko onon ɓuri bonnde nokku! Ko Alla ɓuri anndude ko sifotoɗon

    [78] Ɓe wi'i: "Ko an yo laamɗo on, oo no mari baabiraawo nawyuɗo oggos; ƴettu gooto e amen lonto makko. Menen men yi'ii ma jeyaaɗo e moƴƴinooɓe ɓen

    [79] O maaki: "Moolaara Alla nde men nanngata si wanaa on mo men tawi doŋlle amen ɗen e juuɗe mun. Mene haray ontuma ko men tooñuɓe

    [80] Nde ɓe taƴinoo fii hettugol mo, ɓe martiti ko ɓe gunndondirɓe. Mawɗo maɓɓe on wi'i: "E on anndaa wonnde ben mon ƴettodii e mo'on ahadi ka Alla, e aranun tuma welsindinoɗon e Yuusufa? Mi seerataa leydi ndin haa ben am duŋanoo lam maa O ñaawana lam [hettugol mo], ko Kanko ɓuri moƴƴude e ñaawooɓe ɓen

    [81] Ruttee ka ben mon wi'on: "Ko an yo ben amen, ɓiɗɗo maa on wujjii. Men seedaaki si wanaa ko men anndi, men wonaali reenuɓe ko wirnii

    [82] Lanndo (yimɓe) saare nden nde men wonunoo e mun, e seteeɓe ɓen ɓe men hawrondirnoo e mun. Pellet ko men goonguɓe

    [83] [Yaaquuba] maaki: "Wonkiiji mon ɗin cuɗanii on fiyaake! Ko muñal labangal. Hino hasii ka Alla artiranta mi ɓe, ɓe denndaangal. Ko Kanko woni Annduɗo, Ñeeñuɗo

    [84] O ɗuurnii ɓe o maaki: "Ee suno am e fii Yuusufa!" Gite makko ɗen rawniri suno. Ko o suuɗɗo suno

    [85] Ɓe wi'i: "Men woodirii Alla! A seerataa hiɗa janntoo fii Yuusufa, haa wonaa horsuɗo maa wonaa jeyaaɗo e halkiiɓe ɓen

    [86] O maaki: "Anndee ko e Alla mi wullitotoo annde am e sunaare am. Miɗo anndi ka Alla ko on anndaa

    [87] Ko onon yo ɓiɗɓe am, yehee tefon fii Yuusufa e neene-gooto makko on. Wata on taƴo e yurmeende Alla. Ko fii, taƴotaako e yurmeende Alla si wanaa yimɓe yedduɓe ɓen

    [88] Nde ɓe naatunoo ka makko [kanko Yuusufa], ɓe wi'i: "Ko an yo laamɗo, lorra heɓii men memen e ɓeynguure amen; men ardii e sil'a jaasuɗo. Hunnan men ɓetu ngun, sakko-ɗaa e amen. Pellet, Alla yoɓay sakkotooɓe ɓen

    [89] O maaki: "Enee, on annditii ko waɗunoɗon Yuusufa e neene-gooto makko on kon tuma nde wonunoɗon majjuɓe

    [90] Ɓe wi'i: "Kere ko an woni Yuusufa?" O maaki: "Ko min woni Yuusufa. Oo ɗoo ko miñam. Gomɗii Alla moƴƴike e amen. Ko fii, mo gomɗii o muññike, pellet, Alla yeebataa njoɓdi moƴƴinooɓe ɓen

    [91] Ɓe wi'i: "Men woondiri Alla, Alla ɓurnii ma e amen, men woniino woopuɓe

    [92] O maaki: "Feloore alaa e hoore-mon hannde! Yo Alla yawtan on. Ko Kano woni Moƴƴo Yurmeteeɗo

    [93] Yahdee e oo dolokke am ɗoo, werloɗon mo ka yeeso baaben am: o wattinay yi'oowo. Addanon lam ɓeynguure mon nden ɓe denndaangal

    [94] Nde seteeɓe ɓen seerti [yalti Misra]ben maɓɓe maaki: "Min miɗo heɓa balangol Yuusufa, sinno wanaa fii yo on ɗaytinam

    [95] Ɓe wi'i: "Men woondirii Alla, an hiɗa e majjere maaɗa ɓooyunde nden

    [96] Nde wewlinoowo on arunoo, o werlii [dolokke] on ka yeeso makko, o wonti yi'oowo. O maaki: "E mi wi'anaano on miɗo anndi ka Alla ko on anndaa

    [97] Ɓe wi'i: "Ko an yo ben amen, insinano men junuubi amen. Menen men woniino woopuɓe

    [98] O maaki: "Armami insinano on Joomi am. Ko Kanko woni Haforoowo, Hinnotooɗo

    [99] Nde ɓe naatunoo ka Yuusufa, o weerni ka makko [ɗon] mawɓe makko ɓen ɗiɗo, o maaki: "Naatiree Misra, si Alla muuyii, ko on hooliiɓe

    [100] O towniri mawɓe makko ɓen ɗiɗo ka belorki(danki), ɓe naayirani mo sujjugol. O maaki:"Ko onon yo baaba'en, ko ɗum ɗoo woni firo koyɗol am ngol oya tuma, gomɗii Joomi am waɗii ngol goonga. Gomɗii O moƴƴike e am tuma O yaltinnoo lam ka kaso, O itti on ka ladde, ɓaawo nde seytaane bonnii hakkunde am e ben-gootooɓe am ɓen. Pellet, Joomi am ko newaniiɗo ko O muuyi kon. Ko Kanko woni Annduɗo, Ñeeñuɗo

    [101] Joomi am, gomɗii A yeɗii lam laamu, A anndinii lam kadi firo koyɗi. [An] Taguɗo kammuuli ɗin e leydi ndin, ko An woni giɗo am aduna e laakara. Ƴettitam ko mi juulɗo, waɗitdaa lam e moƴƴuɓe ɓen

    [102] Ɗum ko jeyaaɗum e kumpite wirniiɗe, Meɗen wahayini ɗe e maaɗa. A tawanooka e maɓɓe tuma nde ɓe eɓɓunoo fiyaaku maɓɓe on hiɓe fewja

    [103] Ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen, hay si a rerɗi, (ɓe) wonaali gomɗinooɓe

    [104] A ɗaɓɓiraali ɓe e ɗum njoɓdi. Nde wonaali si wanaa waaju wonannde winndere nden

    [105] Ɗuuɗii e Aayeeje ka kammuuli e ka leydi, hiɓe rewa e majje hara ko ɓe ɗuurniiɓe ɗe

    [106] Ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe gomɗintaa Alla, si wanaa hara ko ɓe sirkuɓe

    [107] E ɓe hooli nde hippooje arata ɓe e lepte Alla ɗen maa darngal ngal ardira ɓe juhal, hara kamɓe ɓe so'aa

    [108] Maaku: "Ko ngo'ol woni laawol am, miɗo noddira e Alla dow hujja, min e ɓen jokkuɓe lam. Senayee woodanii Alla! Mi wonaali jeyaaɗo e sirkooɓe ɓen

    [109] Men Nulaali ado maa si wanaa worɓe jeyaaɓe e yimɓe ca'e ɗen, Meɗen wahayina e maɓɓe. E ɓee [fennooɓe ma] yiilotaako ka leydi, ɓe ndaara ko honno battane ɓen adinooɓe ɓe wa'unoo? Pellet ko saare laakara nden ɓuri moƴƴannde ɓen huluɓe [Alla]. E on haqqiltaa

    [110] Haa si tawii Nulaaɓe ɓen taƴike, (heeferɓe ɓen) fellita wonnde kamɓe ɓe fennaama, ballal Amen ngal ara e maɓɓe; Men daɗnda on mo Men muuyi, lepte Amen ɗen ruttetaake gaayi e yimɓe bomɓe ɓen

    [111] Gomɗii wonii e fillayeeje maɓɓe ɗin tasakuyye wonannde joomiraaɓe haqqillaaji ɓen. Nde wonaali yewtere fefindaande. Ko woni, ko nde goonginnde ɗen adinooɗe nde, e fensitunde kala huunde, e peewal e yurmeende wonannde yimɓe gomɗimɓe ɓen

    Surah 13
    Ra'd

    [1] Alif, Laam, Miim, Raa. Ɗee ko Aayeeje Deftere nden; jippinaande nden e maaɗa immorde ka Joomi maa ko goonga; kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen ɓe gomɗintaa

    [2] Ko Alla woni ɓamtuɗo kammuuli ɗin doose ɗe on yi'ataa. Refti O fotondiri ka dow 'Arshi, O elti naange ngen e lewru ndun: kala majji no doga haa e lajal innaangal. Hino toppitoo fiyaakuuji ɗin, Himo fensita Aayeeje ɗen belajo'o on yananay hawroygol e Joomi mon. @Corrected

    [3] Ko Kanko woni fontuɗo leydi ndin, O waɗi e majji pelle e canɗi. E kala (noone) e dimɗe, O waɗi e majje noone ɗiɗi resindirayɗi. Himo suddira jemma on ñalorma on. Wonii e ɗum, maandeeji wonannde yimɓe miijitotooɓe

    [4] Hino ka leydi tummbe ɓadondirɗe, e gese 'inabu, e remuruuji, e tamarooje dukkinɗe e ɗe wonaa ɗukkinɗe, hiɗe yarniree ndiyam gootam, Meɗe ɓurna yoga majji dow yoga ka dakamme. Wonii e ɗum, maandeeji wonannde yimɓe haqqilooɓe

    [5] Si a ŋalɗay, haray ko konngol maɓɓe ngol jojji ŋalɗude: "Eyoo si men wontii mbulmbuldi, mene men wontay e tagu hesu?" Ko ɓen woni yedduɓe Joomi mun ɓen, ko ɓen tonngoytee ka daaɗe mun, ko ɓen kadi woni yimɓe Yiite; kamɓe ko ɓe luttooɓe e magge

    [6] Hiɓe hawjirane bone on ado moƴƴere nden. Gomɗii wulike ado maɓɓe [lepte] yeruuje majje. Pellet, Joomi maa ko Jom-haforanal wonannde yimɓe ɓen, e tooñe maɓɓe ɗen. Pellet kadi Joomi maa, ko sattuɗo lepte

    [7] Ɓen heefereɓe no wi'a: "Ko haɗno maande jippiniree e makko immorde ka Joomi makko?" Anndu ko an ko a jertinoowo, hino woodani yimɓe kala fewnoowo

    [8] Alla no anndi ko ronndotoo kala deyel, e ko renngaaji ɗin ustata e ko ɗi ɓeydata. Kala huunde ka Makko, ko eɓɓaa-ɗum

    [9] Annduɗo wirniiɗi e feeñuɗi, Mawɗo, Townitiiɗo

    [10] Hino fota [ka Makko anndugol] on suuɗuɗo konngol e mooɗon, e on feññinɗo ngol, on suuɗirayɗo jemma, e on yaltiniroowo ñalorma

    [11] Hino woodani mo lontondirooɓe yeeso makko e ɓaawo makko, hiɓe reenira mo yamiroore Alla. Pellet Alla waylataa ko woni e yimɓe, haa ɓe wayla ko woni kon e maɓɓe. Si Alla faandanike yimɓe bone, alaa yiltoowo mo. Alanaa ɓe gaanin Makko giɗo-heftoowo

    [12] Ko Kanko woni hollirayɗo on maƴe ɗen hulugol [ɗe] e tamƴinagol [toɓo]; O fuɗɗa ɗen duule tedduɗe

    [13] Digge ɗen no senina Mo yettugol Mo, e Malaa'ikaaɓe ɓen, immorde e kulol Makko. O wurta parñite ɗen, O meminira ɗe on Mo O muuyi. Kamɓe hiɓe wennja fii Alla, Kanko non ko O saɗtuɗo nanngal

    [14] Hino woodani Mo noddaandu goonga! Ɗin ɗi ɓe noddata ko woori Mo, ɗi jaabotaako ɓe e huunde; si wanaa wano fontuɗo newe mun e ndiyam fii yo ɗam yotto hunnduko makko, kono ɗam wonaali yottotoo-ɗam kon (hunnduko). Noddaandu heefereɓe ɓen wonaali si wanaa e majjere

    [15] Ko Alla woni ko sujjannta, denndaangal ko woni ka kammuuli e la leydi, ɗoftaare e waawneede, e ɗowdiiji maɓɓe, bimmbi e kiikiiɗe

    [16] Maaku: "Ko hommbo jeyi kammuuli ɗin e leydi ndin?" Maaku: "Ko Alla". Maaku: "E on jogiti gaanin Makko, heediiɗi ɗi waawanaa ko'e majji nafa wanaa lorra?" Maaku: "Hara bunɗo e yi'iiwo no fota? Kaa hara niɓe ɗen fotay e ndaygu ngu? Kaa ɓe waɗan Alla kafidiiɓe tagirɓe wano tagu Makko ngun, tagu ngun nanndani ɓe? Maaku: "Ko Alla woni taguɗo kala huunde, ko Kanko woni Bajjo, Fooluɗo

    [17] O jippinirii ka kammu ndiyam, ɗam ili e jooli emmbere majjam. Ilol ngol ronndii ngufo hummbu-ngo. No e kon ko ɓe huɓɓata yiite e mun fii ɗaɓɓu ɗaɓɓugol cuɗaari maa nafa-hoy, ngufo sugu mun. Ko wano nii Alla waɗirta misal goonga e fenannde. Si ko ngufo ngon, ngo yahray ɓeeɓugol, ammaa ko nafata yimɓe ɓen kon, ɗum ñiiɓa ka leydi. Ko wano nii Alla waɗirta mise ɗen

    [18] Hino woodani ɓen nootiiɓe Joomi mun moƴƴere. Ɓen ɓe nootaaki Mo, sinno woodaniino ɓe denndaangal ko woni kon ka leydi, e yeru mun wonndude e mu'un, ɓe soktorayno(soottorto) ɗum. Ɓen ɗon, no woodani ɓe bonɗum hasboore, jaaƴorde maɓɓe nden ko Jahannama. Nge bonii ndaɗɗundi

    [19] E ko on annduɗo wonnde ko jippinaa kon e maaɗa immorde ka Joomi maa ko goonga, wa'ata wa on ɓunɗo? Anndu ko waajitotoo, ko joomiraaɓe-haqqillaaji ɓen

    [20] ɓen hunnooɓe ahadi Alla ndin, ɓe firtataa ahodal(hoolaare)

    [21] e ɓen jokkooɓe kon ko Alla yamiri yo jokke, hiɓe hula Joomi maɓɓe, hiɓe hula bonnde hasboore

    [22] ɓen muññoriiɓe ɗaɓɓugol yarluyee Joomi maɓɓe, ɓe ñiiɓni julde, ɓe nafqii e kon ko Men arsiki ɓe, gunndoo e kene, hiɓe duñira moƴƴere nden bone on. Ɓen ɗon, no woodani ɓe battane galle

    [23] Aljannaaji ñiiɓal, hiɓe naata ɗi, e ɓen moƴƴuɓe e baabiraaɓe maɓɓe ɓen, e rewɓe maɓɓe ɓen, e geyngolji maɓɓe ɗin. Hara Malaa'ikaaɓe ɓen hino naatirana ɓe kala damal

    [24] Kisal wonii e mo'on, sabu muñal mon ngal. Battane galle ɗen moƴƴii

    [25] Ɓen (non) firtooɓe ahadi Alla ndin ɓaawo fiɓugol ndi, hiɓe taƴoo e ko Alla yamiri kon yo jokke, hiɓe bonna ka leydi, ɓe ɗon, hino woodani ɓe kuɗdi, hino woodani ɓe kadi bonɗum galle

    [26] Alla no yaññana arsike on Mo O muuyi, Himo ɓittina. Hiɓe weltora nguurndam aduna, nguurndam aduna non wonaali ka laakara, si wanaa dakamme-hoy

    [27] Ɓen yedduɓe no wi'a: "Ko haɗno Aaya jippinee e makko immorde ka Joomi makko?" Maaku: "Alla majjinay tun mo O muuyi, O fewna e Makko on tuubuɗo-ruttii

    [28] ɓen gomɗimɓe, ɓe ɓerɗe mun deeƴirta jantagol Alla. Anndee ko jantagol Alla ngol ɓerɗe ɗen deeƴirta

    [29] Ɓen gomɗimɓe ɓe golli golle moƴƴe, welo-welo woodaniiɓe e moƴƴude ruttorde

    [30] Ko wano nii Men nulir-maa e mofte - gomɗii mofte goo yawtiino ado majje - fii yo a janngan ɓe nden nde Men wahayini e maaɗa, kono hiɓe yedda Yurmeteeɗo On. Maaku: "Ko Kanko woni Joomi am. Reweteeɗo alaa si wanaa Kanko. Ko e Makko mi fawii, ko ka Makko kadi woni ruttorde am

    [31] Sinno janngeteende naɓirano pelle ɗen, maa leydi ndin seekiraa sabu mayre, maa nde wowliniraa maayɓe ɓen (harayno ko ndee ɗoo). Ko woni, ko Alla woodani fiyaaku on fow. E gomɗimɓe ɓen anndaali wonnde, sinno Alla muuyuno, O fewnayna denndaangal yimɓe ɓen? Masiibo seeraali no heɓira yedduɓe ɓen ko ɓe faggitii kon, maa [ngon masiibo] yana takko galle maɓɓe nden haa fodoore Alla nden ara. Pellet Alla firtataa fodoore

    [32] Gomɗii Nulaaɓe jalkitanoo ma ado maaɗa. Mi muññanii ɓen yedduɓe, refti Mi nanngi ɓe. Ko honno lepte Am ɗen wonirnoo

    [33] E hara ko On dariiɗo e kala wonkii ko ki faggitii kon [ɓuri hanndude e dewal?...] Ɓe waɗanii Alla kafidii- ɗi. Maaku: "Innee-ɗi" Kaa on humpitay Mo ko O anndaa ka leydi? Kaa ko ko [tun] e konngol? Ko woni, heeferɓe ɓen cuɗinanaa ma pewje maɓɓe ɗen, ɓe sakkaa(pala) e laawol ngol. Kala mo Alla majjini, fewnoowo alanaa mo

    [34] Hino woodani ɓe lepte ka nguurndam aduna. Pellet ko lepte laakara ɗen ɓuri sattude, alanaa ɓe daɗndoowo (ɓe) e Alla

    [35] Sugu Aljanna mo gomɗuɓe ɓen fodaa on: Canɗi no ila ley makko; ñaamɗi makko ɗin ko duumiiɗum, e ɗowdi makko ndin. Ɗum ko battane ɓen gomɗuɓe, battane heeferbe non ko Yiite

    [36] Ɓen ɓe Men okki Deftere nden, hiɓe weltora kon ko jippinaa e maaɗa. No e leƴƴi kon ɓen yeddooɓe yoga mayre. Maaku: "Anndee ko yamiraa-mi, ko nde reway-mi Alla hara mi sirkanaali Mo. Ko e Makko nodday-mi, ko ka Makko kadi woni ruttorde am

    [37] Ko wano nii Men jippiniri nde ñaawoore (e haala) aarabu. Pellet si a jokkii mbeleeɗe maɓɓe ɗen ɓaawo nde ganndal ari e maa, alanaa ma gaanin Alla immorde e giɗo, wanaa daɗndoowo

    [38] Gomɗii Men nulii Nulaaɓe ado maa, Men waɗani ɓe genndiraaɓe e geyngol. Haananaa Nulaaɗo nde o addata Aaya, si wanaa e sakkitoore Alla. Hino woodani kala lajal caati

    [39] Alla no meha ko O Muuyi O tabatina (ko O wela), ko ka Makko yumma defte ɗen woni

    [40] Si Men holliima yogo e ko Men fodi ɓe, maa Men hunnu maa (ado mun), anndu ko fawi maa ko yottingol, haasboore nde ko Menen fawtii

    [41] E ɓee yi'aali wonnde Meɗen ara e leydi ndin, Men ɗuytira ndi ka seraaji mayri? Alla no ñaawa, alaa wurtinoowo ñaawoore Makko nden, ko O yacciiɗo ñaawoore

    [42] Gomɗii ɓen adinooɓe ɓe fewjaniino (Annabaaɓe maɓɓe); ko Alla non pewje ɗen fow heeranii. Himo anndi kala wonkii faggitotoo. Arma heefereɓe ɓen annda ko hommbo battane galle (moƴƴe) woodani

    [43] Heeferɓe ɓen hino wi'a: "Wanaa a Nulaaɗo". Maaku: "Alla yonii seedee hakkunde am e mon, e ɓen jogitiiɓe ganndal Deftere nden

    Surah 14
    Ibrahim

    [1] Alif, Laam, Raa. (Ndee ko) Deftere nde Men jippini e maaɗa, fii yo yaltinir yimɓe ɓen e niɓe faade e annoora, e duŋayee Joomi maɓɓe, haa e laawol Fooluɗo, Yettiniiɗo

    [2] Alla, On Mo woodani kala ko woni kammuuli e ka leydi. Bone woodani yedduɓe ɓen, immorde e lepte sattuɗe

    [3] Ɓen ɓurdinooɓe nguurndam aduna ɗam e dow laakara, ɓe faddoo e laawol Alla ngol, ɓe ɗaɓɓana ngol ooñorgal. Ɓen ɗow wonii e majjere woɗɗunde

    [4] Men nuliraali Nulaaɗo (woo), si wanaa e ɗemngal yimɓe makko ɓen, fii no o ɓannginirana ɓe. Alla no majjina on Mo muuyi, O fewna on Mo O muuyi. Ko Kanko woni Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [5] Gomɗii Men nulirii Muusaa Aayeeje Amen ɗen [wi'ugol Mo]: "Yaltin yimɓe maa ɓen e niɓe faade e annoora, anndintinaa ɓe ñalɗi Alla ɗin". Pellet hino e ɗum, tasakuyeeji kala munyoowo, yettoowo (neema)

    [6] (Janto) tuma nde Muusaa maakannoo yimɓe makko ɓen: "siftoree neema Alla on e mooɗon, tuma O daɗndunoo on e yimɓe Fir'awna ɓe no defaynoo on lepte bonɗe. Hiɓe hirsa ɓiɗɓe mon (worɓe) ɓe acca (ɓiɗɓe) mon rewɓe. Wonii e ɗum mo'on, jarrabuyee mawɗo immorde ka Joomi mon

    [7] e tuma nde Joomi maa anndinnoo: "Pellet si on yettii, ma Mi ɓeydan on. Si on yeddii non, pellet lepte am ɗen ko saɗtuɗe

    [8] Muusaa maaki: "Si on yeddii, onon e wonɓe ka leydi ɓen fow, [anndon] pellet Alla ko Galo Yettiniiɗo

    [9] E kumpite ɓen adinooɓe on araali on, yimɓe Nuuhu e Aadi, e Samuuda e ɓen wonunooɓe ɓaawo maɓ- ɓe, anndaa ɓe si wanaa Alla? Nulaaɓe maɓɓe ɓen addanii ɓe ɓanngannduyeeji, ɓe rutti juuɗe maɓɓe ɗen ka kunndule maɓɓe, ɓe wi'i: "Menen men yed- dii ko nulidaɗon e mun kon, menen, meɗen e sikkitii e ko noddoton men e mun sikkitiiɓe

    [10] Nulaaɓe maɓɓe ɓen maaki: "E hara sikke no e fii Alla, fuɗɗuɗo kammuuli ɗin e leydi ndin, himo nodda on fii yo O haforan on yoga e junuubi mon, himo nennana on haa e lajal innaangal?" Ɓe wi'i: "On wonaali si wanaa ɓanndinke yeru amen. Hiɗon faandii nde sakkotoɗon(falotodon) men e kon ko baabiraaɓe amen rewaynoo. Addanee men hujja ɓannguɗo

    [11] Nulaaɓe maɓɓe ɓen maakani ɓe: "[Ko goonga], men wonaali si wanaa ɓanndinke yeru mon, kono Alla no moƴƴoo e Mo O muuyi e jeyaaɓe Makko ɓen. Laatanaaki men nde men addana on hujja, si wanaa e duŋayee Alla. Ko e Alla gomɗimɓe ɓen fawotoo

    [12] Ko haɗata men nde fawotoo e Alla, gomɗii O fewnii men (e) laawi amen? Ma men muñño e kon ko lorroton men. Ko e Alla gomɗimɓe ɓen fawotoo

    [13] Ɓen yedduɓe (kadi) wi'ani Nulaaɓe mun ɓen: "Ma men yaltin on ka leydi amen, maa ruttoɗon e diina amen". Joomi maɓɓe wahayini e maɓɓe: "Ma men halku tooñuɓe ɓen

    [14] Ma Men hoɗnu on e leydi ndin ɓaawo maɓɓe. Ɗum ko wonannde on huluɗo daroyagol yeeso Am, o huli kammbaa Am on

    [15] Ɓe ɗaɓɓi uddital. Sooyi kala dunndaranke ƴagguɗo

    [16] Jahannama no yesso makko, himo yarniree ndiyam mbordi ƴiiƴiiri

    [17] himo wooɓa ɗam, e ɗeɓataa ɓennugol ɗam. Maayde nden ardana mo e kala nokku, kono o wonaali maayoowo. Hara no yeeso makko lepte sattuɗe

    [18] Ko woni sifa ɓen yedduɓe Joomi mun, kuuɗe maɓɓe ɗen, ko wano ndoondi ndi henndu tiiɗi e mun, e ñalaande wippoore. Ɓe hettoytaa huunde e ko ɓe faggitinoo. Ko ɗum woni majjere wonɗɗunde

    [19] E a yi'aali Alla tagirii kammuuli ɗin e leydi ndin goonga? Si O muuyii, O ittay on O adda tagu hesu

    [20] ɗum wonaali sattuɗum ka Alla

    [21] Ɓe feeñana Alla ɓe denndaangal. Lo'uɓe ɓen wi'ana townitinooɓe ɓen: "Menen men wonanno on jokkuɓe. Taw si on duncanay men e lepte Alla ɗen goɗɗum?" Ɓen wi'a: "Sinno Alla fewnuno men, men fewnayno on. Hino fota e amen, si en ɗenƴi maa si en muññi; daɗirde alanaa en

    [22] Seytaane wi'a, tuma fiyaaku on ñaawaa: "Pellet Alla fodiino on fodoore goonga; mi fodi on mi lunndii on. Alanaa lam e mo'on immorde e hujja, si wanaa mi nodii on, on jaabike lam. Wata on felam; felee ko'e mon. Wanaa mi faabotooɗo on; wanaa on faabotooɓe lam. Mi yeddii ko kafidunoɗon mi kon [e Alla] ado (hannde)". Pellet, tooñooɓe ɓen, hino woodani ɓe lepte muusuɗe

    [23] Gomɗimɓe golli moƴƴuɗi ɓen naatnaa e Aljannaaji, canɗi hino ila ley majji, ko ɓe duumorayɓe ton e duŋayee Joomi maɓɓe. Hiwraandu maɓɓe ndun ton ko: "Salaam" (Kisiyee). @Corrected

    [24] E a yi'aali ko honno Alla piyiri misal konngol laaɓungol, ko wano leggal welngal, binndeere maggal ko tabituɗi, calɗi maggal no ka weeyo

    [25] Hingal okkira dimɗe maggal on tuma kala, e duŋayee Joomi maggal. Alla no piyana yimɓe ɓen mise, belajo'o ɓe waajitoto

    [26] Ko woni kadi misal konngol soɓungol, ko wano leggal soɓungal, irtaangal ka hoore-leydi, ngal alanaa ɗum ñiiɓirde

    [27] Alla no tabintinira gomɗimɓe ɓen konngol tabitungol, ka nguurandam aduna e ka laakara. Alla no majjina tooñooɓe ɓen. Alla no waɗa ko O muuyi

    [28] E a tinaali ɓen waɗtitirɓe neemaaji Alla ɗin keeferaaku, ɓe weerni yimɓe ɓen galle halkaare

    [29] Jahannama, hiɓe naata nge, nge bonii ñiiɓirde

    [30] Ɓe waɗani Alla yerondiraaɗi fii yo ɓe majjin (yimɓe ɓen) e laawol Alla ngol. Maaku: "Dakmitee, pellet ruttorde mon nden ko ka Yiite

    [31] Maakan jeyaaɓe am gomɗimɓe ɓen, yo ɓe ñinnu julde ɓe wintoo e kon ko Men arsiki ɓe gunndoo e kene, ado nde arata ɓe ñalaande nde jgeeygu alaa e mun wanaa weldigal

    [32] Ko Alla woni taguɗo kammuuli ɗin e leydi, O jippiniri ka kammu ndiyam; O yaltiniri ɗam dimɗe arsike wonannde on. O eltirani on laaɗe ɗen, fii yo ɗe dogir ka maayo e duŋayee Makko. O eltani on kadi canɗi ɗin

    [33] O eltani on naange ngen e lewru ndun dogooji ɗiɗi. O eltani on jemma on e ñalorma on

    [34] O okki on e kala ko toriɗon Mo. Si on lintii neemaaji Alla ɗin, on moftataaɗi. Pellet neɗɗanke on ko hee- wuɗo tooñe, heewuɗo yeddugol

    [35] (Janto) kadi tuma nde Ibraahiima maakunoo: "Joomi am, waɗu ndee saare hooliinde, daɗndaa lam e ɓiɗɓe am ɓen nde men rewata sanamuuji

    [36] Joomi am, kannji (sanamuuji ɗin), ɗi majjinii ko ɗuuɗi e yimɓe ɓen. Kala jokkuɗo lam, on ɗon ko jeyidaaɗo e am. Kala non yedduɗo lam, haray An ko A Haforoowo, Hinnotooɗo

    [37] Joomi amen, min mi hoɗinii yoga e ɓiɗɓe am ɓen e aynde nde wonaa remotoonde, ka Suudu Maa Hormanteeru, - Joomi amen - fii yo ɓe ñinnu julde. Waɗu ɓerɗe yimɓe ɓen no yiiloo e maɓɓe, arsikaaɓe dimɗe, belajo'o ɓe yetta

    [38] Joomi amen, pellet, An hiɗa anndi ko men suuɗi e ko men feññini: hay huunde suuɗotaako Alla ka leydi wanaa ka kammu

    [39] Yettoore woodanii Alla, On yeɗuɗo lam e hoore mawngu, Ismaa'iila e Ishaaqa. Pellet, Joomi am ko nanoowo du'aa

    [40] Joomi am, waɗan ñinnoowo julde e ɓeynugol am ngol. Joomi amen, jaɓu toraare am nden

    [41] Joomi amen, haforanam min e jibimɓe lam ɓen e gomɗimɓe ɓen, ñalnde ñaawoore nden dorotoo

    [42] Wata sikku Alla ko welsindiiɗo e ko tooñooɓe ɓen huuwata. Anndu ko O nenniranta ɓe, ko haa e ñalaande nde gite saafotoo e mun

    [43] Ko ɓe heñiiɓe, ŋallimɓe ko'e maɓɓe, ndaarɗe maɓɓe ɗen yiltotaako e maɓɓe, ɓerɗe maɓɓe ɗen ko yeewuɗe

    [44] Jertniri yimɓe ɓen ñalaande nde lepte ɗen arata ɓe, tooñuɓe ɓen wi'a: "Joomi amen, nennan men haa lajal ɓaɗiingal, men nootoo noddaanndu Maa, men jokka Nulaaɓe ɓen". E on laatanooki on woondiino ado (hannde) alanaa on iwugol (ton)

    [45] Hoɗuɗon e koɗooli ɓen tooñuɓe ko'e mun. Ɓanngani on ko honno Men huuwunoo ɓe, Men piyani on mise

    [46] Gomɗii ɓe fewjii feere maɓɓe nden. Ko ka Alla feere maɓɓe nden woni, hay si feere maɓɓe nden ittayno pelle ɗen

    [47] Wata a sikku Alla ko lunndotooɗo fodoore Makko (nde O fodi) Nulaaɓe Makko ɓen. Pellet, Alla ko Fooluɗo, Jom yottagol

    [48] ñalnde leydi ndin waɗtitirtee leydi goo, e kammuuli ɗin, ɓe feeñana Alla, Bajjo On, Fooluɗo On

    [49] A yi'ay bomɓe ɓen nden ñalnde, ko jokkindiraaɓe e kolombooje

    [50] Dolokkaaji maɓɓe ɗin ko mbullam feewnira, Yiite ngen no sudda geece maɓɓe ɗen

    [51] Fii yo Alla yoɓitu kala wonkii ko ko faggitii. Pellet, Alla ko yaawuɗo hasboore

    [52] Ndee (Alqur'aanaare) ko yottinoore yimɓe ɓen fii yo ɓe waajitornde, e yoɓe anndu kadi, wonnde Kanko ko O reweteeɗo Gooto, e fii yo joomiraaɓe haqqillaaji ɓen waajitor

    Surah 15
    Hijr

    [1] Alif, laam, raa. Ɗen ko Aayeeje Deftere e janngeteende ɓannginnde

    [2] Na waawi Heeferɓe ɓen yeloyto sinno ɓe laatino juulɓe

    [3] Accu ɓe, ɓe ñaama ɓe dakmitoo, yela soklina ɓe; arma ɓe anndoya

    [4] Men halkaali saare woo, si wanaa hara no woodani nde happu anndaaɗo

    [5] Mofte woo adotaako lajal mun, ɓe nennantaake kadi

    [6] Ɓe wi'i: "Ko an yo mo Deftere nden jippinaa e mun, an ko a feetuɗo

    [7] Ko haɗno addanaa men Malaa'ikaaɓe, si a laatike goonguɗo

    [8] Men jippinirtaa Malaa'ika si wanaa fii goonga; ɓe wonataa ontuma, nennanteeɓe

    [9] Menen Men jippinii Deftere nden, Menen kadi ko Men reenooɓe nde

    [10] Gomɗii Men nuliino ado maa, e leñi adinooɓe

    [11] Nulaaɗo (woo) araali e maɓɓe si wanaa ɓe jalkitay mo

    [12] Ko wano nii Men naadiri ɗum e ɓerɗe bonɓe ɓen

    [13] Ɓe gomɗintaa nde, gomɗii sunna aramɓe ɓen yawtiino

    [14] Hay si Men udditanno ɓe damal ka kammu, ɓe waɗtini hiɓe ƴawra heen

    [15] ɓe wi'ayno: "Anndee gite amen ɗen hippa. Wurin ko men yimɓe mbilɗaaɓe

    [16] Gomɗii Men waɗii ka kammu koode, Men cuɗirani ɗe ndaarooɓe

    [17] Men reeni mbo e kala seytaane riiwaaɗo

    [18] Si wanaa on wujjuɗo nanɗe, o jokkintina hoodere-fiɗaynnde jalɓunde

    [19] Leydi ndin, Men weerti ndi Men werlii e mayri pelle, Men fuɗini e mayri kala huunde eɓɓaande

    [20] Men waɗani on e mayri wuurirɗe, e ɓen ɓe on laatanooki arsikooɓe ɗum

    [21] Huunde alaa si wanaa marga mun ko ka Amen, Men jippintaa ɗum si wanaa e eɓɓoore anndaande

    [22] Men wurti keneeli ɗin hawrondirooji e duule; Men jippiniri ka kammu ndiyam Men yarniri on ɗam, wonaa onon mari ɗam

    [23] Ko Menen kadi woni ko wuurnata Men wara, ko Menen woni ronooɓe ɓen

    [24] Gomɗii Men anndii adiiɓe e mon ɓen Gomɗii Men anndii sakkitiiɓe ɓen

    [25] Pellet, Joomi maa, ko Kanko mooɓoyta ɓe. Kanko ko O Ñeeño, Annduɗo

    [26] Gomɗii Men tagii neɗɗanke on e senƴayngal, e (cenlatngal) loopal-ɓalewal ɓowrungal

    [27] E jinnaaji ɗin, Men tagir ndu ko adii, e yiite ooyunge

    [28] Janto tuma nde Joomi maa daalannoo Malaa'ika'en: "Min ko Mi tagiroowo ɓanndinke immorde e senƴayngal, e loopal-ɓalewal ɓowrungal

    [29] si Mi fotndiii mo, Mi wuttii e makko ruuhu Am on, haray suuyanee mo ko on sujjuɓe

    [30] Malaa'ika'en fow sujji ɓe denndaangal

    [31] si wanaa ibuliisa, o salii tawdeede e sujjooɓe ɓen

    [32] O daali: "Ko an yo Ibuliisa, e ko heɓu maa a laatodaaki e sujjuɓe ɓen

    [33] O wi'i: "Mi wonatah sujjanoowo ɓanndinke mo Taguɗaa immorde e senƴayngal, e loopal-ɓalewal ɓowrungal

    [34] O daali: "Yaltu ton, an on ko a riiwaaɗo

    [35] pellet, kuddi fawike e ma haa ñalnde njoɓdi diina

    [36] O wi'i : "Joomi am, nennitanam haa ñalnde ndeɓe immintintee

    [37] O daali:"An,ko a jeyaaɗo e nennitanteeɓe ɓen

    [38] haa e ñalaande happu anndaaɗo

    [39] O wi'i: "Joomi am, sabu ko bewinɗaa mi kon, ma mi cuɗinan ɓe ka leydi, ma mi bewnu ɓe fow maɓɓe

    [40] si wanaa jeyaaɓe Maa, laɓɓinaaɓe ɓen e maɓɓe

    [41] O daali: "Ngol ɗoo ko laawol ka Am focciingol

    [42] Pellet, jeyaaɓe Am ɓen, a alanaa ɓe cemmbe, si wanaa ɓen bewɓe jokkuɓe ma

    [43] Pellet Jahannama on wonii fodoore maɓɓe ɓe fow

    [44] Hinge mari dame jeeɗiɗi; damal kala e majje no mari geɓal senndaangal

    [45] Pellet, gomɗuɓe ɓen wonii e aljannaaji e ɓulli

    [46] Naatiree ɗi e kisial, ko on hooliiɓe

    [47] Men ɗoofi kala ko woni e ɓerɗe maɓɓe e konnaagu(cokotaagal): ɓe wonti musiɗɓe fewtondirɓe e danɗe

    [48] Tampere heɓataa ɓe ton, ɓe wonah kadi yaltintee ɓe ton

    [49] Yeetito jeyaaɓe Am ɓen, ko Min woni Haforoowo, Hinnotooɗo On

    [50] e wonnde lepte Am ɗen, ko ɗen woni lepte muusuɗe ɗen

    [51] Yeetito ɓe kadi fii hoɓɓe Ibraahiima ɓen

    [52] Tuma ɓe naatunoo ka makko ɓe wi'i: "Salaam (Kisiyee mon)". O maaki: "Menen ko men ɗenƴii ɓe on

    [53] Ɓe wi'i: "Wata a faay, menen meɗen wewlinire [ɓiɗɗo] gorko ganndo

    [54] O maaki: "E on wewliniray lam [ɗum] e hoore ko mi nawyi kon? E ko wewlinirton mi

    [55] Ɓe wi'i: "Men wewlinirii ma goonga, wata a jeye e taƴiiɓe ɓen

    [56] O maaki: "Ko hommbo taƴotoo e yurmeende Joomi mun nden, si wanaa majjuɓe ɓen

    [57] O maaki: "Ko woni fii mon, onon ɓee imminaaɓe

    [58] Ɓe wi'i: "Menen men nulaa ko e yimɓe bomɓe

    [59] si wanaa ɓeynguure Luuti nden, pellet ko men daɗndooɓe ɓe denndaangal

    [60] si wanaa debbo makko on". Men hoddirii on ɗon ko jeyaaɗo e halketeeɓe ɓen

    [61] Nde imminaaɓe ɓen aruno ka ɓeynguure Luuti

    [62] O maaki: "Onon ko on yimɓe faaytaa ɓe

    [63] Ɓe wi'i: "Wurin men addanii ma ko ɓe wonunoo e sikkitaade kon

    [64] Men addanii ma goonga kan, pellet ko men goonguɓe

    [65] Yahdu e ɓeynguure maa nden ka taƴitannde jem- ma, jokkaa ɓaawo maɓɓe; hara gooto e mo'on yeƴƴitaaki, rewon ka yamiraɗon

    [66] Men anndini mo on fiyaaku: wonnde wattannde ɓee ɗoo, ko taƴeteeɗum ka subaka

    [67] Yimɓe saare nden ari hiɓe wewla

    [68] O maaki: "Ɓee ɗoo ko hoɓɓe am, wata on wirtam

    [69] Hulee Alla, wata on hoynam

    [70] Ɓe wi'i: "E men haɗaali ma [weernugol] tagoore nden

    [71] O maaki: "Ɓee ɗoo ko jiwɓe am, si wonii ko on waɗooɓe [goɗɗum]

    [72] Mi woondirii nguurndam maa! Ɓe wonii e siwrugol maɓɓe hiɓe wemmbii

    [73] Haacaango ngon nanngiri ɓe ka puɗal

    [74] Men waɗtiniri dow mayre on ley mayre, Men saaƴini(toɓri) e maɓɓe kaaƴe iwruɗe e loope juɗaaɗe

    [75] Wonii e ɗum, maandeeji wonannde ɓen teskotooɓe

    [76] Pellet, ɗen [ca'e] no e jurol(bolol) ñiiɓungol

    [77] Wonii e ɗum, maande wonannde ɓen gomɗimɓe

    [78] Gomɗii yimɓe fitaare(sutu) ɓen [kadi] ko tooñuɓe

    [79] Men yoɓtii e maɓɓe. Pellet ɗen [ca'e] ɗiɗi wonii e laawol ɓanngungol

    [80] Gomɗi yimɓe (aynde) Hijiri nden fennii Nulaaɓe ɓen

    [81] Men addani ɓe aayeeje Amen ɗen, ɓe laatii ɗuurniiɓe ɗe

    [82] Hari hiɓe lesoynoo e pelle ɗen cuuɗi, ko ɓe hooliiɓe

    [83] Haacaango ngon nanngiri ɓe ka subaka

    [84] Nafaaniɓe kon ko ɓe laatinoo hiɓe faggitoo

    [85] Men tagiraali kammuuli ɗin e leydi ndin, e ko woni hakkunde majji kon, si wanaa e goonga. Pellet, darngal ngal ko arayngal! yaafora jaafaggol labaangol

    [86] Tabitii ko Joomi maa woni Taguɗo, Annduɗo

    [87] Gomɗii Men okkii ma jeeɗiɗi ummorde ɗimmitaa-ngol, e Alqur'aanaare mawnde nden

    [88] Wata a ɓamtu gite maa ɗen e neemaaji ɗi Men dakmiti ɓe e mum en, wata a sunu e maɓɓe, lesɗin becce maa ɗen gomɗimɓe ɓen

    [89] Maaku: "Min ko mi jertinoowo ɓannginoowo

    [90] Wano Men jippinirnoo e senndooɓe [defte Alla] ɓen [lepte]

    [91] Ɓen waɗuɓe Alqur'aanaare nden geɓe-geɓe

    [92] Mi woondirii Joomi maa! Ma Men lanndoyo ɓe fow maɓɓe

    [93] fii ko ɓe wonunoo e huuwude

    [94] Feññin ko yamira-ɗaa kon, ɗuurno-ɗaa sirkooɓe ɓen

    [95] Menen Men yonii ma e ɓen jalkitooɓe

    [96] ɓen waɗdooɓe e Alla reweteeɗo goo. Aray ka ɓe annda

    [97] Gomɗii Meɗen anndi wonnde bernde maa nde na ɓiɗtora ko ɓe wowlata kon

    [98] Subbhinor yettugol Joomi maa, laato-daa e sujjooɓe ɓen

    [99] rewaa Joomi haa yananeede (maayde) ara e maa

    Surah 16
    Nahli

    [1] Yamiroore Alla nden ɓadike, wata on hawjan nde. Senayee woodanii Mo! O toowii e ko ɓe sirkata

    [2] Himo jippinira Malaa'ikaaɓe ɓen e wayhu on e yamiroore Makko, dow mo O muuyi e jeyaaɓe Makko ɓen, wonnde : "Jertinree wiide reweteeɗo alaa si wanaa Min. Hulee Lam

    [3] O tagiri kammuuli ɗin e leydi ndin goonga. O toowii e ko ɓe sirkoobe sirkata ko

    [4] O tagiri neɗɗanke iwde e toɓɓere (maniiyu); jaka yoo kanko ko wennjoowo ɓannguɗo

    [5] Neemoraaɗi ɗin, O tagani on ɗi; no e majji nguli nugguki e nafaaji. Ko e majji kadi ñaamoton

    [6] Hino woodani on e majji cuɗaari, tuma njofnoton ɗi e tuma oornoton ɗi

    [7] Hiɗi ronndoo donle mon naɓa e leydi ndi on yotto- tanooko si wanaa e tampere pittaali. Pellet, Joomi mon ko O Yurmeteeɗo Hinnotooɗo

    [8] E pucci, e mbam-pucci, e mbabbi, fii yo on waɗɗo ɗi, e cuɗaari. Himo taga kadi ko on anndaa

    [9] Ko Alla woodani ɓanngingol laawol focciingol ngol, no e majji ngol feewaani. Si O muuyuno, O fewnay on denndaangal

    [10] Ko Kanko woni jippinirɗo ndiyam ka kammu, hino woodani on e majjam njaram, leɗɗe no (yalta) e majjam, ko e majjam kadi oornoton

    [11] Himo fuɗnirana on ɗam aawruuji, nebbanteeje, e tamarooje, e inabuuje, e kala dimɗe. Wonii e ɗum, tasakuyee wonannde yimɓe miijitotooɓe

    [12] O eltani on jemma on e ñaloma on; naange ngen e lewru ndun. Koode ɗen kadi ko eltiraaɗe yamiroore Makko. Wonii e ɗum, tasakuyeeji wonannde yimɓe haqqilooɓe

    [13] E ko O tagani on kon ka leydi sertuɗum nooneeji. Wonii e ɗum, tasakuyee wonannde yimɓe waajitorayɓe

    [14] Ko Kanko woni eltanɗo on maayo ngon fii yo on ñaamu e maggo teewu keccu, yaltinon e maggo cuɗaari ndi ɓornotoɗon. A yi'ay laaɗe no feƴƴa e maggo, e fii yo on ɗaɓɓu e ɓural Makko ngal, belajo'o, on yettay [Mo]

    [15] O tuti penle ka leydi fii wata ɗe dillidu e mo'on, e canɗi, e ɗate, belajo'o on feeway

    [16] e maandeeji [laawi]. Koode ɗen hiɓe ɗowora ɗe

    [17] E hara tagoowo on wa'ay wa on tagataa? E on waajitotaako

    [18] Si on lintii neemaaji Alla ɗin, on moftataa ɗi. Pellet, Alla ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [19] Alla no anndi ko suuɗoton e ko feññinton

    [20] Ɗin ɗi ɓe rewata gaanin Alla, ɗi tagataa hay huunde, kannji tigi ko ɗi tageteeɗi

    [21] Koɗi maayuɗi ɗi wuuraa, ɓe so'aa-anndude nde ɓe immintintee

    [22] Reweteeɗo mon on ko Reweteeɗo gooto. Ɓen ɓe gomɗinaa laakara, ɓerɗe maɓɓe ɗen ko yedduɗe, ɓen ko townitiiɓe

    [23] Sikke alaa wonnde Alla no anndi ko ɓe suuɗata e ko ɓe feññinta. Kanko O yiɗaa townitiiɓe ɓen

    [24] Si ɓe wi'anaama : "Ko honɗum Joomi mon jippini?" Ɓe wi'a: "Ko tinndi adinooɓe

    [25] Fii yo ɓe ronndo bakkaatuuji maɓɓe ɗin fow Ñalnde Darngal, e bakkaatuuji ɓen ɓe majjinirta ko aldaa e ganndal; anndee bonii ko ɓe ronndoytoo

    [26] Gomɗii ɓen adinooɓe ɓe fewjiino, Alla yirbiniri mahdeele maɓɓe ɗen ka doose. Kippoodi ndin yanti e maɓɓe, lepte ɗen ardirani ɓe nokku ka ɓe so'aa-aanndude

    [27] Refti Ñalnde Darngal, O hoynoyayɓe, O wi'anaɓe: Ko honto kafidaaɗi am ɗin ɗi haɓiraynoɗon fii mun?" Ɓen okkaaɓe ganndal wi'a: "Koyeera on hannde e bone on wonii e heeferɓe ɓen

    [28] Ɓen ɓen Malaa'ikaaɓe ɓen hunnata, tooñuɓe ko'e-mun, ɓe werloo jebbilraare, (ɓe wi'a): "Men wonaa- no gollatnooɓe ko boni!" -"Wonaa non woniri, pellet Alla ko annduɗo ko huuwaynoɗon

    [29] Naatiree dame Jahannama ɗen luttugol ton. Nge bonii ñaaƴorde wonande townitiiɓe ɓen

    [30] Wi'anee ɓen gomɗuɓe: "Ko honɗum Joomi mon jippini?" Ɓe wi'a: "Ko moƴƴere". Hino woodani ɓen moƴƴimɓe aduna ɗoo moƴƴere; pellet ko saare laakara nden ɓuri moƴƴude. Nde moƴƴii saare gomɗuɓe ɓen

    [31] Aljannaaji duumal, hiɓe naati ɗi, canɗi no ila ley majji. Hino woodani ɓe ton kala ko ɓe faaletee; ko wano nii Alla yoɓirta gomɗuɓe ɓen. @Corrected

    [32] Ɓen ɓe Malaa'ikaaɓe ɓen warta hara ko ɓe laaɓuɓe- ɓe wi'an [ɓen]: "Kisiyee wonii e mon! Naatiree Aljanna on, sabu ko gollaynoɗon kon

    [33] Hara [ɓee sirkooɓe fenna] hino habbitii si wanaa nde Malaa'ikaaɓe ɓen arata e maɓɓe, maa yami- roore Joomi maa nden ara? Ko wano non ɓen adinooɓe ɓe waɗirnoo. Alla tooñaali ɓe; si ko woni, ko ko'e maɓɓe ɓe wonunoo e tooñuɓe

    [34] Boneeji ɗi ɓe huuwi ɗin memi ɓen, kon ko ɓe jalkitaynoo jippii e maɓɓe

    [35] Ɓen sirkuɓe wi'i: "Sinno Alla muuyuno, men rewataano gaanin Makko hay huunde, wanaa menen wanaa baabiraaɓe amen; men harmintaa- no gaanin Makko hay huunde". Ko wano non adi- nooɓe ɓen gerdunoo. Taw si no fawiiii Nulaaɓe ɓen si wanaa yottingol ɓanngina

    [36] Gomɗii Men imminii e kala mofte Nulaaɗo, wonnde rewee Alla, woɗɗitoɗon bewnayɗi ɗin. Hino e maɓɓe on Mo Alla fewni, hino e maɓɓe kadi on mo majjere nden jojji e mun. Yiilee ka leydi, ndaaron ko honno battane fennooɓe ɓen wa'unoo

    [37] Si a rerɗii e peewal maɓɓe, [anndu] pellet, Alla fewnataa on Mo o majjini, alanaa ɓe kadi wallooɓe

    [38] Ɓe woondirii Alla haɗtirde goondooje maɓɓe: "Alla immintintaa on maayuɗo". Wanaa non! Ɗum ko fodoore goonga ka Makko, ko woni tun, ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓe anndaa

    [39] (O immintiniroyay ɓe) fii yo O ɓannginan ɓe ko ɓe luutondiraynoo e mun, e fii yo ɓen yedduɓe anndu wonnde hari ko ɓe fenooɓe

    [40] Anndee daalol Amen wonannde huunde, si Men faandike nde, Men wi'anay nde tun: "Laato", nde laatoo

    [41] Ɓen ferunooɓe fii Alla, ɓaawo ɓe tooñaama, ma Men hoɗnu ɓe ka aduna (e weerde) moƴƴere. Pellet, ko njoɓdi laakara ndin ɓuri mawnude, si tawno hiɓe anndi

    [42] Ɓen muññiiɓe, e tuugii e Joomi maɓɓe

    [43] Men Nulaali ado maaɗa si wanaa worɓe, Men wahayina e maɓɓe. Lanndee yimɓe defte ɓen si wonii on anndaa. @Corrected

    [44] (Men nulirii ɓe) ɓanngudi e defte. Men jippini e maaɗa janngeteende nden, fii yo a ɓannginan yimɓe ɓen kon ko jippinaa e maɓɓe, belajo'o kamɓe ɓe miijitoto

    [45] E hara ɓen fewjuɓe boneeji ɗin hooli wonnde Alla munnirtaa ɓe leydi ndin, maa lepte ɗen ardirana ɓe nokku mo ɓe so'aa-anndude

    [46] maa O nanngira ɓe yahdu maɓɓe, ɓe wonaali laawotooɓe

    [47] Maa O nanngira ɓe e hoore kulol. Anndu Joomi mon ko Yurmeteeɗo, Hinnotooɗo

    [48] E ɓee yi'aali ko Alla tagi kon e huunde nde ɗowɗe mun yiiltondirta ñaamo e nano, sujjangol Alla, hara ko ɗi yannkiniiɗi

    [49] Ko Alla woni ko sujjanta kala ko woni ka kammuuli e ka leydi, immorde e ruugayngel, e Malaa'ikaaɓe ɓen, kamɓe ɓe townitotaako. @Corrected

    [50] Hiɓe hulira Joomi maɓɓe, senngo dow maɓɓe, hiɓe waɗa ko ɓe yamiraa. @Corrected

    [51] Alla daali: "Wata on jogito reweteeɓe ɗiɗo. Anndee Kanko ko O reweteeɗo gooto. Ko Min woni ko huloton

    [52] Ko Kanko woodani kala ko woni ka kammuuli e ka leydi; ko Kanko ɗoftagol duumiingol tabitani. E ko ko woori Alla huloton

    [53] Kala ko heɓuɗon e neema ko immorde ka Alla. Refti si lorra memii on, ko Ka Makko wullitotoɗon

    [54] Refti si O huncanii on lorra kan, e jaka fedde goo e mo'on, ko sirkanooɓe Joomi mun

    [55] Fii yo ɓe yeddu ko Men okki ɓe kon. Awa dakmitee, arma anndon

    [56] Hiɓe waɗana huunde nde ɓe anndaa geɓal e kon ko Men arsiki ɓe. Wallaahi! On lannditete e kon ko fefindotonoɗon

    [57] Hiɓe waɗana Alla ɓiɗɓe rewɓe. Senayee woodanii Mo Hiɓe (waɗana) ko'e maɓɓe ko ɓe wooɗitii

    [58] Si gooto e maɓɓe wewliniraama ɓiɗɗo debbo, yeeso makko ngon waɗtina wayliingo ɓalewo e, hara ko o suuɗ-suno

    [59] Himo suuɗora yimɓe ɓen, sabu bone mo o wewliniraa on. E o jogitoray mo e hoore koyeera kaa o uway mo ka leydi? Annde bonii ko ɓe ñaawata

    [60] Hino woodani ɓen ɓe gomɗinaa laakara sifa bonɗo on. Ko Alla woodani sifa toowuɗo on. Ko Kanko kadi woni Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [61] Si tawno Alla nanngitirayno yimɓe ɓen sabu tooñe maɓɓe ɗen, O ccataano e dow mayri ruugayngel. Ko woni tun, Himo nennitana ɓe haa e lajal annda- ngal. Si lajal maɓɓe ngal arii, ɓe nennantaake yonta ɓe adintinantaake

    [62] Hiɓe waɗana Alla ko ɓe añanta [ko'e-maɓɓe]. Ɗemɗe maɓɓe no sifoo fenaande, wonnde no woodani ɓe moƴƴere. Sikke alaa wonnde no woodani ɓe Yiite, e wonnde ko ɓe ɗaliiɓe

    [63] Wallaahi! Gomɗii Men nulii e mofte adinooɓe ma, seytaane cuɗani ɓe golle maɓɓe ɗen. Ko kanko woni giɗo maɓɓe hannde, hino woodani ɓe lepte muusuɗe

    [64] Men jippiniraali Deftere nden e maaɗa si wanaa fii yo a ɓannginan ɓe kon ko ɓe luutondiri e mun, kadi ko nde peewal, e yurmeende wonannde yimɓe gomɗimɓe ɓen

    [65] Alla jippinirii ka kammu ndiyam, O wuurnitiri ɗam leydi ndin ɓaawo ndi yoorude. Wonii e ɗum, maande wonannde yimɓe nanooɓe

    [66] Hino woodani on e neemoraaɗi ɗin tasakuyee: Meɗen yarna on e ko woni e deedi majji, - hakkunde coowo e ƴiiƴam - ɓiraaɗam laaɓuɗam, welɗam fii yarooɓe

    [67] E dimɗe tamarooji e inabuuje, hiɗon jogitora ɗam siwran e arsike moƴƴo. Wonii e ɗum, maande wonannde yimɓe haqqilooɓe

    [68] Joomi maa wahayini e ñaakii ngii, wonnde : "Jaggu ka pelle cuuɗi, e leɗɗe ɗen, e kon ko ɓe saññata

    [69] Refti ñaamaa e kala dimɗe ɗen, naaton e ɗate Joomi mon newinaaɗe. Hino yalta e deedi majji [kannji ñaaki ɗin], njaram seruɗam nooneeji mun, no e majjam cellal wonannde yimɓe ɓen. Wonii e ɗum, maande wonannde yimɓe miijitotooɓe

    [70] Alla tagii on, refti O hunnay on. Hino e mooɗon on rutteteeɗo e jaasuɗum nguurndam, fii wata o anndu huunde ɓaawo ganndal [makko aranal]. Pellet, Alla ko Annduɗo, Hattanɗo

    [71] Alla ɓurnii yoga mon e dow yoga ka arsike. Ɓurnaaɓe ɓen wonaali ruttirooɓe arsike maɓɓe on e ɓen ɓe jeytiri ñaame maɓɓe ɗen haa ɓe fota e mayri. E ko neema Alla on ɓe yeddata

    [72] Alla waɗiranii on e wonkiiji mon ɗin resondirɓe, O waɗirani on e resondiraaɓe mon ɓen ɓiɗɓe e taaniraaɓe, O arsiki on immorde e laaɓuɗi. E ko meere nden ɓe gomɗinta? E ko neema Alla on kamɓe ɓe yeddata

    [73] Hiɓe rewa gaanin Makko, huunde nde waawanaa ɓe (addude) arsike ka kammuuli e ka leydi hay huunde, ɗi hattanaaka [ɗum]

    [74] Wata on waɗan Alla yerodniraaɗi. Pellet, Alla ko annduɗo, onon on anndaa

    [75] Alla piyii misal maccuɗo jeyaaɗo, mo waawaa hay huunde, e on mo Men arsiki immorde e Amen arsike moƴƴo, hara on wintoo e ɗum gunndoo e kene. Hara ɓen no fota? Yettooree woodanii Alla! Ko woni, ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe anndaa

    [76] Alla piyi kadi misal worɓe ɗiɗo: goɗɗo e maɓɓe ko mbobo, o waawaa hay huunde, kanko ko o donngal e hoore jeyɗo mo on; nokku kala ka on fewtiniri mo, o addataa moƴƴere; hara on ɗon fotay e on yamiroowo nunɗal, hara himo e laawol focciingol

    [77] Ko Alla woodani wirniiɗi kammmuuli ɗin e leydi ndin. Fiyaaku Darngal ngal wonaali si wanaa yeru kinƴan yiitere maa hara ko kañun ɓuri ɓaɗtaade. Pellet, Alla ko hattanɗo kala huunde

    [78] Alla yaltinii on ka deedi neeniraaɓe mon, on anndaa huunde, O waɗani on nanɗe, e giiɗe e ɓerɗe, belajo'o, on yettay [Mo]

    [79] E ɓe yi'aali colli ɗin ko ɗi eltaaɗi ka weeyo kammu (wonnde) jogitaaki ɗi si wanaa Alla? Wonii e ɗum, maandeeji wonannde yimɓe gomɗinooɓe ɓen

    [80] Alla waɗanii on e cuuɗi mon ɗin hoɗo, O waɗani on e guri neemoraaɗi ɗin tillisaaji ɗi taggoton ñalnde eggoton e ñalnde hoɗtoton. No e leeɓi (baali) ɗin, e leeɓi (gelooɗi) ɗin e leeɓi (dammi) ɗin ndaɗɗudi [suudu] e dakmitorɗi haa e saanga

    [81] Alla waɗanii on e ko O tagi kon ɗowɗe. O waɗani on e pelle ɗen suuɗorɗe. O waɗani on conci daɗndayɗi on nguleendi, e conci daɗndayɗi on e hare mon. Ko wano nii O timminirta neemaaji Makko ɗin e dow mon, belajo'o on jebbiloto

    [82] Si ɓe huccitii, anndu ko fawi maa, ko yottingol ɓanngina

    [83] Hiɓe anndi neemaaji Alla ɗin; refti ɓe yedda ɗi. Ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe ko heeferɓe

    [84] (Janto) kadi ñalnde Men immintinoyta e kala mofte seedeejo, refti ɓen yedduɓe sakkitoyantaake (ngantinagol), wanaa kamɓe woni ko ɗaɓɓiroytee ruttitagol [e yarluyee Joomi maɓɓe]

    [85] Si tooñuɓe ɓen yi'ii lepte ɗen, ɓe hoynantaake, lette wanaa ɓe nennitanteeɓe

    [86] Si sirkooɓe ɓen yi*i kafidaaɓe maɓɓe ɓen, ɓe wi'a: "Joomi amen, ko ɗii woni kafidaaɗi amen ɗi men rewaynoo gaanin Maa". [Kafidaaɗi maɓɓe] ɗin yilta e maɓɓe konngol ngol: "Onon ko on fenooɓe

    [87] Ɓe werloo e Alla nden ñalnde jebbilaare, kon ko fefindotonoo majjira ɓe

    [88] Ɓen yedduɓe ɓe faddii e laawol Alla ngol, Men ɓeydiranii ɓe lepte e hoore lepte, sabu ko ɓe bonniraynoo kon

    [89] (Janto kadi) ñalnde Men immintinoyta e kala mofte ko seeditoo e maɓɓe, jeyaaɗo e maɓɓe, Men adda maa [an Muhammadu] ko seeditoo e ɓee ɗoo. Men jippini e maaɗa Deftere nden, ko nde ɓannginoore kala huunde, e peewal, e yurmeende, e welo-welo wonannde juulɓe ɓen

    [90] Tabitii Alla yamirii nunɗal, e moƴƴingol, e moƴƴagol e joomiraaɓe ɓadondiral. Himo haɗa gaay e pan-kare, e ko añinii, e bewre. Himo waajoo on, belajo'o, on waajitoray

    [91] Hunnee ahadi Alla ndin si on ahodaama, wata on firtu goondooje ɗen ɓaawo ɗe tenntineede, gomɗii on waɗii Alla seedaniiɗo [on e hunnugol ngol]. Pellet, ko annduɗo ko golloton

    [92] Wata on wonu wa on (debbo) firtunooɗo mottawol mun ɓaawo doole firtude, hiɗon jogitora goondooje mon ɗen janfondiro hakkunde mon, nde mofte [mon ɗen] wonata ɓurde tonaade e dii mofte goo. Anndee Alla no jarribora on ɗum. Ma O ɓanngina- na on Ñalnde Darngal, kon ko luutondiraynoɗon e mun

    [93] Sinno Alla muuyuno, O waɗayno on mofte goote. Kono, Himo majjina on Mo O muuyi, O fewna on Mo O muuyi. Ma on lannditoye e kon ko gollaynoɗon

    [94] Wata on jogitor goondooje mon janfondiro hakkunde mon, sakko koyngal [mon] mortotoo (fergito) ɓaawo ngal tabitude, meeɗiron bone sabu ko sakkiɗon kon e laawol Alla ngol. Hino woodani on lepte mawɗe

    [95] Wata on waɗtitir ahadi Alla ndin coggu fanɗungu. Anndee ko ko woni ka Alla kon ɓuri moƴƴannde on, si tawno hiɗon anndi

    [96] Ko marɗon kon re'ay (lanna), ko woni ka Alla kon ko heddotooɗum. Ma Men warjor ɓen muññiiɓe njoɓdi maɓɓe ndin ko ɓuri moƴƴude e ko ɓe gollaynoo kon

    [97] Kala golluɗo moƴƴere, woni gorko maa debbo, hara ko o gomɗinɗo, Ma Men wuurnu mo nguur- ndam laaɓuɗam. Ma Men warjor ɓe njoɓdi maɓɓe ndin, ko ɓuri moƴƴude e ko ɓe gollaynoo kon

    [98] Si a janngay Alqur'aana, moolor Alla seytaane raɗaaɗo on

    [99] Kanko on, mbawdi(cemmbe) alanaa mo e ɓen gomɗimɓe, ɓe fawii e hoore Joomi maɓɓe

    [100] Anndee mbawdi makko ndin, ko hoore ɓen welduɓe e makko woni, e ɓen sirkirooɓe sabu makko

    [101] Si Men lontinii Aaya lonto Aaya goo - Ko Alla ɓuri anndude ko O jippinta - Ɓe wi'a: "An on ko a fefindiiɗo". Si ko woni, ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe anndaa

    [102] Maaku: "Ko jippini ndee, ko [Jibriilu] Fittaanndu Laaɓundu ndun, immorde ka Joomi maa, fii yo o tabintin ɓen gomɗimɓe, e [fii yo nde wonu] peewal, e welo-welo wonannde juulɓe ɓen

    [103] Gomɗii Men Meɗen anndi wonnde hiɓe wi'a: "Ko neɗɗanke woni mo anndinnde (Alqur'aana)". Ɗemngal ngal ɓe ooñotoo e mun ngal ko ajami, ndee ɗoo non ka ɗemngal Aarabu ɓanngungal

    [104] Pellet, ɓen ɓe gomɗinaali Aayeeje Alla ɗen, Alla fewnataa ɓe. Hino woodani ɓe lepte muusuɗe

    [105] Anndee ko fefindotoo fenaande, ko ɓen ɓe gomɗi- aa Aayee Alla ɗen; ko kamɓe woni fenooɓe ɓen

    [106] Kala yedduɗo Alla ɓaawo gomɗinal makko ngal - si wanaa on waawnaaɗo hara ɓernde makko nden ko deeƴirnde gomɗinal , kono, ɓen yaññamɓe ɓerɗe mun keeferaaku, hino fawii ɓe tikkere immorde Alla, hino woodani ɓe kadi lepte mawɗe

    [107] Ngol [murtugol maɓɓe], ko tawde ɓe suɓike nguurndam aduna e dow laakara, e wonnde Alla kan, O fewnataa yimɓe yedduɓe ɓen

    [108] Ko ɓen woni ɓe Alla noti e ɓerɗe mun, e nanɗe mun e gite mun. Ko ɓen woni welsindiiɓe ɓen

    [109] Sikke alaaa wonnde ɓen ɗon ka laakara, ko kamɓe woni sooyuɓe ɓen

    [110] Refti pellet Joomi maa, wonannde ɓen ferunooɓe ɓaawo nde ɓe tampinaama, hooti ɓe tiiɗnii ɓe muññii, pellet Joomi maa, ɓaawo ɗum, Ko O Haforoowo, Hinnotooɗo

    [111] (Janto) tuma ñalnde kala wonkii arata, hara hiki wennja fii hoore-makki, wonkii kala yoɓee ko ki golli kon, kamɓe ɓe tooñetaake

    [112] Alla piyii misal hoɗo: hoɗo hoolinoongo, deeƴungo; arsike maggo no ardirana ngo nokku kala e yaaj- jeende. Ɓe yeddi neemaaji Alla ɗin, Alla meeɗiniri ɓe koltu heege e kulol, sabu ko ɓe huuwaynoo kon

    [113] Gomɗii arii e maɓɓe Nulaaɗo jeyaaɗo e maɓɓe, ɓe fenni mo. Lepte ɗen nanngi ɓe, tawi ko ɓe tooñuɓe

    [114] Ñaamee e kon ko Alla arsike on dagiiɗi laaɓuɗi, yetton neemaaji Alla ɗin, si wonii ko Kanko rewoton

    [115] Anndee ko O Harminani on, ko jiiba, e ƴiiƴam (rufaaɗam), e teewu kose, e [huunde hirsiraande] daginiraande ko woori Allah. Kala on duñaaɗo [e ñaamugol ɗum] hara wanaa ɓewɗo wanaa jaggi- tuɗo,Anndee pellet, Allah ko Ya'fotooɗo Hinnotooɗo

    [116] Wata on wi'u ko ɗemɗe mon sifotoo e penaale: "Ɗum ɗoo no dagii, ɗum ɗoo no harmi", fii no fefindoron e hoore Alla fenaande. Pellet, ɓen fefindotooɓe fenaande e hoore Alla, ɓe maletaake

    [117] Ko dakamme fanɗuɗo, hino woodani ɓe lepte muusuɗe

    [118] E hoore Alyahuudaaɓe ɓen (kan), Men harminno ko Men fillani maa kon ko adii. Men tooñaano ɓe; ko woni, ko ko'e-maɓɓe ɓe wonunoo e tooñude

    [119] Refti pellel, Joomi maa, wonannde ɓen huuwirɓe bone on majjere, refti ɓe tuubi ɓaawo ɗum ɓe moƴƴini, pellet Joomi maa, ɓaawo ɗum, ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [120] Pellet, Ibraahiima woniino ɗowro hoykinaniiɗo Alla, ooñiiɗo [e ɗiya diinaaji], o wonaali jeyaaɗo e sirkooɓe ɓen

    [121] Yettaynooɗo nemaaji Makko ɗin. [Alla] suɓike mo, O fewni mo e laawol focciingol

    [122] Men okki mo ka aduna moƴƴere. Kanko on ka laakara, ko o jeyaaɗo e moƴƴuɓe ɓen

    [123] Refi Men wahayini e maaɗa, wonnde: " Jokku diina Ibraahiima ka naayaaki e diinaaji mehre o jeyanooka e sirkooɓe ɓen

    [124] Anndee [mawningol fii] aseweere nden ko waɗanaa, ko ɓen luutondirɓe e mayre. Pellet, Joomi maa, ko ñaawoyoowo hakkunde maɓɓe Ñalnde Darngal, e kon ko ɓe luutondiraynoo fii mun

    [125] Noddir e diina Joomi maa kan ñeeñal e waaju moƴƴu. Wennjiraa ɓe e noone ɓurɗo moƴƴude. Pellet, Joomi maa, ko Kanko ɓuri anndude on majjuɗo e laawol Makko ngol, ko Kanko kadi ɓuri anndi feewuɓe ɓen

    [126] Si on yagginay, haray yagginiree yeru no waɗiranoɗon non. Ko si on muññike, pellet ko ɗum ɓuri moƴƴannde muññiiɓe ɓen

    [127] Muñño! Muñal maa ngal ko sabu Alla tan. Wata a suno fii maɓɓe. Wata wonu ɓittorɗo e kon ko ɓe fewjata

    [128] Pellet, Alla no wonndi e ɓen huluɓe [Mo] e ɓen moƴƴinooɓe

    Surah 17
    Israa

    [1] Senayee wondanii On Royruɗo Jeyaaɗo Makko on jemma, iwde ka juulirde hormante haa ka juulirde woɗɗitiinde, nden nde Men Barkini banŋe mun,fii yo Men Hollu mo immorde e Aayeeje Amen. Pellet, Ko Kanko woni Nanoowo, Yi’oowo. @Corrected

    [2] Men Jonniino Muusaa Deftere nden, Men Waɗi nde peewal, wonannde ɓiɗɓe Israa’iila ɓen, wonnde : "Wata on jogito gaanin Am hooloraaɗo

    [3] [Ko onon yo] ɓiɗɓe ɓen ɓe Men waɗɗinnoo wonndude e Nuuhu.Pellet, o laatino jeyaaɗo yettoowo

    [4] Men wahyiniino e ɓiɗɓe Israa’iila ɓen ka Deftere [wonnde] : "On bonnayay ka leydi laabi ɗiɗi, on townitoyto kadi townitaare mawnunde

    [5] Si fodoore gootel e ɗin ɗiɗi arii, Men wurtay e mon jeyaaɓe Amen, marɓe doole tiiɗuɗe, ɓe yiiloo hakkunde galleeji ɗin. Ɗum wonii fodoore huuwoyteende =golloteende

    [6] Refti Men ruttitanani on doole ɗen e hoore maɓɓe; Men Ɓeydi on jawle e ɓiɗɓe,Men Waɗa on gorol ɓurngol ɗuuɗude

    [7] Si on moƴƴinii, ko ko'e mon moƴƴinanɗon ; si on bonnii kadi, ko ko’e mon [bonnannɗon]. Si fodoore sakkitiinde nden arii, ko fii yo ɓe hoynu geece mon ɗen, e fii yo no ɓe naatiraa ka juulirde wano ɓe naatirnoo e mayre ka laawol aranol, e fii yo ɓe muncu yeru woo ko ɓe townani muncudee

    [8] Hino jortaa ka Joomi mon yurmee on.Si on fillitike (non),Men fillitoo. Men waɗanii yedduɓe ɓen Jahannama on tonngorde

    [9] Pellet, ndee Alqur’aanaare no fewnay e ko ɓuri e nunɗude,hinde wewlinira=weltanira gomɗimɓe,ɓen gollooɓe moƴƴuɗi ɗin, wonnde, no woodani ɓe njoɓdi mawndi

    [10] E wonnde pellet, ɓen ɓe gomɗinaa laakara on, Men maranii ɓe lepte muusuɗe

    [11] Neɗɗo no toroo bone, wano o tororta non moƴƴere,neɗɗanke on wonii ko heñiiɗo

    [12] Men waɗii jemma on e ñalorma on Aayeeje ɗiɗi, Men monti Aaya jemma on, Men waɗi Aaya ñalorma on hentiiɗo, fii yo on ɗaɓɓu ɓural immorde ka Joomi mon, e fii yo on anndu limoore duuɓi, e hasboore. Kala huunde, Men fensitirii nde fensitudee

    [13] Kala neɗɗanke, Men waɗɗinii mo talkuru makko ndun ka daande makko. Men yaltinanoyay mo Ñalnde Darngal, deftere, o hawra e mayre ko nde fontaande

    [14] Janngu deftere maa nden, hoore-maa yonante hannde hasboowo

    [15] Mo feewii, haray pellet, ko hoore-makko o feewani ; mo majii kadi, haray pellet, ko o majji kon yantay e hoore-makko. Wonkii ronndotaako bone wokki goo. Men wonaali leptooɓe, haa Men immina Nulaaɗo

    [16] Si Men faandike halkude saare, Men yamiray neeminaaɓe mayre ɓen, ɓe faasinqinoo e mayre, konngol (lepte) ngol jojja e mayre, Men munca nde muncudee

    [17] Heewii gire ɗe Men halki ɓaawo Nuuhu! Joomi maa Yonii Humpitiiɗo, Yi’oowo junuubi=bakkatuuji jeyaaɓe Makko ɓen

    [18] On tawɗo no faandii yaccinaneede=yaawnaneede, Men yaccinanay mo ton huunde ko Men muuyi, wonannde on mo Men yiɗi, refti Men waɗana mo Jahannama, o naatoya nge ko o ŋiñaaɗo, pottinaaɗo [yurmeende]

    [19] On faalaaɗo laakara, o gollani ngal golle maggal, hara kanko ko o gomɗinɗo ;ɓen ɗon, golle maɓɓe ɗen wonii jaarnaaɗe

    [20] Kala (maɓɓe),Meɗen ɓeydana ; ɓee ɗoo e ɓee ɗoo, immorde e dokkal Joomi maa. Dokkal Joomi maa ngal wonaali haɗaa ngal

    [21] Ndaarii no Men ɓurniri yoga maɓɓe e dow yoga, ko laakara on ɓuri mawnude darjaaji,ɓuri mawnude kadi ɓural

    [22] Wata a waɗidan Alla reweteeɗo goo ; jooɗoyoɗaa ko a ŋiñaaɗo woppaaɗo

    [23] Joomi maa yamirii :"Wata on rewu ko wanaa Kanko, jibimɓe ɓen,moƴƴagol [e maɓɓe]:si nayewu goɗɗo e maɓɓe yottike ma,maa ɗum ɓe ɗiɗo non;wata a wi’an ɓe "bis=uf!" wata a wikko ɓe =wota a furo,wowlan ɓe konngol teddungol

    [24] Yankinanoɗaa ɓe yurmeɗaa ɓe, wi’aa: « Joomi an, yurme ɓe’e, wano ɓe ne’irnoo lan non hari ko mi tosokun »

    [25] Joomi mo'on no Anndi ko woni ka nder wonkiiji mon, si tawii on wonuno moƴƴuɓe ; pellet Kanko O wonanii ruttotooɓe ɓen Surroowo

    [26] Jonnu jom ɓadondiral haqqee makko on, e ɓilliiɗo, e seteejo haqqee makko on ; wata a funsu funsudee

    [27] Pellet funsooɓe ɓen, ko siɗɓe seytanuuji ɗin ; seytaane non wonii yedduɗo Joomi mun

    [28] Si a ɗurnike ɓe fii ɗaɓɓugol yurmeende immorde ka Joomi maa, nde jortiɗaa ɗum, wi'an ɓe konngol newiingol

    [29] Wata a waɗu junngo maa ngon ko lmbaango, ka daande maa ; wata a fontu ngo kadi kala fontugol, haa jooɗoɗaa ko a felniiɗo, ninsuɗo

    [30] Pellet Joomi maa, no yanñana arsike, on Mo O muuyi. O ɓittina. Pellet Kanko O wonii Humpitiiɗo, Yi’oowo jeyaaɓe Makko

    [31] Wota on warir ɓiɓɓe mon ɓen kulol ɓilla=baasal, ko Menen arsikata ɓe, wonndude e mon ; pellet warugol ɓe ngol, wonii goopol manngol

    [32] Wota on ɓatto jeeno ngon=fijrde nde, pellet ɗun wonii pankare e laawol bonungol

    [33] Wata on waru wonkii, ki Allah harmini kin [warugol], si wonaa sabu hakkee. Mo tooñaama waraama, Men waɗanii heftuɓe e makko ɓen doole wota non o fantin ka warugol. Pellet Kanko o wonii wallaaɗo

    [34] Wata on ɓatto jawle Alyatiim, si wonaa ɓattagol ɓurngol moƴƴude, haa sagatalaaku makko timma ; humnee aadi ndin; pellet, aadi ndin wonii lannditoytee ndi

    [35] Hunnee ɓetu ngun si on etay, manndikiron manndakke=peeson peese feewuɗe, ko ɗun moƴƴi, ko kañun ɓuri moƴƴude battane

    [36] Wata a naatu e ko a anndaa fii mun. Pellet nanɗe ɗen, e giiɗe ɗen e ɓernde nden, ɗiiɗoo fow wonii lannditoyteeɗi ka Makko

    [37] Wata a yaaru ka leydi ñaaƴa bunnga, ko fii pellet an a yulataa leydi ndin, a yottotaako pelle ɗen junndi=njuuteendi

    [38] ɗin fow, bone majji on wonii añaaɗun ka Joomi maa

    [39] Ɗun, ko goɗɗun e ko Joomi maaɗa wahayini faade e maa, immorde e Ñeeñal wata a waɗu reweteeɗo goo wonndude e Alla, sakko werleɗaa ka nder jahannama ko a felaaɗo raɗaaɗo

    [40] E hara Joomi mon suɓani on ɓiɓɓe worɓe, O jogitoo immorde e malaa'ikaɓe ɓen rewɓe? Pellet, onon hiɗin wowlude konngol mawnungol

    [41] Gomɗii Men fensitii e nder ndee Alqur'aanaare fii yo ɓe waajitor, ɗum ɓeydaali ɓe si wonaa woɗɗitagol

    [42] Maaku : « Si tawno no wonndi e makko, reweteeɗi wano ɓe wi’iri non awa ɗi ɗaɓɓayno laawol ummaade Jom Arsi o." @Corrected

    [43] Senayee wonanii Mo, O Toowii gaayi e ko ɓe wi'ata Toowal Mawnungal

    [44] No subunhinannde Mo kammuuli ɗin jeeɗiɗi e leydi ndin e ɓen wonuɓe e majji, alaa e hay e huunde si wanaa hinde Subunhinaade sabu Yettugol Mo, kono on faamataa subunhinaali maɓɓe ɗin, pellet, Kanko O wonii Munñiiɗo Surroowo

    [45] Si a janngii Alqur'aanaare nden Men waɗay hakkonde maa e ɓen ɓe gomɗinaa laahara on heedo suuɗiingo

    [46] Men waɗi e dow ɓerɗe maɓɓe ɗen cokooɗe fii wata ɓe faamu nde [Alqur'aanaare nden] e ka noppi maɓɓe kadi teddeele, si a jantike Joomi maaɗa ka nder Alqur'aanaare Kanko Tun ɓe huccinay ɓabbe maɓɓe ɗen ko ɓe dogooɓe

    [47] Ko Menen Anndi ko ɓe heɗotoo kon, tuma ɓe heɗotoo faade e maaɗa [yo Nulaaɗo], e tuma ɓe sowndondirta=ndeeydata, tuma nde tooñooɓe ɓen wi'ata: «On jokkaali si wanaa gorko mbilɗaaɗo=bilaado»

    [48] Ndaarii [yo Nulaaɗo] ko honno ɓe piyiranay maa mise=yeruuji, ɓe majjii ɓe hattantaake [heɓude] laawol

    [49] Ɓe wi'i: «E hara si men wonii ƴi'e e mbuɗu, haray ko men immintinoyteeɓe tagu hesu?»

    [50] Maaku: [yo Nulaaɗo] «Wonee kaaƴe maa jamɗe»

    [51] Maaɗun tagu tawayngu no mawni ka ɓerɗe mon, aray ɓe wi'a: 'Ko hommbo ruttata men?" Maaku: "Ko On Taguɗo on ka laawol aranol". Aray ɓe dimmba ko'e maɓɓe ɗen faande e maa, ɓe wi'a: "Ɗun ko honnde tuma", Maaku: 'No tijjaa nde tawata ɓadike

    [52] Ñannde O noddata on nootoɗon yetton Mo sikkon on ñiiɓaano [ka leydi] si wanaa seeɗa

    [53] Maakan jeyaaɓe an ɓen: "Yo ɓe wowlu nden huunde ɓurnde moƴƴude, pellet, Seytaane o bonnay hakkunde maɓɓe, pellet, Seytaane wonanii neɗɗanke gaño ɓannguɗo

    [54] Joomi mon ko O Annduɗo fii mon, si O yiɗii O hinnoo on, maaɗun si O yiɗii O lepta on. Men nulaali ma e dow maɓɓe fawtiiɗo

    [55] Ko Joomi maa Annde fii ɓen womɓe ka kammuuli e ka leydi, pellet, Men ɓurnii woɓɓe e Annabaaɓe ɓen e dow woɓɓe, Men Jonni Daawuuda Jabuura

    [56] Maaku: "Noddee ɓen ɓe aaƴiɗon [ko reweteeɓe] gaanin Makko, ɓe maraa huncugol lorra kan gaayi mo'on wonaa waylugol kadi

    [57] Ɓen, ɓe ɓe woni noddude, hiɓe ɗaɓɓude ɗoworgal faade e Joomi maɓɓe, ko hommbo e maɓɓe ɓuri ɓadaade, hiɓe jortii Hinnayee Makko on hiɓe huli lepte Makko ɗen, pellet, lepte Joomi maa ɗen ɗe laatike ko rentaaɗe

    [58] Alaa e saare si wanaa Menen ko Men halkayɓe nde ko adii ñalde darngal, maa ko Men leptayɓe nde lepte sattuɗe, ɗun ɗon wonii ko winndaa ɗun ka Deftere

    [59] Haɗaali Men nde Men nula Aayeeje ɗen, si wanaa sabu fenniino ɗe adiiɓe ɓen, Men okki Samuuda Naaqaawa mban yi'teemba ɓe tooñi mba, Men nuliraali Aayeeje ɗen si wonaa hulɓinirɗe

    [60] [Janto] Tuma nde Men wi'anno maa: "Pellet, Joomi maa O huɓindike yimɓe ɓen, Men waɗiraali nden yi'annde nde Men hollumaa si wanaa fitina wonannde yimɓe ɓen e lekki huɗaaki ki ka Alqur'aana, Meɗen hulɓina ɓe kono ɓeydataa ɓe si wanaa bewre mawnde

    [61] Nde Men Daalannoo Malaa'ikaaɓe ɓen sujjanee Aadama, ɓe sujji si wanaa Ibliisa o wi'i: "Hara mi sujjanay on mo taguƊaa e loopal

    [62] O wi'i: "A yi'ii oo mo teddinƊaa e dow an, pellet, si A nennanii lan haa ñalde darngal mi bonnay ɓiɓɓe makko ɓen si wanaa seeɗaaɓe

    [63] [Alla] Daali: "Yahu, kala jokkuɗo ma e maɓɓe pellet, ko jahannama woni njoddi mon, njoddi yonoori

    [64] Dillinir on mo hattanaɗaa e maɓɓe hito maa ngon, pooɗu e dow maɓɓe pucci maa e seppooɓe maa, ka fidu e maɓɓe ka jawle e ka ɓiɓɓe foduɓe, [kono] Seytaane fodaali ɓe si wanaa hodo

    [65] Pellet, Jeyaaɓe An ɓen a maraa doole e hoore maɓɓe, Joomi maa yonii Hooloraaɗo

    [66] Ko Joomi mon woni sogganayɗo on laaɗe ɗen ka maayo, fii yo on ɗaɓɓu immorde e ɓural Makko ngal, pellet, Kanko ko O Yurmeteeɗo on

    [67] Si lorra kan heɓii on ka maayo, majjay ɓen ɓe noddayno ɗon, si wonaa Kanko [Alla] nde O danndi on ka njorndi ɗurnoɗon, neɗɗanke on wonii te o seeraani wonde heewuɗo yeddugol

    [68] Enee, on hooli O mutintaa on ka banŋe njorndi maaɗun O nula e mon damagariire [toɓo koccu], refti hara heɓantaake on fawtiiɗo

    [69] Kaa on hooli O ruttaraa on e maggo laawol goo O accita e dow mon bippooru immorde e keneeli O yoolira on sabu ko yeddunoɗon kon, refti on heɓantaake jokkitirayɗo e dow amen cukkoowo

    [70] Gomɗii, Men teddinii ɓiɗɓe Aadama ɓen, Men ronndike ɓe ka njorndi e ka maayo Men arsiki ɓe immorde e laaɓuɗi Men ɓurni ɓe e dow ko heewi e ɓen ɓe Men tagi ɓurnudee

    [71] Ñannde Men noddiroyta kala yimɓe yeesoojo maɓɓe on,kala on jonnitiroyaaɗo deftere makko nden ka ñaamo makko ɓen ɗon ɓe janngay deftere maɓɓe nden ɓe tooñirtaake hay yeru gaarayol hun tamaro

    [72] Kala on wonuɗo e [ngurndan aduna] ko o bunɗo, haray kanko, ko ka laahara o ɓurata wumude e majjude laawol

    [73] Fii kala ɓe eɓɓii nde ɓe fitinaymaa gaayi nden huunde nde Men wahayini e maaɗa fii yo a fefindo e Amen ko wonaa ɗun [ko Men tellini e maa] ontuma ɓe jogitoto ma sehlaajo

    [74] Si tawiino Men tabintinaanoma, gomɗii hari a do'ii ooñaade e maɓɓe huunde seeɗaare

    [75] Ontuma Men meeɗinteno cowale [lepte] ka ngurndan e cowale [lepte] ka mayde refti heɓantaake ma ballo e hoore Amen

    [76] Fii kala ɓe eɓɓiino dillinngol ma ka leydi fii yo ɓe yaltine e mayri, ontuma ɓe ñiiɓataano ɓatte maa si wanaa seeɗa

    [77] Ɗun ko Sunna ɓen ɓe Men nuli ko adimaa immorde e Nulaaɓe Amen, a heɓantaa Sunna Amen on mbattiigu

    [78] Ñinnu julde nden ka mortagol naange ngen haa ka niwre jemma, Julde subaha nden, pellet, Julde subaha nden wonii seedeteende

    [79] Ka jemma tinno e makko ko ɓeydaari maaɗa, no jortaa nde Joomi maaɗa immintinay maa e darorde yettiniinde

    [80] Maaku: "Jooma, naadiran naatirgal goonga yaltiniraa mi yaltirgal goonga, waɗanaa mi immorde ka Maaɗa doole ballal

    [81] Maaku: "goonga kan arii meere nden fuuyii, pellet, meere nden wonii fuuyoore

    [82] Meɗen tellina ka Alqur'aana huunde nde konde cellal e yurmeende wonnande gomɗinɓe ɓen, ɓeydataa tooñooɓe ɓen si wanaa hayrere

    [83] Si Men neeminii e neɗɗanke on o ɗuurnoo o townaa balaaje makko, si bone heɓii mo o wona hattuɗo e taƴiiɗo

    [84] Maaku: "Mo kala yo gollu e laawol mun, ko Joomi mon woni Annduɗo on ɓurɗo feewude laawol

    [85] Hiɓe lanndo maa fii fittaandu, maaku: "Fittaandu ndun ko e fiyaake Joomi an, on okkaaka e ganndal si wanaa seeɗaé

    [86] Mi woondii, si Meɗen yiɗunoo Men naɓayno nden huunde nde Men wahyini faade e Maaɗa, refti heɓantaake ma fawtiiɗo ɗun e hoore Amen

    [87] Ko woni tun, ko Hinnayee immorde ka Joomi maa, pellet, ɓural Makko ngal e dow maa wonii mawnungal

    [88] Maaku: "Mi woondii, si yimɓe ɓen e jinnaaji ɗin hawtitii fii yo ɓe addu yeru ndee Alqur'aanaare, ɓe addataa yeru mayre, hay si wonii woɓɓe maɓɓe ko wallindrayɓe e woɓɓe

    [89] Gomɗii Men ɓannginanii yimɓe ɓen e ndee Alqur'aanaare immorde e kala misal, ɓurɓe ɗuuɗude e yimɓe ɓen salii, si wanaa yeddugol

    [90] Ɓe wi'i: "Men gomɗintaa ma, haa ɓullitanaa men ka leydi ɓunndu

    [91] Maaɗun laatano maa ngesa immorde e tamorooje e inabuuje ɓullitaa canɗi ɗin hakkunde majje ɓullitugol

    [92] Maaɗun liɓaa kammu ngun e hoore amen wano aaƴorɗaa non kunte, maaɗun addaa Alla e Maalaa'ikaaɓe ɓen [men] tiindondira

    [93] Maaɗun laatano maa suudu immorde e cuɗaaje [kanŋe], maaɗun ƴawaa ka kammu, men gomɗintaa ƴawugol maaɗa ngol haa jippinaa e amen deftere men jannga nde. Maaku: "Senaade Jom an, hara mi wonu, ko wonaa ɓanndinke Nulaaɗo

    [94] Haɗaali yimɓe ɓen nde ɓe gomɗinta tuma nde peewalngal arunoo ɓe, si wanaa fii ɓe wi'ii: "E hara Alla nulay ɓanndinke Nulaaɗo

    [95] Maaku: "Si tawiino laatinoke ka leydi Malaa'ikaaɓe hiɓe yaha ko ɓe deewuɓe, Men jippinayno e maɓɓe immorde ka kammu Malaa'ikaajo Nulaaɗo

    [96] Maaku: "Alla yonii Seediiɗo hakkunde an e mon, pellet Kanko O wonii Humpitiiɗo Reenuɗo jeyaaɓe Makko ɓen

    [97] On mo Alla fewni ko on woni feewuɗo, ɓe O majjini ɓen a heɓantaaɓe wallooɓe ko woori Mo. Men mooɓay ɓe ñalde darngal e dow geece maɓɓe ɗen ko ɓe wumuɓe e mbobiɗu= fahdube ɓe e faaɗuɓe, werde maɓɓe nden ko jahannama tuma kala nge rocci Men ɓeydana ɓe huɓɓunge

    [98] Ɗun ko njoddi maɓɓe, sabu kamɓe ɓe yeddii Aayeeje Amen ɗen, ɓe wi'i: "E hay si men wonii ƴi'e e mbuɗu e hara menen ko men immintinteeɓe tagu hesu

    [99] Enee, ɓee yi'aali, wonnde Alla On Taguɗo kammuuli ɗin e leydi ndin ko O Hattanɗo nde O tagata yeru maɓɓe, O waɗani ɓe lajal [caate] sikke alaa e maggal. Tooñooɓe ɓen salii si wanaa yeddugol

    [100] Maaku: "Sinndo onon hiɗon marunoo ngaluuji Hinnayee Joomi an on, ontuma, on jogitotono kulol nafkugol, neɗɗanke on wonii nguddo

    [101] Gomɗii Men okkiino Muusaa Aayeeje jeenay ɓannguɗe, lanndii ɓiɓɓe Israa'iila ɓen tuma nde o arunoo ɓe Fir'awna wi'ani mo: "Min dey miɗo sikkumaa ko an yo Muusaa ko a mbilɗaaɗo

    [102] Maaku: "Goɗii hiɗa anndi jippinaali ɗee si wanaa Jeyɗo kammuuli ɗin e leydi ndin Aayeeje [yi'eteeɗi]. Min dey miɗo sikkumaa ko an yo Fir'awna ko a halkiiɗo

    [103] O faalaa nde o dillinta ɓe ka leydi Men yooli mo e ɓen wonnduɓe e makko ɓe denndaangal

    [104] Men Daalani ɓaawo makko ɓiɓɓe Israa'iila ɓen: "Hoɗee ka leydi, si fodoore sakkitiinde nden arii, Men adday on ko on muuɓiiɓe=fiiliibe

    [105] Ko sabu Goonga Men telliniri nde, ko sabu Goonga nde tellii, Men nuliraali ma si wanaa [ko a] wewlinoowo=beltinoowo e jertinoowo

    [106] E Qur'aanaare Men ɓanngini nde fii yo a janngannde yimɓe ɓen e dow deeƴere, Men jippini nde jipinnde

    [107] Maaku: "Gomɗinee nde, maaɗun wata on gomɗin, pellet, ɓen okkaaɓe ganndal ko adii nde si [nde] janngaama e taweende maɓɓe ɓe suuyiray wokkuɗe ko ɓe sujjooɓe

    [108] Ɓe wi'a:Senaade woodanii Joomi amen,nde wonnoo Fodoore Joomi amen nden ko waɗoore

    [109] Hiɓe suuyira wokkuɗe ɓe wulla [Alqur'aana on] ɓayda ɓe yankinaare

    [110] Maaku: "Noddiree Mo Alla maa noddiro Mo Hinnorante, kala no noddirɗon Mo, ko Kanko Inɗe Moƴƴe ɗen heeranii, wata a fenñin julde maaɗa nden wata a suudu nde ɗaɓɓu hakkunde ɗun laawol

    [111] Maaku: Yettoore nden woodanii Alla On Mo jogitaaki ɓiɗɗo laatanaaki Mo kafidaaɗo e Laamu laatanaaki Mo tedduɗo mo O huykinantoo, Mawnin Mo Mawninndee

    Surah 18
    Kahfi

    [1] Yettoore woodanii Alla, On Tippinɗo e dow Jeyaaɗo Makko on Deftere nden O waɗanaali nde ooñaare

    [2] Feewunde fii yo o [Nulaaɗo on] hulɓinir lepte sattuɗe immorde ka Makko o weltinira gomɗinɓe ɓen, ɓen ɓe no golla Moƴƴuɗi ɗin wonnde no woodani ɓe Njoddi Moƴƴiri

    [3] Ko ɓe ñiiɓooɓe e nder makko [Neema on] poomaa

    [4] O rentina ɓen wi"uɓe: "Alla jogitike ɓiɗɗo

    [5] Ganndal alanaaɓe e mun, wanaa baabiraaɓe maɓɓe woodani, mawnii konngol wonungol e yaltude e kunnduɗe maɓɓe, ɓe wowlaali si wanaa fenaande

    [6] Bala jo'o an a tanpinay hoore-maa e dow batteeji maɓɓe, si gomɗinaali ndee Yewtere ka suno

    [7] Menen Men waɗii ko woni kon ka hoore leydi cuɗaari mayri, fii yo Men jarribo ɓe ko hommbo e maɓɓe ɓurata moƴƴinnde golle

    [8] Menen ko Men waɗooɓe ko woni kon e hoore mayri boowol yoorungal

    [9] Kaa a sikku no yimɓe fammeere=wimmba nden e binndi ɗin, ɗun wonu immorde e Aayeeje Amen hawniiɗe

    [10] Tuma nde sukaaɓe ɓen sorunoo ka fammeere, ɓe wi'i: "Joomi amen okku men immorde ka Maaɗa Hinnayee=yurmeende newinaNaa men kadi e fiyaake amen peewal

    [11] Men piyi e dow noppi maɓɓe ɗin ka nder fammeere limoore duuɓi

    [12] Refti Men immintini ɓe fii yo Men fenñinir gonndal ko honnde e mojobe=pelle ɗen ɗiɗi ɓuri moftude [limoore] ko ɓe ñiiɓi kon dummunne

    [13] Menen Meɗen fillanaade ma kumpital fii maɓɓe e Goonga, ɓen ɗon, ko sukaaɓe gomɗinɓe Joomi maɓɓe Men ɓeydani ɓe Peewal

    [14] Men haɓɓi e dow ɓerɗe maɓɓe tuma nde ɓe darinoo, ɓe wi'i: "Joomi amen ko Jeyɗo On kammuuli ɗin e leydi ndin, men noddataa ko woori Mo reweteeɗo, gomɗii haray men wi'ii ontuma [konngol] fantungol

    [15] Ɓee yimɓe amen, ɓe jogitike ko woori Mo reweteeɗi, ko haaanunoo ko yo ɓe addu e dow maɓɓe dalil ɓannguɗo. Ko hommbo ɓuri tooñude ko foti e on fefindiiɗo fenaande o fawi e Alla

    [16] Tuma nde woɗɗitinoɗon ɓe e ko ɓe rewata kon ko woori Alla, ɓe soroyi ka fammeere Joomi mon fontani on e Yurmeende Makko nden O newinani on e fiyaake mon neweende

    [17] Hiɗa yi'a naangi ngen si nge ƴellitike hinge naayora ka fammeere maɓɓe senngo ñaamo, si hinge mutude nge mutiranay ɓe ka senngo nano, kamɓe hiɓe e yaajeende e ɗun, ɗun ko jeyaaɗun e Aayeeje Alla, on mo Alla fewni ko on woni feewuɗo, kala moO majjini a heɓantaa mo hettuɗo fewnoowo. @Corrected

    [18] Hiɗa sikka ɓe ko ɓe finuɓe, hara kamɓe ko ɓe ɗaaniiɓe, Meɗen waylitira ɓe senngo ñaamo e senngo nano, rawaandu maɓɓe ndun no fonti kayɗe mun ɗen ka dammbugal, si a ƴellitike e maɓɓe a huccitayno e maɓɓe dogaa a heewayno kulol immorde e maɓɓe

    [19] Ko nii Men immintiniri ɓe fii yo ɓe lanndondir hakkunde maɓɓe, wi'oowo wi'i immorde e maɓɓe: "No foti hewde ko ñiiɓuɗon?" Ɓe wi'i: "Men ñiiɓii ñallal maa goɗɗun e ñallal." Ɓe wi'i: "Ko Joomi mon woni Annduɗo emmbere ko ñiiɓuɗon, nulee goɗɗo e mon wonndude e ɗii kaaki=ceede mon ɗoo ka saare, yo o ndaaru ko hommbo e maɓɓe ɓuri laaɓude ñaamitee, yo o addan on ñaametee immorde e on ɗon, yo o molto wata gooto so'u fii mon

    [20] Pellet, kamɓe si ɓe ƴellitike e mon ɓe rajmay on, maaɗun ɓe rutta on e laawol maɓɓe ngol, ontuma hara on maletaake poomaa

    [21] Ko nii Men yaltiniri fii maɓɓe, fii yo ɓe anndu pellet, Fodoore Alla nden ko nde Goonga, Pellet, Darngal ngal sikke alaa e maggal. Tuma nde ɓe pooɗondiraynoo hakkunde maɓɓe fiyaake maɓɓe ɗen, ɓe wi'i: "Mahee e hoore maɓɓe maadi, ko Joomi maɓɓe woni Annduɗo fii Maɓɓe." Ɓen fooluɓe e fiyaake mu'un wi'i: "Men jogitoto e dow maɓɓe Juulirde

    [22] Aray ɓe wi'a: "Ko ɓe tato nayaɓo maɓɓe ko rawaandu maɓɓe ndun." Ɓe wi'a kadi: "Ko ɓe njowo njeegaɓo maɓɓe ko rawaandu maɓɓe ndun ko fampaangol ka niɓe." Ɓe wi'a kadi: "Ko ɓe njeeɗiɗo njeetataɓo maɓɓe ko rawaandu maɓɓe ndun." Maaku: "Ko Joomi an woni Annduɗo limoore maɓɓe, anndaa ɓe si wanaa seeɗaaɓe." Wata a wennju fii maɓɓe si wanaa yewtere feeñunde, wata a lanndo fii maɓɓe hay e gooto e maɓɓe

    [23] Wata a wi'an huunde: "Min mi waɗay ɗun janngo

    [24] Si wanaa si Alla Muuyii, janto Joomi maaɗa si a yejjitii, maaku: "No tijjaa nde Joomi an Fewnan mi ko ɓuri ɓadaade immorde e ɗun Peewal

    [25] Ɓe ñiiɓi ka fammeere maɓɓe duuɓi teemeɗɗe tati, ɓe ɓeydi jeenay

    [26] Maaku: "Ko Alla woni Annduɗo emmbere ko ɓe ñiiɓi, ko Kanko heeranii ko wirnii kon ka kammuuli e ka leydi kaawes ko yi'iri wa Makko e ko naniri, alanaa ɓe gaanin Makko giɗo, O kafidaa ka Ñaawoore Makko hay e gooto

    [27] Janngu ko wahayinaa e maaɗa kon immorde e Deftere Joomi maa nden, alaa wattitoowo Daaluyeeji=konngudi Makko ɗin, a heɓataa gaanin Makko fattorde

    [28] Tabintin wonkii maaɗa kin wonndude e ɓen noddooɓe Joomi maɓɓe ka bimmbi e ka kiikiiɗe hiɓe faandii Jaati Makko Kin, wata gite maa ɗe yawtu gaayi maɓɓe hara hiɗa faandii cuɗaari ngurdan aduna, wota a ɗofto on mo Men welsindini ɓernde mun gaayi jantagol Men o jokki beleeɗe makko fiyaake makko on woni halkaare

    [29] Maaku Goonga kan immorde ka Joomi mon, mono faalaa yo o gomɗin mono faalaa yo o yeddu, Menen Men heblanii tooñooɓe ɓen Yiite no hunnditi ɓe ɗenɗe magge ɗen si ɓe ɗaɓɓii faabo, ɓe faaboree ndiyan wa'uɗan wa sila taynaaɗo ɗan juɗa geece ɗen, bonii njaram bonii werde

    [30] Pellet, ɓen gomɗinɓe ɓe golli moƴƴi ɗin, Menen Men yeebataa njoddi kala moƴƴinɗo golle

    [31] Ɓen ɗon no woodani ɓe Aljannaaji ñiiɓal canɗi no ila ley maɓɓe, hiɓe cuɗiree ton immorde e jawe kanŋe ɓe ɓornoo conci haakiɗuɗi ɗewluɗi e jalbuɗi ko ɓe soɓɓindiiɓe=tuugiibe ton e hoore julle, moƴƴii mbarjaari moƴƴii kadi fowtorde

    [32] fiyan ɓe misal,worɓe ɗiɗo Men waɗani goɗɗo e maɓɓe gese ɗiɗi inab Menhunndintini =hurliride ɗe tamarooje Men waɗi hakkunde majje remuru

    [33] Ɗen gese ɗiɗi kala addi ñaametee majje, ɗe tooñaali hay e huunde e ɗun, Men seeki hakkunde majje [gese ɗen ɗiɗi] caangol

    [34] Wonani mo dimɗe, o wi'ani wonndiiɗo makko on tawi himo yewtude mo: "Min miɗo ɓurumaa jawdi e teddude gorol

    [35] O naati ka ngesa makko tawi ko o tooñuɗo hoore-makko, o wi'i: "Mi sikkaa mbaa re'ay poomaa". @Corrected

    [36] Mi sikkaa kdai Darngal ngal daroto, mi woondii si mi artira le ka Joomi an, maa mi tawu sanne, waylitorde ɓurnde mba moƴƴude

    [37] Wonndiiɗo makko on wi'ani mo, tawi himo yewtude mo: "Enee, a yeddii On Taguɗo ma immorde mbullaari=leydi refti e toɓɓere [maniiyu] refti O fonndumaa gorko

    [38] Kono min ko Kanko Alla woni Joomi an, mi kafidataa e Joomi an hay gooto

    [39] Ko haanunoo tuma nde naatuɗaa ka ngesa maaɗa wi'aa: "Ko Alla muuyi kon doole alaa si wanaa Alla". Si a yi'ii lan, min miɗo ɓurumaa fanɗude jawdi e ɓiɗɓe

    [40] No jortaa nde Joomi an okkoyta lan moƴƴere ɓurnde ngesa maa mban O nula e mabba lepte immorde ka kammu mba wonta boowal ɓowrungal

    [41] Maaɗun ndiyan mabba ɗan wonta ɓeeɓuɗan, hara a hattantaake ɗaɓɓugol ɗan

    [42] Dimɗe makko ɗen bonnaa o weeti himo waylita newe makko ɗen e dow ko o nafki kon e mabba, tawi kammba ko fukkiimba e daƴƴe mabba, himo wi'a: "Ee jalla min, hara mi kafidaano e Joomi an hay e gooto

    [43] Laatanaaki mo fedde nde no walla mo gaanin Alla, o wonaali fooluɗo

    [44] No ton Giggol Alla Goongawol ngol ko Kanngo moƴƴi mbarjaari moƴƴi battane

    [45] Fiyan ɓe misal ngurdan aduna ɗan no wa'i wa ndiyan Men jippiniɗan immorde ka kammu jillondiri e majjan puɗi leydi ndin, ɗi wonti munciiɗi keneeli no jarooɗi, Alla wonii ko O Hattanɗo e dow kala huunde

    [46] Jawdi ndin e ɓiɗɓe worɓe ɓen ko cuɗaari ngurndan aduna, moƴƴi heddotooɗi ɗin ko ɗin ɓuri moƴƴude mbarjaari ka Joomi maaɗa e moƴƴude yela

    [47] Ñannde Men naɓata pelle ɗen a yi'ay leydi ndin ko feeñundi, Men mooɓa ɓe Men accataa immorde e maɓɓe hay e gooto

    [48] Ɓe holliree ka Joomi maa [ko ɓe] saffewol, [O Daalana ɓe] gomɗii on arii e Amen wano Men tagirnoo on non, ka laawol aranol, ko woni on aaƴino wonnde Men waɗanaali on fodoore

    [49] Deftere nden wallinee, a yi'ay bomɓe ɓen ko hulɓe ko woni kon e mayre, ɓe wi'a: "Ee bone amen, ko heɓi ndee deftere nde ɗalataa tosokun wanaa njanun si wanaa nde moftii ɗun, ɓe tawa ko ɓe golli kon no weeɓitaa, Joomi maaɗa tooñataa hay e gooto

    [50] Tuma nde Men wi'annoo Malaa'ikaaɓe ɓen: "Sujjanee Aadama, ɓe sujji si wanaa Ibliisa o laatike jeyaaɗo e jinnaaji ɗin o yalti e Yamiroore Joomi makko. E on jogitoto mo e ɓiɗɓe makko ɓen yimɓe gaanin An, hara kamɓe ko ɓe ayɓe mo'on, bonanii tooñooɓe ɓen battudi

    [51] Mi tawnaali ɓe tagugol kammuuli ɗin e leydi ndin wanaa tagugol ko'e maɓɓe kadi, Mi wonaali jogitotooɗo majjinooɓe ɓen sembinooɓe. @Corrected

    [52] E ñannde O Daalata: "Noddee kafidaaɓe An ɓen, ɓen ɓe aaƴiɗon, ɓe nodda ɓe, ɓe jaabotaako ɓe Men waɗi hakkunde maɓɓe halkorde

    [53] Bomɓe ɓen yi'a Yiite ngen ɓe fellita wonnde kamɓe ko ɓe ukketeeɓe e magge, ɓe heɓataa gaayi magge yiltorde

    [54] Gomɗii Men fensitanii yimɓe ɓen e nder ndee Alqur'aanaare immorde e kala misal, neɗɗanke on wonii himo ɓuri kala huunde wennjugol

    [55] Haɗaali yimɓe ɓen nde ɓe gomɗinta ɓe insinanoo Joomi maɓɓe tuma nde Peewal ngal arunoo e maɓɓe, si wanaa nde arata e maɓɓe sunna aranɓe ɓen maaɗun nde arata e maɓɓe lepte ɗen ko ɗe feeñuɗe

    [56] Men Nuliraali Nulaaɓe ɓen si wanaa ko weltinooɓe e jertinooɓe, ɓen heeferɓe hiɓe wennjana meere nden fii yo ɓe fuynir nde Goonga kan, ɓe jogitii Aayeeje An ɗen e ko ɓe jertiniraa kon jalnori

    [57] Alaa fotayɗo tooñude on waajuraaɗo Aayeeje Joomi makko o ɗuurii=fali e gaayi majje o yejjiti ko juuɗe makko ɗen ardini kon. Menen Men waɗii e ɓerɗe maɓɓe ɗen cokooɗe fii wota ɓe faamu nde, ka noppi maɓɓe kadi pahu, hay si a noddii ɓe faade e Peewal ɓe feewataa ontuma haapoomaa

    [58] Ko Joomi mon woni Surroowo ko O Jom Hinnayee on, sinndo O nangitirno ɓe ko ɓe faggitii kon O yaccinanayno ɓe lepte ɗen, ko woni, no woodani ɓe fodoore ɓe heɓataa gaanin mayre fattorde

    [59] Ɗen ca'e, Men halkuno ɓe tuma nde ɓe tooñunoo Men waɗani halkeede maɓɓe nden Fodoore

    [60] Tuma nde Muusaa maakannoo sagataa makko on: "Mi seerataa haa mi yottoo ka fottirde maaje ɗen ɗiɗi, maaɗun mi wuloo jamaanu

    [61] Tuma nde ɓe yottoyinoo hakkonde majje ɓe yejjiti linngil maɓɓe ngil, ngil jogitii laawol maggil ka maayo wuddere

    [62] Nde ɓe lummbunoo o [Muusaa] maakani sagataa makko on: "Anndanii en sojjaari=bottaari men ndin, gomɗii en hawrii e nduu yaadu men ɗoo tampere

    [63] O wi'i: "A yi'ii, nde sorunoɗen ka fetere, min mi yejjuno linngil ngil, yejjintinaali lan fii maggil si wanaa Seytaane nde mi anndita ngil, ngil jogitii laawol maggil ka maayo no hawnori

    [64] [Muusaa] maaki: "Ko ɗon ko wonɗen ɗaɓɓude kon [woni], ɓe ruttii e ɓatteeji maɓɓe fillitagol

    [65] Ɓe tawoyi jeyaaɗo immorde e jeyaaɓe Amen Men Okki mo Hinnayee immorde ka Amen, Men Anndini mo immorde e Amen Ganndal

    [66] Muusaa maakani mo: "Enee [a accay] mi jokkete fii yo a anndinan goɗɗun e ko anndinaɗaa kon Peewal

    [67] [Khadiru] maaki: "Pellet, an a hattantaake muñal wonndugol e an

    [68] Ko honno munñuretaa e dow kon ko a huɓindoraa ɗun ganndal

    [69] [Muusaa] maaki: "A taway lan si Alla Muuyi ko mi munñiiɗo, mi yeddataa yamiroore maa

    [70] O maaki: "Si a jokkay lam wata a lanndo lan gaayi huunde haa mi yeewte immorde e mayre janta

    [71] Ɓe yahi haa nde ɓe waɗɗinoo ka laana o yulika, [Muusaa] maaki: "A yulii ka fii yo ka yoolu yimɓe makka?! gomɗii a addii huunde mawnde

    [72] [Khadiru] maaki: "Enee, mi wi'aano ma pellet, an a hattantaake muñal wonndugol e am

    [73] [Muusaa] maaki: wata a jogoran ko mi yijjiti kon, wata a hewtinan e fiyaake an on satteende

    [74] Ɓe yahi haa nde ɓe fottunoo e suka o wari mo! O maakani [mo]: "E a waru wonkii laaɓuki tanaa [yoɓtanagol] wonkii, gomɗii a addii huunde añiinde

    [75] [Khadiru] wi'i: "Enee, mi wi'aano ma pellet, an a hattantaake muñal wonndugol e an

    [76] [Muusaa] maaki: "Si mi lanndike ma gaayi huunde ɓaawo ɗii, haray wata a wonndino e an, gomɗii a timminii nganto e an

    [77] Ɓe yahi haa ɓe yaltiti e yimɓe saare, ɓe ɗaɓɓiri ɓe ñaametee ɓe salii wernude ɓe, ɓe tawi e nder mayre maadi faalaa fukkaade [Khadiru] o darnindi , o [Muusaa] maaki: "Sinno a yiɗuno a ƴettayno njoddi e ɗun

    [78] [Khadiru] maaki: "Ko ɗum woni seedigal hakku- nde an e ma'a, aray mi yiito maa firo kon ko a hattananooka munñaade e dow mun

    [79] Si ko laana kan, ka laatanike miskineeɓe gollo- ɓe ka maayo, mi faalaa aybinnde ka, hari laatike ɓaawo maɓɓe lamɗo himo nannga kala laana o jaɓta

    [80] Si ko suka on mawɓe makko ɓen wonii gomɗimɓe , men huli wata o fawu ɓe bewre e keeferaaku

    [81] Men faalaa nde Joomi maɓɓe waɗtitanta ɓe ɓurɗo mo moƴƴude laaɓuɗo e ɓurɗo ɓattaade yurmeende

    [82] Si ko maadi ndin, ndi laatanino sukaaɓe ɗiɗo wonɗuɓe ka saare, laatii ley mayri ngalu maɓɓe kamɓe ɗiɗo, hari baaba maɓɓe laatinoke moƴƴo, Joomi maaɗa Faalaa nde ɓe yottotoo sagatalaaku maɓɓe, O yaltina ngalu maɓɓe ngun [ɗum] ko Yurmeende immorde ka Joomi maa, mi waɗiraali ɗum e yamirooree an, ɗum ko firo kon ko a hattanaali munñaade e dow mun

    [83] Hiɓe fa'umaa lanndaade fii Julqarnayni, maaku: "Aray mi jannga e taweede mon e ɗun janta

    [84] Menen, Men weeɓinanno mo ka leydi, Men Okki mo immorde e kala huunde sabu

    [85] O jokki sabu

    [86] Haa nde o yottinoo ka mutirde naange ngen o tawi hinge muta e loope ɓaleeje, o tawi ton yimɓe : Men wi'i: "Ko an yo jom galaaɗi ɗiɗi, ko si a leptay maaɗun si a jogitoto e maɓɓe ko moƴƴi

    [87] O wi'i: Si tawii ko on tooñuɗo aray men lepta mo, refti o ruttee ka Joomi makko O lepta mo lepte añiiɗe

    [88] Si tawii ko on gomɗinɗo o golli ko moƴƴi no woodani mo njoɓdi moƴƴiri ndin, aray Men wi'ana mo e fiyaake Amen on neweende

    [89] Refti o jokki laawol

    [90] Haa nde o yottinoo ka ƴellitorde naange ngen, o tawi hinge ƴellitoo e dow yimɓe, Men waɗanaali ɓe gaanin magge heedo

    [91] Ko wano nii, gomɗii Men huɓindike ko woni kon ka makko e ganndal. @Corrected

    [92] Refti o jokki laawol

    [93] Haa nde o yottinoo hakkunde heedooji ɗin ɗiɗio tawi gaanin majji yimɓe ɓe ɗeɓataa faamude konngol

    [94] Ɓe wi'i: "Ko an Julqarnayni, pellet, Yaajuuja e Maajuuja ko bonnooɓe ka leydi. Enee, men waɗante ngeenaari fii yo a waɗu hakkunde amen e maɓɓe heedo

    [95] O wi'i: "Ko Joomi am weeɓinani lan kon ɓuri moƴƴude, walliree lan doole mi waɗa hakkunde mo'on e maɓɓe heedo

    [96] Addanee lam kunte njamɗe haa nde o feppi- ndirnoo hakkunde naɗe ɗen ɗiɗi, o wi'i: "Wifee haa nde o waɗunoo ɗum yiite, o wi'i: addanee lam sila mi wancina e dow mun

    [97] Ɓe hattantaake ƴellitagol ndi, ɓe hattantaake kadi yulugol ndi

    [98] O wi'i: ɗum ɗoo ko Yurmeende immornde e Joomi am, si Fodoore Joomi am nden arii O waɗay [heedo] ngon ɗiggungo, Fodoore Joomi am nden laatike ko nde Goonga

    [99] Men ɗala yoga e maɓɓe nden ñalnde no yolloo e yoga, wuttaa ka allaadu Men mooɓa ɓe mooɓudee

    [100] Men weeɓitanay(holliray) Jahannama nden ñannde yedduɓe ɓen weeɓitugol=holllirgol

    [101] Ɓen ɓe gite mun laatii e wirngallo gaayi janta An, ɓe laatiɓe hattantaake nanugol

    [102] Enee, ɓen yedduɓe sikku ɓe jogoto jeyaaɓe Am ɓen gaanin Am, Menen Men heblanii Jahannama on fii yedduɓeɓen wona werde. @Corrected

    [103] Maaku: "Taw si men hupitay on fii ɓurɓe hayrude(pertude) golle

    [104] Ko ɓen ɓe golle mun yeebii ka ngurdan aduna hara kamɓe hiɓe sikka hiɓe moƴƴinnde golle

    [105] Ko ɓen woni yedduɓe Aayeeje Joomi maɓɓe ɗen e hawroygol e Makko, golle maɓɓe ɗen bone Men ñiiɓinantaaɓe Ñalnde Darngal Ɓetu

    [106] Jahannama ko ɗun woni njoɓdi maɓɓe, sabu ko ɓe yeddi kon ɓe jogitii Aayeeje Am ɗen e Nulaaɓe Am ɓen jalkitde

    [107] Pellet, ɓen gomɗimɓe ɓe golli moƴƴi ɗin laatanto ɓe Aljannaaji Firdawsi Werdi(jipporde)

    [108] Ko ɓe duumotooɓe nder ton, ɓe ɗaɓɓataa gaayi makko waylitorde

    [109] Maaku: "Sinno maayo ngo laatino ndawa fii Daaluyeeji Joomi am ɗin, maayo ngon re'ayno ko adii nde re'ata Daaluyeeji Joomi am ɗin, sinno Men addii yeru maggo e ɓeydude

    [110] Maaku: "Pellet min, ko mi ɓanndinnke yeru mon, no wahayineede e am. Pellet, Reweteeɗo mon On ko Reweteeɗo Gooto, kala jortiiɗo hawroyde e Joomi makko yo o gollu golle moƴƴe wata o kafidu e dewal Joomi makko hay e gooto

    Surah 19
    Maryam

    [1] Kaaf Haa Yaa ayiin saad

    [2] Jaŋta Yurmeende Joomi maaɗa jeyaaɗo Makko on Jakariyaa

    [3] Tuma nde O noddunoo Joom makko noddaannu suuɗiindu

    [4] O maaki: "Jooma, min dey ƴi'e ɗen lo'ii e am hoore nden lewndii puri, mi laataaki non ɗawaaɗo ka toragol Ma Jooma

    [5] Min dey mi hulii lontotooɓe ɓen ɓaawo am, suddiiɗo am on laatike dimaro okkam immorde ka Maaɗa ɓiɗɗo

    [6] O rona lam, o rona kadi e ɓeynguure Yaaquuba nden waɗaa mo Joomi weltoraaɗo

    [7] Ko an yo Jakariyaa Menen Men weltinirii ma suka innde makko ko Yahyaa Men waɗanaali mo ko adii tokoraajo

    [8] O maaki: "Jooma ko honno laatoranta lam suka sonnaajo am on laatike dimaro min kadi mi yottike e nayewu yooruɗo tere

    [9] [Malaa'ikaajo on] wi'i: "Ko nii Joomi maaɗa Daaliri: Ɗum no neewii e Am gomɗii Mi Tagiino ma ko adii, hari a laataaki huunde

    [10] O maaki: "Jooma waɗanam Maande". O Daali: "Maande maaɗa nden ko wata a wowlidu e yimɓe ɓen jemmaaji tati fotondirɗi

    [11] O yalti hakkunde yimɓe makko ɓen immorde ka ganngunal o joopii faande e maɓɓe, ɗum woni subunhinee bimmbi e kiikiiɗe

    [12] Ko an yo Yahyaa nanngir deftere nden doole, Men Okki mo Ñeeñal ko o suka

    [13] E Yurmeende immorde ka Amen ko o laaɓuɗo o laatike huloowo [Alla]

    [14] Ko o ɗigganɗo jibimɓe mo ɓen o wanaali ndunndarankeejo ngeddo

    [15] Kisiyee e makko ñalnde o jibinaa e ñalnde o maayata e Ñalnde o immintintee ko o wuuruɗo

    [16] Jaŋto ka Deftere Mariyama tuma nde o woɗɗitinoo immorde e yimɓe makko ɓen [o yaari] e nokkuure funnaangeyankoore

    [17] O jogitii gaanin maɓɓe wirngallo, Men Nuli e makko Ruuhu Amen o nanndintinanii mo e ɓanndinke fotondirɗo

    [18] O maaki: min mi moolorii Yurmeteeɗo On immorde e maaɗa si tawii a laatike ko a kulo [Alla]

    [19] O wi'i: "Pellet, min ko mi Nulaaɗo Joomi maaɗa fii yo mi okke suka laaɓuɗo

    [20] O wi'i: "Ko honno laatoranta lam suka hara ɓanndinke meemaali lam mi laataaki kadi jeenoowo(pijoowo)

    [21] O wi'i: "ko nii Joomi maaɗa Daaliri: "Ɗum no newii e Am e fii yo Men waɗu mo Maande fii yimɓe ɓen e Yurmeende immornde e Amen ɗum laatike fiyaake Ñaawaaɗo

    [22] O roondii mo, o pottidodi e makko e nokkuure woɗɗitiinde

    [23] Ŋata(qatwere) on fiɗi mo e jullere tamarohi, o wi'i: "Ee hara nun mi maayuno ko adii ɗum mi laatoo huunde yejjitaande

    [24] O noddi mo immorde e ley makki, [o wi'i] wata a suno gomɗii Joomi maaɗa waɗii ley maaɗa caangol

    [25] Yeƴu(dimmbu) faade e maaɗa jullere tamarohi kin nde liɓa e maaɗa ɓennduɗe teɓeteeɗe

    [26] Ñaamu yaraa ɓuɓɓinaa gite, si a yi'ii goɗɗo immorde e ɓanndinke wi'u: "Min dey mi takkanii Hinnorante(jurmotooɗo korka mi wowlidata e neɗɗanke hannde)

    [27] O radi e makko ka yimɓe makko, himo tammbii mo ɓe wi'i: "Ko an yo Mariyama gomɗii a addii huunde hawnii nde

    [28] Ko an yo banndiraawo Haaruuna baaba maa laatanooki neɗɗo bonɗo neene maaɗa kadi laataaki jeenoowo=jinoowo

    [29] [Mariyama] joopii e makko, ɓe wi'i:"Ko honno men yewtirta e on sanfaajo wonɗo e woofordu(liir) gondo e tiiggu

    [30] [Iisaa] maaki: "Min dey ko mi jeyaaɗo Alla O Okkii lam Deftere nden O Waɗii lam Annabaajo

    [31] O Waɗi lam Barkinaaɗo nokku kala ka mi woni, O Wasiyii lam Julde nden e Jakka on fodde miɗo wuuri

    [32] Ko mi ɗigganɗo yumma am, O waɗaali lam ndunndarankeejo malkisaaɗo

    [33] Kisiyee on wonii e am ñalnde mi jibinaa e ñal- nde mi maayata e Ñalnde mi immintintee ko mi wuuruɗo

    [34] On ko Iisaa geɗal Mariyama Daalol Goongawol ngol hiɓe sikkitoo fii mu'un

    [35] Haananaa Alla nde O jogitotoo ɓiɗɗo Senayee wonanii Mo, si O Ñaawii fiyaake O Daalanay mo tun: "Wonu" o wona

    [36] Pellet, ko Alla Woni Joomi am e Joomi mon, Rewee Mo. Ko ɗum woni Laawol Focciingol

    [37] Feddeeji ɗin luutondiri hakkunde majji, bone wonanii ɓen yedduɓe seedagol Ñalaande Mawnde

    [38] Kaawee ko nanirta yi'ira wa maɓɓe Ñalnde ɓe aroyta e Amen, kono tooñooɓe ɓen hannde hiɓe e nder majjere ɓanngunde

    [39] Hulɓinir ɓe Ñalnde Nimse, tuma nde fiyaake on ñaawaa hara kamɓe hiɓe e nder welsindaare hara ɓe gomɗinaa

    [40] Menen Men ronay leydi ndin e ɓen wonuɓe e dow mayri, ko ka Amen ɓe ruttetee

    [41] Jaŋto ka Deftere Ibraahiima, pellet, kanko o laatino Goonguɗo Annabaajo

    [42] Tuma nde o maakannoo bem makko: "Ko an yo baaba ko honɗun rewantaa kon ko nanataa yi'ataa hara duncantaa ma hay e huunde

    [43] Ko an yo baaba min dey gomɗii arii lam immorde e Ganndal kon ko araali e maaɗa, jokkam mi fewne e Laawol Focciingol

    [44] Ko an yo baaba, wata a rewu Seytaane, pellet, Seytaane laatike yedduɗo Hinnorante

    [45] Ko an yo baaba, min dey miɗo huli wta meeme Lepte immorde ka Hinnorante laatanoɗaa Seytaane giɗo

    [46] [Baaba makko] wi'i: "Enee, an a añu reweteeɗi am ɗin nee Ibraahiima, pellet, si a accaali mi rajmete selam dummunne [juutuɗo]

    [47] [Ibraahiima] maaki: "Kisal e maaɗa aray mi insinanomaa ka Joomi am, pellet, Konko O Laatike Newaniiɗo lam

    [48] Mi martoo(deestoo) on e kon ko rewoton gaanin Alla, mi toroo Joomi am no gasa mi wonataa tampirɗo toragol Joomi am

    [49] Tuma nde o martinoo(deestinoo) ɓe e ko ɓe rewata kon gaanin Alla, Men Okki mo Ishaaqa e Yaaquuba kala [gooto e maɓɓe] Men waɗi [mo] Annabaajo

    [50] Men Okki ɓe immorde e Yurmeende Amen, Men waɗani ɓe ɗenngal goonga toowungal

    [51] Jaŋto ka Deftere Muusaa, pellet, kanko o laatinoke laɓɓinɗo o laatinoke kadi Nulaaɗo Annabaajo

    [52] Men noddi mo ka senngo ñaamo [fello] Tuuri Men ɓattini mo gunndeteeɗo

    [53] Men Okki mo immorde e Yurmeende Amen musiɗɗo makko on Haaruuna Annabaajo

    [54] Jaŋto ka Deftere Ismaa'iila, pellet, kanko o laatinoke Goonguɗo fodoore o laatinoke kadi Nulaaɗo Annabaajo

    [55] O laatino himo yamira yimɓe makko ɓen Julde e Jakka on, o laatino kadi Weltoraaɗo ka Joomi makko

    [56] Jaŋto ka Deftere Idriisa, pellet, kanko o laatino Goonguɗo Annabaajo

    [57] Men ɓanti mo e nokkuure Toowunde

    [58] Ko ɓen woni ɓen, ɓe Alla Neemini e dow mu'un immorde e Annabaaɓe ka geɗal ɓebibbe Aadama e ɓen ɓe Men waɗɗinnoo wonndude e Nuuhu e geɗalɓe Ibraahiima e Israa'iila e ɓen ɓe Men Fewni Men Suɓii si janngaama e dow maɓɓe Aayeeje Hinnorante ɓe fukko koɓe sujjooɓe e wullooɓe. @Corrected

    [59] Lontii ɓaawo maɓɓe lontotooɓe, ɓe yeebi Julde nden ɓe jokki welnuruuji ɗin aray ɓe hawroya e bone

    [60] Si wanaa on tuubuɗo o gomɗini o golli ko moƴƴi, ɓen ɗon ɓe naatay Aljanna on ɓe tooñiroy- taake hay e huunde

    [61] Aljannaaji Adan ɗin ɗi Hinnorante On Fodi jeyaaɓe Makko ɓen e birnagal, pellet Kanko, Fodoore Makko nden laatike ko aroore

    [62] Ɓe nanataa nder ton rayrayti si wonaa kisiyee, no woodani ɓe arsike maɓɓe on nder ton bimmbi e kiikiiɗe

    [63] On Aljanna mo Men Roninta immorde e jeyaaɓe Amen ɓen, on laatiiɗo kulo [Alla]

    [64] Men jippotaako si wanaa e Yamaruyee Joomi maaɗa, no woodani Mo ko woni kon hedde yeeso amen e ko woni kon ɓaawo amen e ko woni kon hakkunde ɗum, Joomi maaɗa laataaki yejjitoowo

    [65] Jooma kammuuli ɗin e leydi ndin e ko woni kon hakkunde majji, Rewu mo monñitor Dewal Makko. Taw si hiɗa anndani Mo tokoraajo

    [66] Neɗɗanke on no wi'a: "Eyoo, e jaka si mi maai aroyay ka mi yaltinee tawa ko mi wuuruɗo

    [67] Enee, neɗɗanke on annditaali Menen Men Tagiino mo ko adii, hari o wonaali hay e huunde

    [68] Mi woondirii Joomi maaɗa Men mooɓay ɓe sanne e Seytanuuji ɗin, refti Men adda ɓe sara Jahannama ko ɓe jiccii ɓe

    [69] Refti Men ɗoofa immorde e kala fedde ko hommbo e maɓɓe ɓurnoo saɗtude dartagol e dow Hinnorante On

    [70] Refti ko Menen Anndi ɓen ɓurɓe hanndude e sumugol e magge

    [71] Alaa hay e gooto e mo'on si wanaa o joloyay e magge, ɗum laatike e dow Joomi maaɗa ko Ñaawaaɗum Tentinaa

    [72] Refti Men ndannda ɓen hulunooɓe [Alla] Men ɗala tooñooɓe ɓen ko ɓe jicciiɓe nder ton

    [73] Si janngaama e taweede maɓɓe Aayeeje Amen Ɓannguɗe ɗen; yedduɓe ɓen wi'ana gom- ɗimɓe ɓen: "Ko honnde e feddeeji ɗin ɗiɗi ɓuri moƴƴude darnde ɓuri moƴƴude kadi mbatu

    [74] Heewii ko Men halki ado maɓɓe immorde e gire tawi ko kamɓe ɓuri fotude mirannji suudu e mbaadi

    [75] Maaku: "On laatiiɗo e nder majjere nden yo Hinnorante fontan mo fontudee, haa si ɓe yi'ii ko ɓe fodaa kon, si tawii ko lepte ɗen maa si ko Darngal ngal, aray ɓe annda on m bonuɗo nukkuure e ɓurɗo lo'ude konu

    [76] Alla no ɓeydana ɓen feewuɓe Peewal, Moƴƴi heddotooɗi ɗin ɓuri moƴƴude mbarjaari ka Joomi maaɗa ɓuri moƴƴude kadi ruttorde

    [77] Enee, a yi'ii on yedduɗo Aayeeje Amen ɗen, o wi'i: "Maatun mi okkee jawdi e ɓiɗɗo

    [78] Enee o ƴelliti e ko wirnii kon, kaa jogiti ka Hinnorante Aadi

    [79] Wanaa non, aray Men winnda ko o wi'ata kon Men ɓeydana mo immorde e Lepte ɗen ɓeydude

    [80] Men Rona mo e ko o wi'ata kon, o ara e Amen ko o weddiiɗo(gooto)

    [81] Ɓe jogitii gaanin Alla reweteeɗi fii yo ɗi laatano ɓe teddungal. @Corrected

    [82] Wonaa non, maɓe yedda rewugolɓe ngol, ɓe laatanoo ɓe ayɓe

    [83] Enee a yi'aali Menen Men Nulii Seytanuuji e dow yedduɓe ɓen hiɗi ƴuuna ɓe ƴuunudee

    [84] Wata a hawjan ɓe, pellat, limonayɓebe limugol

    [85] Ñalnde Men mooɓoyta hulooɓe [Alla] ɓen ka Hinnorante Teddinaaɓe

    [86] Men sogga bomɓe ɓen haa ka Jahannama ko ɓe jolooɓe

    [87] Ɓe maraa tefoore nden si wanaa on jogitiiɗo ka Hinnorante Aadi

    [88] Ɓe wi'i: "Hinnorante jogitike ɓiɗɗo

    [89] Gomɗii on addii huunde pankarɗii nde. @Corrected

    [90] Kammuuli ɗin no do'a(ɗesa) seekaade immorde e ɗum leydi ndin feera pelle ɗen uuya fii unagol

    [91] fii ɓe noddanii Hinnorante ɓiɗɗo

    [92] Haananaa Hinnorante nde O jogitotoo ɓiɗɗo. @Corrected

    [93] Alaa wonɗo ka kammuuli e ka leydi si wanaa o aray ka Hinnorante hombo woni jeyaaɗo

    [94] Gomɗii O moftii ɓe O limii ɓe kadi e limugol. @Corrected

    [95] [Gooto] Kala e maɓɓe aray Mo Ñalnde Darngal ko o woddiiɗo(teeldɗo)

    [96] Pellet, ɓen gomɗimɓe golli ko moƴƴi kon aray ka Hinnorante waɗanaɓe Giggol

    [97] Anndu ko Men newiniri nde ka ɗenngal maaɗa; ko fii yo a weltinir nde hulooɓe [Alla] ɓen jertiniraa nde yimɓe saɗtuɓe wennje

    [98] Heewii ko Men halki ado maɓɓe e gire taw si hiɗa so'a e maɓɓe immorde e goɗɗo, maa hiɗa nana ɓe hito

    Surah 20
    Taa Haa

    [1] Taa Haa

    [2] Men Telliniraali Alqur'aanaare nden e maaɗa fii yo a tampu

    [3] Si wonaa waaju wonannde on huloowo [Alla]

    [4] Ko Jippinaande immorde e On Taguɗo leydi ndin e kammuuli toowuɗi ɗin

    [5] Hinnorante On O fotii ka dow Arsi kin. @Corrected

    [6] No woodani Mo ko woni kon e kammuuli ɗin e ko woni kon e leydi nden e ko wini kon hakkunde majji kannji ɗiɗi e ko woni kon ka ley leydi

    [7] Si a fenñinii konngol ngol, pellet, Kanko hiMo Anndi gunndoo on e ko o suuɗi

    [8] Alla reweteeɗo alaa si wanaa Kanko, no woodani Mo Inɗe Moƴƴe ɗen

    [9] taw si arii e maaɗa Yewtere fii Muusaa

    [10] Tuma nde o yi'unoo yiite, o wi'ani ɓeynguure makko nden: "Ñiiɓee, min dey mi haynike jaynge bela-jo'o mi addanay on immorde e magge docotal maaɗum mi tawa ka [moggo] yiite tinndinoowo

    [11] Tuma nde o arunoo e magge o noddaa; "ko an yo Muusaa

    [12] [Alla Daalano mo] Min dey ko Min Woni Joomi maaɗa solu paɗe maa ɗen; pellet an, hiɗa ka aynde(caatngol) Tuwaa Laɓɓinaande(seninangol)

    [13] Min Mi Suɓike ma Jento ko wonaa Wahyineede kon

    [14] Pellet, ko Min Woni Alla reweteeɗo alaa si wonaa Min Rewam; ñiiɓir e Julde nden fii Annditugol lam

    [15] Pellet, Darngal ngal ko aroowal Miɗo ɗeɓa suuɗude ngal fii yoɓe kala wonkii ko ki huuwi kon

    [16] Wata faddo ma e gaayi maggal on mo gom- ɗinaa ngal o jokki mbeleeɗe makko o halkii

    [17] Ko honɗum woni ka ñaamo maaɗa an Muusaa

    [18] O maaki: "Ndun ko tuggordu am miɗo tuggoo ndu miɗo liwtirana ndu dammi am ɗin, miɗo mari kadi haajuuji goo e mayru

    [19] O Daali: "Liɓu ndu, an Muusaa

    [20] O liɓi ndu, tawi kayru ko ndu mboddi wonundi yahude

    [21] O Daali: "Nanngu ndu wata a hulu Men artiray ndu e mbaadi mayru araniri ndin

    [22] Ukku junngo maaɗa ngon ka nder jiiba maa; ngo yaltay ko ngo raneewo ko aldaa e bone ɗum ko Aaya goo

    [23] Fii yo Men hollle immorde e Aayeeje Amen Mawɗe ɗen

    [24] Yahu ka Fir'awna, pellet, kanko o bewi

    [25] O maaki: "Jooma Yanñanam ɓernde am nden

    [26] Newinanaa lam fiyaake am on

    [27] Firtaa finnde nden ka ɗenngal am

    [28] Fii yo ɓe faamu konngol am ngol

    [29] Waɗanaa lam ballo jeyaaɗo ka ɓeynguure am

    [30] [Hara ko] Haaruuna musiɗɗo am on

    [31] Semmbinir mo darnde am

    [32] Tawnaa mo e nder fiyaake am on

    [33] Fii yo men Senine ko ɗuuɗi

    [34] Men jaŋtoMaa ko ɗuuɗi

    [35] Pellet, An A Wonii Humpitiiɗo Men

    [36] O Daali: "Gomɗii a okkaama toraare maaɗa nden an Muusaa

    [37] Gomɗii Men Neeminiino ma e laawol goo

    [38] Tuma nde Men Wahayinnoo faade e yumma maa ko Wahayinaa kon

    [39] [Men Daali] Bugo mo ka nder hontoore bugoɗaa nden kadi ka nder diidere, yo diidere nden kadi bugoyo mo ka fonngo; ƴetta mo gaño Am e gaño makko, Mi werlii e maaɗa Giggol immorde ka Am e fii yo a ne'e e dow ndenka Am

    [40] Tuma nde banndiraawo maaɗa on yahaynoo; o wi'a: "Enee, yo mi tinndin on e on mo no ne'a mo?" Men artirmaa ka yumma maaɗa fii yo gite makko ɗen ɓuuɓu hara o sunaaki. Waruɗaa wonkii Men danndumaa immorde e saɗteende nden, Men jarribimaa jarrabuyeeje ñiiɓuɗaa duuɓi ka yimɓe Madyana refti aruɗaa ka fodoore ko an yo Muusaa

    [41] Mi Suɓimaa fii hoore-Am

    [42] Yahu an e musiɗɗo maa on wonndude e Aayeeje Am ɗen wata on derfu e jaŋtagol Lam

    [43] Yahee ka Fir'awna, pellet, kanko o bewi

    [44] Wi'anee mo konngol newiingol bela-jo'o kanko o waajitoto maaɗum o hula

    [45] Ɓe maaki: "Joomi amen, menen dey meɗen huli nde murtata e hoore amen maa nde o bewata

    [46] O Daali: "Wata on hulu, pellet, Min Miɗo wonndi e mooɗon Miɗo Nana Miɗo Yi'a

    [47] Aree ka makko, wi'on: "Menen ko Men Nulaaɓe Joomi maaɗa, accitu wonndude e amen ɓiɗɓe Israa'iila ɓen wata a leptu ɓe, gomɗii men addanii ma Aaya immorde ka Joomi maaɗa, kisiyee on wonii e on jokkuɗo Peewal ngal

    [48] Gomɗii Wahayinaama e amen; wonndema, Lepte ɗen no fawii ka fennuɗo ɗuuri

    [49] [Fir'awna] wi'i: "Ko an yo Muusaa, ko hommbo woni Joomi mooɗon

    [50] [Muusaa] maaki: "Joomi amen, ko On Okkuɗo kala huunde tagu mayre ngun refti O Fewni

    [51] [Fir'awna] wi'i: "Ko honno gire arane ɗen fewndori

    [52] [Muusaa] maaki: "ganndal ɗum no ka Joomi am e nder Deftere, Joomi am majjataa O yejjitataa

    [53] On waɗanɗo on leydi ndin weƴƴitaandi, o naadani on e nder mayri laawi, O jippini immorde e kammu ngun ndiyam Men yaltiniri ɗam nooneeji immorde e puɗi sertuɗi

    [54] Ñaamee aynon neemoraaɗi mo'on ɗim. Pellet, no e nder ɗum [ko jaŋtaa ɗoo] Aayeeje fii joomiraa- ɓe hakkillaaji ɗin

    [55] Ko immorde e mayri Men Tagi on, ko e nder mayri Men Ruttata on, ko immorde e mayri kadi Men Yaltinoyta on laawol goo

    [56] Gomɗii Men hollii mo Aayeeje Amen ɗen kala majje, o fenni o salii

    [57] [Fir'awna] wi'i: "Enee, a aru ka amen fii yo a yaltinir men ka leydi amen mbilaaku maaɗa ngun an Muusaa

    [58] Maa men addane mbilewu yeru maggu, waɗu fodoore hakkunde amen e maaɗa hara men lunndataako nde wanaa an kadi [lunndotoo nde] e nokkuure fotondirnde

    [59] [Muusaa] maaki: fodoore mooɗon nden ko ñalnde saɗɗugol ngol, yo yimɓe ɓen mooɓindire ka walluhaa(fenynyaange)

    [60] Fir'awna hucciti o mooɓi pewje makko ɗen refti o ari

    [61] Muusaa maakani ɓe: "On boniraama, wata on fefendo fenaande fawon e Alla sakko O mehira on Lepte, gomɗii sooyii on fefindiiɗo

    [62] Ɓe pooɗondiri fiyaake maɓɓe on hakkunde maɓɓe, ɓe suuɗi cowndi ɗin

    [63] Ɓe wi'i: "Pellet ɓee ɗiɗo ko mbileeɓe hiɓe faalaa yaltinirnde on ka leydi mon e mbilaaku maɓɓe ngun ɓe itta laawol mon yeruyankeewol ngol

    [64] Mooɓitee pewje mo'on ɗen refti aron ko on lappol, gomɗii malaama hannde on fooluɗo

    [65] Muusaa maaki: "Ko si tawii ko onon bugotoo maaɗun si ko menen wonata adotooɓe bugaade

    [66] [Muusaa] maaki: "ko woni, bugee(mbedde), tawi ɓokkoy maɓɓe koy e cawoy maɓɓe koy no wa'itana mo sabu mbilewu maɓɓe ngun woni ko e yahude

    [67] Muusaa so'i kulol ka wonkii makko

    [68] Men Daali: 'Wata a hulu, pellet ko an woni fooloowo on

    [69] Bugo ko woni kon ka ñaamo maaɗa ɗum moɗay ko ɓe moƴƴini kon, pellet, ko ɓe moƴƴini kon ko pewje mbile bileejo on maletaake nukkuwoo ka o ardi

    [70] Mbileeɓe ɓen werlaa ko ɓe sujjuɓe, ɓe wi'i: "Men gomɗinii Joomi Haaruuna e Muusaa

    [71] [Fir'awna] wi'i: Eyoo, on gomɗinii mo ko adii mi duŋanaade(sakkitaade) on? Pelet, ko kanko woni mawɗo mo'on on anndinɗo on mbilaaku ngun, mi woondii, maa mi taƴa juuɗe mon ɗen e koyɗe mon ɗen taƴa luutindira, maa mi feta on e julle tama aray anndon ko hommbo e amen ɓuri lepte saɗtuɗe e heddotooɗe

    [72] [Mbileeɓe ɓen] wi'i: "Men ɓurnataa ma e dow koo ko ari e amen immorde e ɓannganguyeeji, e On Taguɗo men, [an Fir'awna] ñaawu ko ñaawataa kon, pellet, ko ñaawataa ko ka ngurndan aduna ɗoo

    [73] Menen dey, men gomɗinii Joomi amen fii yo o yawtan men goopi amen e kon ko dooluɗaa men e mu'un immorde e mbilewu ngun, ko Alla woni Moƴƴo Heddotooɗo. @Corrected

    [74] Pellet on mo ari ka Joomi mu'un hara ko o bonɗo; haray pellet, no woodani mo Jahannama o maayataa e nder magge o wuurataa kadi

    [75] mo ari ka Makko ko o gomɗinɗo hara gomɗii o golliino moƴƴi ɗin, haray ɓen ɗon no woodani ɓe Darjaaji Toowuɗi ɗin

    [76] Aljannaaji Ñiiɓal no doga e ley majji canɗi ɗin, ko ɓe duumotooɓe nder ton, ko ɗum woni njoɓdi on laɓɓiniiɗo. @Corrected

    [77] Gomɗii Men wahaynii faade e Muusaa roƴidu e jeyaaɓe Am ɓen waɗan ɓe laawol yooru ngol ka maayo joorngol wata a hulu hewtiteede wata a hulu [yoolagol]

    [78] Fir'awna jokkitiri ɓe koneeli makko ɗin, suumi ɓe ka maayo ko suumi ɓe kon

    [79] Fir'awnan majjini yimɓe makko ɓen, o fewnaali [ɓe]

    [80] Ko onon yo ɓiɗɓe Israa'iila gomɗii Men danndiino on e gaño mon on, Men fodi on kadi ka banŋe ñaamo [fello] Tuuri ngon, Men jippini e mooɗon Manna= ɗacce njumri e doobe

    [81] Ñaamee immorde e laaɓuɗi ko Men arsiki on kon, wota on bewu e nder mu'un sakko Tikkere Am nden jippo e mo'on, on mo Tikkere Am jippii e mu'un gomɗii haray o halkike

    [82] Pellet, Min ko Mi heewuɗo Yawtanngol wonannde on tuubuɗo o gomɗini o golli ko moƴƴi refti o feewi

    [83] Ko honɗun heñinmaa gaayi yimɓe maa ɓen an Muusaa

    [84] [Muusaa] maaki: "Ɓeeɗoo, hiɓe iwtiri ɓaawo am, mi heñike ka Maaɗa Joomi fii yo A welto

    [85] [Alla] Daali: "Pellet, Mennen gomɗii Men jarribike=finninii yimɓe maaɗa ɓen ɓaawo maaɗa, Saamiriiyu majjinii ɓe

    [86] Muusaa ruttii ka yimɓe makko ɓen ko o tikkuɗo suniiɗo; o maaki: "Ko onon yo yimɓe, enee, Joomi mo'on Fodaali on Fodoore Moƴƴere, kaa ko aadi ndin juutani on? Kaa on faandi nde jippotoo e mo'on Tikkere immorde ka Joomi mooɗon si lunndi ɗon fodoore am nden

    [87] Ɓe wi'i: "Men lunndaaki fodoore maaɗa nden e sago amen, kono menen men ronndinaama teddeendi e cuɗaaje yimɓe ɓen men werlii ɗe, ko nii Saamiriiyu kadi welirii

    [88] O yaltinani ɓe ɓanndu ngaari marn hito= huunaango, ɓe wi'i: "Ko ko'ol woni reweteeɗo mon e reweteeɗo Muusaa on, o yejjitu [mo ɗoo]

    [89] Enee, ɓee yi'aali wonndema ruttataako e maɓɓe konngol, ndi maranaa ɓe kadi lorra wonaa fii non [pooɗugol] nafa

    [90] Gomɗii Haaruuna maakaniino ɓe ko adii: "Ko onon yo yimɓe, pellet, on jarribora kol, pellet, Joomi mooɗon ko Hinnorante On jokkee lam ɗoftoɗon yamiroore am nden

    [91] Ɓe wi'i: "Men seerataa ko men ñiiɓuɓe e [dewal] makkol haa Muusaa ruttoo e amen

    [92] [Muusaa] maaki: "Ko an yo Haaruuna, nde yi'unoɗaa ɓe majjii ko haɗumaa

    [93] nde jokkitataa mi? Kaa a yeddii yamaruyee am on

    [94] [Haaruuna] maaki: "Ko an yo neene-gooto am, wata a nanngu waare am nden wanaa hoore am nden kadi, min dey, mi hulu wata a wi'u: Mi senndii hakkunde ɓiɗɓe Israa'iila ɓen, mi heɗaaki konngol maaɗa ngol

    [95] [Muusaa] maaki: "Ko honɗum woni fiyaake maaɗa on an Saamiriiyu

    [96] [Saamiriiyu] wi'i: "Mi yi'ii ko ɓe yi'aali ɗum, mi nokki nokkannde e batte nulaaɗo on [Jibriila] mi werlii ɗum ko nii cuɗirani lam wonkii am

    [97] [Muusaa] maaki: "Yahu, pellet, no woodanmaa ka ngurndam nde wowlataa wanaa meemondiral, pellet, no woodanmaa kadi Fodoore a lunndataako nde, ndaarii faade e rewteeɗo maa, on mo ñalluɗaa ufinaade e hoore mun, mi woondii mi sunnay mo refti mi jaroo mo ka maayo e jaragol

    [98] Pellet, Reweteeɗo mon On ko Alla, On Mo Reweteeɗo alaa si wanaa Kanko, Ganndal Makko Yaajanii kala huunde

    [99] Ko wano nii Men filloranay maa immorde e kumpital ko feƴƴunoo kon, gomɗii Men addanii ma immorde ka Amen jaŋta

    [100] Mo ɗuurike e mayre pellet, o ronndoto Ñalnde Darngal teddeele [bakkaatu]

    [101] Ko o luttinteeɗo e nder majje, bonanii ɓe donngal Ñalnde Darngal

    [102] Ñalnde wuttoytee ka alaadu Men mooɓa bonɓe ɓen nden Ñalnde ko mbuliiɓe [gite]

    [103] Hiɓe sowndondira hakkunde maɓɓe [ɓe wi'a] on ñiiɓaali si wanaa [balɗe] sappo

    [104] Ko Menen woni Annduɓe ko ɓe wowlata kon, tuma nde koohooɓe maɓɓe e laawol wi'ata: "On ñiiɓaali si wanaa ñallal

    [105] Hiɓe lanndaade ma fii pelle ɗen, maaku: "Joomi am jaroto ɗe e jaragol

    [106] O acca [leydi] ndin ko ndi boowal ɓowrungal

    [107] A yi'ataa e mayri ooñannde wanaa tintiire

    [108] Ko nden Ñalnde ɓe jokkata noddoowo on ko aldaa e selugol mo,, hitooji ɗin yankinanoo Hinnorante On hara a nanataa si wanaa nyuumbaango

    [109] Nden Ñalnde tefoore nden nafataa, si wanaa on mo Hinnorante On sakkiti ɗum O weltori konngol makko

    [110] Himo Anndi ko woni kon hedde yeeso maɓɓe e hedde ɓaawo maɓɓe ɓe huɓindortaa ɗum ganndal

    [111] Geece ɗen yankinanii Wuuruɗo Dartiiɗo On, gomɗii sooyii on ronndiiɗo tooñe

    [112] On mo golli immorde e moƴƴi ɗin hara ko o gomɗinɗo haray o hulaa tooñe wanaa uytaneede kadi

    [113] Ko nii Men Telliniri nde Alqur'aanaare Aarabuure Men fensiti kadi e nder mayre immorde e kammbaaji ɗin bela-jo'o kamɓe ɓe hulay maa nde fuɗɗanoo ɓe waaju

    [114] Alla Lamɗo Goonguɗo On Toowii, wata a heñor Alqur'aanaare nden ko adii nde timmintee e maaɗa wahayu mayre, maaku: "Joomi ɓeydanam Ganndal

    [115] Gomɗii Men ahodiino e Aadama ko adii o yejjiti Men heɓanaali mo pellital

    [116] Tuma Nde Men Daalannoo malaa'ikaaɓe ɓen sujjanee Aadama, ɓe sujji si wanaa Ibliisa o salii

    [117] Men Daali: "Ko an yo Aadama, pellet, ooɗoo ko o gaño maa an e sonnaajo maa on, wata o yaltin on dey ka Aljanna sakko tampaa

    [118] Pellet, no woodanmaa nde a weeletaake nder ton a holataa kadi

    [119] Pellet, an a ɗomɗetaake nde ton e nguletaake kadi

    [120] Seytaane sonwonsini faade e makko; o wi'i: "Ko an yo Aadama,hara yo mi tinndine e leggal luttineede ngal e laamu ngu follotaako ngun

    [121] Ɓe ñaami e maggal, feeñani ɓe mettefooji maɓɓe ɗin, ɓe naati e suddirgol e dow maɓɓe immorde e kaaki Aljanna on, Aadama yeddi Joomi makko o majji

    [122] Refti Joomi makko Suɓii mo, O Tuubini mo O Fewni [mo]

    [123] O Daali: "Jippee ton, on fow mo'on, yoga e mo'on ko ayɓe yoga. Si tawii tun aroyii e mo'on immorde e Am Fewnoowo kala jokkuɗo Peewal Am ngal haray o majjataa o malkisataake kadi

    [124] Kala ɗurniiɗo gaayi jaŋtagol lam, haray pellet, no woodani mo ngurndam ɓilluɗam Men mooɓoya mo Ñalnde Darngal ko o bunɗo

    [125] O wi'a: "Joomi, ko fii honɗum mooɓanɗaa lam ko mi bunɗo, gomɗii mi laatinoke yi'oowo

    [126] O Daala: "Ko wano nii arunoo e maaɗa Aayeeje Amen ɗen yejjituɗaa ɗe, ko wano nii kadi hannde yejjitirteɗaa

    [127] Ko wano nii Men yoɓirta on fantinɗo hara o gomɗinaa Aayeeje Joomi makko ɗen, pellet, ko Lepte Laakara ɗen ɓuri saɗtude ko ɗen kadi heddotoo

    [128] Kaa hara ɓannganaali ɓe no foti hewde ko Men halki ado maɓɓe immorde e gire? Hiɓe yaha e koɗooli maɓɓe, pellet, no e ɗum Aayeeje wonannde joomiraaɓe hakkillaaji ɓen

    [129] Sinno wonaano Daalol aditii ngol immorde ka Joomi maaɗa [Lepte] ɗen laatotono duumiiɗe e lajal innaangal

    [130] Munño e dow ko ɓe wowlata kon, subuhinor yettugol Joomi maaɗa ko adii ƴellitagol naange ngen e ko adii mutugol magge e ka saa'iiji jemma subuhino e ka seraaji ñallal belajo'o a weltoto

    [131] Wata a yawtin dey gite maa ɗen faade kon ko Men dekmini ɗum nooneeji immorde e maɓɓe, cuɗaari ngurndam aduna fii yo Men jarribor ɓe e ɗum, Arsike Joomi maaɗa on ɓuri moƴƴude ko on kadi heddotoo

    [132] Yamir ɓeynguure maaɗa nden Julde nden monñitoraa e ɗum, Men lanndaaki ma arsike ko Menen arsikaymaa. Battane [moƴƴe] ɗen kadi wonanii hulooɓe Alla ɓen

    [133] Ɓe wi'i: "Ko hanno ara e amen Aaya immorde ka Joomi makko?" Enee, hara araali e maɓɓe ɓanngal ko woni kon e ɗeri arani ɗin

    [134] Sinndo Menen Men halkirno ɓe Lepte ko adii ɗum, ɓe wi'ayno: "Joomi amen, ko hannoo Nualaa e amen Nulaaɗo men jokka Aayeeje Maa ɗen, ko adii nde Men hoyata men hesra

    [135] Maaku: "Gooto kala [e amen] no habbitii, [onon kadi] habbitee aray anndon ko hommbo woni jom Laawol Focciingol ngol ko hommbo kadi feewi

    Surah 21
    Anbiyaa

    [1] Ɓadanike yimɓe ɓen hasboore maɓɓe nden, te kamɓe hiɓe e nder welsindaare ko ɓe ɗurniiɓe

    [2] Arataa e maɓɓe waaju immorde ka Joomi maɓɓe ko fuɗɗaa si wanaa ɓe jentike nde hara kamɓe hiɓe fija

    [3] Ɓerɗe maɓɓe ɗen ko welsandiiɗe ɓen tooñuɓe suuɗa cowndi(gunndo) [wi'a] enee, hara oo wonu si wanaa ɓanndinke yeru mo'on, kaa on aray e mbilewu hara onon hiɗon sutii (ndaara)

    [4] O maaki: "Joomi am no Anndi Konngol ngol ka kammu e ka Leydi Kanko ko O Nanoowo Annduɗo On

    [5] Ko woni, ɓe wi'u: "Ko nde jiiɓu-jaaɓu koyɗi, toode, o fefindi nde, ko woni, kanko ko o yimoowo, awa yo o addan en Aayewal wano aranɓe ɓen Nuliranoo non

    [6] Gomɗinaali ado maɓɓe immorde e saare Men halki nde. Enee, hara ko kamɓe goomɗita

    [7] Men Nulaali ado maaɗa si wanaa worɓe Men Wahayina e maɓɓe, lanndee yimɓe defte ɓen si tawii wonii on anndaa. @Corrected

    [8] Men waɗaali ɓe ɓalli ɓe ñaamataa ñaametee, ɓe laataaki kadi luttinteeɓe

    [9] Refti Men Goonginani ɓe Fodoore nden Men danndi ɓe wonndude e ɓen ɓe Men Muuyi, Men halki fantinɓe ɓen

    [10] Gomɗii Men jippinii faade e mooɗon Deftere no e nder mayre jaŋtawol mooɗon. Kaa on hakkiltaa

    [11] Heewii ko Men halki immorde e saare laatinoonde ko tooñunde Men fuɗɗi ɓaawo mayre yimɓe goo

    [12] Tuma nde ɓe so'unoo Lepte Amen ɗen, tawi kamɓe hiɓe doga ɗe

    [13] Wata on dogu, ruttee faade e ko neeminaɗon kon e mu'un e koɗanɗe mo'on, belajo'o on lannditoyte

    [14] Ɓe wi'a: "Eeyoo, bone amen, pellet, menen men laatinoke tooñuɓe". @Corrected

    [15] Seerataa ndun noddaandu maɓɓe, haa Men waɗa ɓe coñateeri ko ɓe mayɓe

    [16] Men tagaali kammu ngun e leydi ndin e ko woni kon hakkunde majji ko Men fijooɓe

    [17] Sinndo Men faandino nde Men jogotoo fijindaaru, Men jogitotono ɗum immorde ka Amen si tawii Men laatike waɗooɓe

    [18] Ko woni, Meɗen werloo Goonga kan e dow meere nden ka munca nde, tawa kayre ko nde fuuyoore, no woodani on bone kon ko sifotoɗon

    [19] Ko Kanko woodani ko woni kon ka kammuuli e ka leydi ɓen wonuɓe ka Makko kadi ɓe mawnittaako gaayi rewugol Mo, ɓe hasrintaaka kadi

    [20] Hiɓe Subhinoo jemma e ñalorma ɓe aamataa

    [21] Kaa ɓe jogiti reweteeɗi ka leydi hara kannji hiɗi immintina [mayɓe ɓen]

    [22] Sinndo laatino e majji [kammuuli ɗin e leydi ndin] rewteeɗi ko wonaa Alla ɗi bonayno. Senayee wonanii Alla Jom Arsi kin gaayi koɓe sifotoo. @Corrected

    [23] O lanndetaake ko O gollata kon, kamɓe ko ɓe lannditoyteeɓe

    [24] Kaa ɓe jogiti gaanin Makko reweteeɗi? Maaki: "Addee daliili mon on, ko ndee woni jaŋta ɓen wonnduɓe e am e jaŋta ɓen adiiɓe lam". Ko woni, ɓurɓe ɗuuɗude e maɓɓe ɓe anndaa Goonga kan kamɓe ko ɓe ɗurniiɓe

    [25] Men Nulaali ado maaɗa immorde e Nulaaɗo si wanaa Men wahayinii e makko; pellet, reweteeɗo alaa si wanaa Min Rewee Lam

    [26] Ɓe wi'i: "Hinnorante On jogitike ɓiɗɗo". Senayee woodanii Mo, ko woni, [ɓen ko ɓe] jeyaaɓe teddinaaɓe

    [27] Ɓe adortaa Mo konngol ngol, kamɓe ko Yamiroore Makko nden ɓe gollata

    [28] Himo Anndi ko woni kon hedde yeeso maɓɓe e ko woni kon hedde ɓaawo maɓɓe, ɓe tefanoytaa si wanaa on mo O Weltanii, kamɓe immorde e kulol Makko ko ɓe jootuɓe

    [29] Kala e maɓɓe kadi wi'uɗo: "Min ko mi reweteeɗo gaanin Makko". On ɗon Men Yoɓay mo Jahanna- ma ko wano nii Men Yoɓirta tooñooɓe ɓen

    [30] Enee, hara ɓen yedduɓe yi'aali wonndema kammuuli ɗin e leydi ndin ɗi laatinoke hippondirɗi, Men Udditi ɗi Men waɗi immorde e ndiyam ɗam kala huunde wuuru nde. Kaa ɓe gomɗintaa

    [31] Men waɗi ka leydi pelle fii wata nde ooñodo e maɓɓe, Men waɗi e mayri ɗate yaajuɗe, belajo'o kamɓe ɓe feeway

    [32] Men waɗi kammu ngun kippudi reenaandi, kamɓe ko ɓe ɗurniiɓe gaayi Aayeeje Amen ɗen

    [33] Ko Kanko woni On Taguɗo jemma on e ñalorma on e naange ngen e lewru ndun kala majji hiɗi fubboo(lummboo) ka fuluku

    [34] Men waɗanaali ɓanndunke ado maaɗa luttineede, enee, hara si a maayii ko kamɓe woni luttinteeɓe ɓen

    [35] Kala wonkii meedat mayɗe nden, Men jarribora on bone on e moƴƴere nden jarrabagol, ko ka Amen kadi ruttotoɗon

    [36] Si ɓen yedduɓe yi'ii ma, ɓe jogitortaa ma si wanaa jalkitde [ɓe wi’a:] "Enee, hara ko oo woni on jaŋtotooɗo reweteeɗi mo'on ɗin?" hara kamɓe ko ɓe yedduɓe jantagol Hinnorante On

    [37] Neɗɗake on Tagaama immorde e hawjere, aray Mi holla on Aayeeje Am ɗen wata on hawju

    [38] Hiɓe wi'a: "Ko honnde tuma woni ndee Fodoore, si tawii ko on goonguɓe

    [39] Sinndo ɓen yedduɓe anndiino tuma tawi ɓe ittataa Yiite ngen ka geece maɓɓe wanaa kadi ka ɓabbe maɓɓe kadi, kamɓe ɓe wonaali walloyteeɓe

    [40] Ko woni, nge aray e maɓɓe e juhayee nge muga ɓe, hara ɓe hattantaake ruttugol nge, ɓe wonaali kadi nennanoyteeɓe

    [41] Gomɗii Nulaaɓe goo jalkitanooma ado maaɗa, jippii e ɓen jalkituɓe ko ɓe laatinoo hiɓe jalkita

    [42] Maaku: "Ko hommbo reenata on jemma e ñalorma immorde e Hinnorante On, ko woni, kamɓe gaayi jaŋta Joomi maɓɓe ko ɓe ɗurniiɓe

    [43] Kaa no woodani ɓe reeweteeɓe ɓe no dannda ɓe gaanin Amen? Ɓe hattantaake wallude hay wonkiiji maɓɓe, wanaa kamɓe woni wondateeɓe immorde e Amen

    [44] Ko woni, Men dakmitii ɓee e baabiraaɓe maɓɓe ɓen haa ngurndam ɗam juutani ɓe. Enee, hara ɓee yi'aali wonnde Menen Meɗen ara e leydi ndin Men ustira ndi immorde e seraaji mayri? Kaa ko kamɓe woni foolooɓe ɓen

    [45] Maaku: "Anndu ko mi woni jertinirde on ko Wahyu on, [kono] paho on nanataa noddaandu ndun, si ɓe jertinaama

    [46] Mi woondii si meemii ɓe seeɗa immorde e Lepte Joomi maa ɗen, maa ɓe wi'a: "Ee-yoo, bone amen pellet, menen men laatinoke tooñuɓe

    [47] Men waɗa manndikirɗe(peesirɗe) Nunɗal ngal fii Ñalnde Darngal hara wonkii woo toñiroytaake hay e huunde, hay si laatii ko yeru gabbun pamarun Men adday kun Men yonii Hasbooɓe

    [48] Gomɗii Men Okkii Muusaa e Haaruuna Serndoore nden e ndayngu e jaŋta wonannde hulooɓe ɓen

    [49] Ɓen hulayɓe Joomi maɓɓe ka wirnii hara kamɓe immorde e Darngal ngal ko ɓe huli

    [50] Ndee [Alqur’aanaare] ko nde Jaŋta, ko nde barkinaande Men Jippiniinde. Kaa onon ko on yeddayɓe nde

    [51] Gomɗii Men Okkii Ibraahiima Peewal makko ngal ko adii, Men laatike kadi Annduɓe mo

    [52] Tuma nde o maakannoo baaba makko e yimɓe makko ɓen: "Ko honɗum woni ɗii nanndonlaaji nate mahiiɗe, ɗin ɗi ufiniɗon e [dewal] mu'un

    [53] Ɓe wi'i: "Men taw baabiraaɓe amen ɓen no rewde ɗi

    [54] O maaki: "Gomɗii on laatike onon e baabiraaɓe mon ɓen e nder majjere ɓanngunde wonɗon

    [55] Ɓe wi'i: "Enee, ko Goonga kan addanɗaa men, kaa an ko e fijooɓe ɓen jeyaɗaa

    [56] Maaku: "Ko woni, Joomi mo'on ko Jooma kammuuli ɗin e leydi ndin On Taguɗoɗi, min komi jeyaaɗo e seediiɓe ɓen e dow ɗum

    [57] Mi woondirii Alla, maa mi fewja fii ɗii sanamuuji mo'on ɓaawo huccitugol mo'on ko on ruŋii ɓe

    [58] O waɗi ɗi kunte, si wanaa mawndu majji ndun, belajo'o kamɓe ɓe ruttoto e mayru

    [59] Ɓe wi'i: "Ko hommbo waɗi ɗu'un e reweteeɗi amen ɗin? Pellet, on ko o jeyaaɗo e tooñuɓe ɓen

    [60] Ɓe wi'i: "Men naniino suka no jaŋtoo ɗi ko Ibraahiima o wi'etaa

    [61] Ɓe wi'i: "Addee mo yeeso gite yimɓe ɓen, belajo'o ɓe seedoto

    [62] Ɓe wi'i: "Enee, Ibraahiima ko an waɗi ɗu'um ɗoo e reweteeɗi amen ɗin

    [63] O maaki: "Ko woni, ko mawndu majji ndun golle ɗum, lanndeeɗi si tawii ɗi laatike hiɗi wowla

    [64] Ɓe ruttii faade e wonkiiji maɓɓe, ɓe wi'i: "Pellet, ko onon woni tooñuɓe ɓen

    [65] Refti ɓe uggini ko'e maɓɓe ɗen [ɓe wi'i:] gomɗii hiɗa anndi ɗi'i wonaa wowlayɗi

    [66] O maaki: "Enee, on reway gaanin Alla kon ko nafataa on hay e huunde hara lorrataa on kadi

    [67] Bis mo'on e kon ko rewoton gaanin Alla. Kaa on hakkiltaa

    [68] Ɓe wi'i: "Sunnee mo, wallee reweteeɗi mo'on ɗin, si tawii ko on gollooɓe

    [69] Men Daali: "Ko an yo yiite, laato ɓuuɓol e kisiyee e dow Ibraahiima

    [70] Ɓe faandanii mo pewje Men waɗi ɓe pertube ɓen

    [71] Men danndi mo [Men danndi kadi] Luutu faade e ndin leydi ndi Men barkini e mu'un wonannde tageefooji ɗin

    [72] Men Okki mo Ishaaqa e Yaaquuba ka ɓeydugol, kala maɓɓe Men waɗi [ɓe] moƴƴuɓe

    [73] Men waɗi ɓe Almaamiiɓe hiɓe fewna e Yamiroore Amen Men Wahayini faade e maɓɓe gollugol moƴƴi ɗin e ñinnugol Julde nden e Okkugol Jakka on, ɓe laatinoke ko ɓe Reway ɓe Men

    [74] E Luutu Men Okki mo Ñeeñal e Ganndal, Men danndi mo immorde e nden Saare nde [yimɓe mu'un] laatinoo no golla soɓuɗi ɗin, pellet, kamɓe ɓe laatinoke yimɓe bonɓe faasiqiiɓe

    [75] Men naadi mo e nder Yurmeende Amen, pellet, kanko ko o jeyaaɗo e moƴƴuɓe ɓen

    [76] E Nuuhu tuma nde o noddunoo ko adii, Men jaabinani mo kanko e ɓeynguure makko nden immorde e saɗteende mawnde nden

    [77] Men walli mo immorde e ɓen yimɓe fennuɓe Aayeeje Amen ɗen. Pellet, kamɓe ɓe laatino yimɓe bonɓe, Men yooli ɓe, ɓe fow maɓɓe

    [78] E Daawuuda e Sulaymaana tuma nde ɓe ñaawaynoo fii ngesa mban tuma nde bonnunoo e nder mabba dammi yimɓe ɓen Men woni seediiɓe ñaawoore maɓɓe nden

    [79] Men Faamini nde Sulaymaana [ñaawoore nden] gooto-kala e maɓɓe Men Okki Ñeeñel e Ganndal Men elti wonndude e Daawuuda pelle ɗen hiɗe subhinoo e colli ɗin kadi, Men laatike golluɓe

    [80] Men Anndini [Daawuuda] moƴƴinngol mekeñaaji fii mo'on, fii yo ɗi reenu on immorde e hare mo'on. Taw si onon ko on jarnooɓe

    [81] [Men eltani] Sulaymaana henndu ndun ko ndu bippooru hindu doga e yamiroore makko, faade e ndin leydi ndi Men barki e mu'un. Men laatike Annduɓe kala huunde

    [82] No e Seytanuuji ɗin, ɗin ɗi no mutana mo, ɗi golla golle gaanin ɗum. Men laatanike ɗi Reenooɓe

    [83] [Jaŋto kadi fii] Ayyuuba tuma nde o noddunoo Joomi makko, [O maaki:] "Min dey memii lam lorra kan, ko An woni Ɓuroowo Yurmeede yurmtooɓe ɓen

    [84] Men jaabinani mo Men hunci ko heɓi mo kon immorde e lorra, Men Okkiti mo ɓeynguure makko nden e yeru maɓɓe wonndude e maɓɓe kadi, ɗum ko Yurmeende immorde ka Amen e waaju wonannde rewooɓe ɓen

    [85] [Jaŋto kadi fii] Ismaa'iila e Idriisa e Jalkifli, ɓen fow ko e munñɓe ɓen ɓe jeyaa

    [86] Men naadi ɓe e nder Yurmeende Amen nden, pellet, kamɓe ko ɓe jeyaaɓe e moƴƴuɓe ɓen

    [87] [Jaŋto kadi fii] Jannuuni tuma nde o yahunoo ko o tikkuɗo o sikki wonnde Men Hattanaake e hoore makko, o noddi ka niɓe; "Wonnde reweteeɗo alaa si wanaa An Senayee wonanii Ma, min dey mi laatike jeyaaɗo e tooñuɓe ɓen

    [88] Men jaabinani mo, Men danndi mo immorde e suno ngon, ko wano nii kadi Men danndirta gomɗinɓe ɓen

    [89] [Jaŋto kadi fii] fii Jakariyaa tuma nde o noddunoo Joomo makko, [o maaki:] Jooma, wata A ɗalam bajjo, ko An woni Ɓurɗo Moƴƴude ronooɓe ɓen

    [90] Men jaabinani mo, Men Okki mo Yahyaa, Men moƴƴinani mo sonnaajo makko on, pellet, kamɓe ɓe laatinoke hiɓe yaccoo e [gollugol] moƴƴi ɗin hiɓe nodda Men ka rerɗere e kulol ɓe laatinoke yannkinaniiɓe Men

    [91] [Jaŋto kadi fii] oya [suddiiɗo] reenunooɗo farju makko on Men wutti e makko immorde e Fittaandu Amen, Men waɗi mo kanko e geɗaljo makko on Maande wonannde winndere nden

    [92] Pellet, ɗee mofte mo'on ko mofte goote, ko Min woni Joomi mo'on Rewee Lam

    [93] Ɓe taƴi fiyaake maɓɓe on hakkunde maɓɓe, ɓe fow ko faade ka Am ɓe ruttoytoo

    [94] Kala golluɗo immorde e moƴƴuɗi ɗin hara kanko ko o gomɗinɗo, dullugol alaa fii golle makko ɗen, pellet, Menen Men winndanay mo

    [95] No Harmani saare nde Men halki ɗum, wonnde kamɓe ɓe ruttataako [ton]

    [96] Haa si udditoyaama Yaajuuja e Maajuuja, hara kamɓe immorde e kala naɗel hiɓe sortoo

    [97] Fodoore Goongaare nden ɓadike, tawi kayre puttini giiɗe ɓen yedduɓe, [ɓe wi'a:] "Eeyoo bone amen, gomɗii men laatinoke e nder welsindaare immorde e ɗu'um, ko woni, men laatike tooñuɓe

    [98] Pellet, onon e ko rewoton kon gaanin Alla, ko on doccote Jahannama. Onon, ko on joloyayɓe e magge

    [99] Sinndo ɓee laatinoke reweteeɓe ɓe jolataano e magge. Ɓe fow maɓɓe ko ɓe luttinteeɓe e nder magge

    [100] No woodani ɓe e nder magge haraango, kamɓe ɓe nanataa nder ton

    [101] Pellet, ɓen ɓe moƴƴi ɗin adanii ɗum immorde ka Amen ɓen ɗon ko ɓe woɗɗintinteeɓe gaayi magge

    [102] Ɓe nanoytaa wuuɗaango magge kamɓe hiɓe e nder ko wonkiiji maɓɓe ɗin lokaa(wooɗa) kon, ko ɓe duumotooɓe

    [103] Suninoytaaɓe ɗenƴere mawnde nden, Malaa'ikaaɓe ɓen no jaɓɓooɓe [ɓe wi'a:] "Ko ndee woni Ñalaande mo'on, nden nde laatinoɗon hiɗon fodee

    [104] Ñalnde Men taggoyta kammu ngun wano taggugol ɗerol defte. Ko wano Men fuɗɗori non ka arannde tagu Men ruttirta ngu, [ɗum] ko Fodoore e dow Amen, pellet, Menen Men laatike gollooɓe

    [105] Gomɗii Men winndiino ka Jabuura ɓaawo Alluwal Reenaangal ngal, pellet, leydi ndin ko jeyaaɓe Am moƴƴuɓe ɓen ronoyta ndi

    [106] Pellet,no e ɗum [ko jaŋtaa ɗoo] jottingol wonannde yimɓe rewooɓe ɓen

    [107] Men Nuliraali ma si wanaa Yurmeende wonannde winndire nden

    [108] Maaku: "Anndu ko Wahayinaa e am, wonndema Reweteeɗo mon On ko O Reweteeɗo Gooto. Enee, hara onon ko on jebbiliiɓe?". @Corrected

    [109] Si tawii ɓe ɗurnike, maaku: "Mi anndinii on e dow fotondiral, pellet, mi anndaa si no ɓadii maaɗum si no woɗɗi kon ko fodaɗon

    [110] Pellet, Kanko hiMo Anndi ko feeñi kon e konngol ngol, hiMo Anndi kadi ko suuɗoton

    [111] Mi anndaa non, belejo'o ɗum ko jarrabuyee mo'on, e dakamme haa e dummunne

    [112] Maaku: "Jooma, Ñaawir Goonga kan ko Joomi amen Hinnorante On woni Wallitorteeɗo On e dow kon ko sifotoɗon

    Surah 22
    Hajj

    [1] Ko onon yo yimɓe, hulee Joomi mo'on, pellet, dillannde Darngal ngal ko huunde mawnde

    [2] Ñalnde yi'oton ngal, yejjitoyay kala muyninoowo ko o muyninaynoo kon, fukka kala sowiiɗo ko o sowiinoo kon, a yi'ay yimɓe ɓen no siwri, hara kamɓe ɓe siwraa, kono Lepte Alla ɗen ko saɗtuɗe

    [3] No e yimɓe ɓen on mo no wennja e fii Alla ko aldaa e ganndal, o jakka kala Seytaane canndallo

    [4] Winndaama e hoore-makko wonnde pellet, kala welduɗo e makko pellet, o majjinay mo, o ɗowa mo haa ka Lepte Sa'iiri

    [5] Ko onon yo yimɓe, si tawii on laatike e sikke immorde e immital ngal, pellet, Menen Men Tagii on immorde e mbullaari refti e toɓɓere maniiyu, refti e heɗɗere refti e huyre timmunde tagu e nde wonaa timmunde tagu fii yo Men ɓannginan on, Meɗen Ñiiɓina ka renngaaji ko Men Muuyi kon haa e happu innaaɗo, refti Men yaltini on ko on boobooɓe, refti fii yo on yotto sagatalaaku mo'on no e mo'on ɓen ɓe no maaya no e mo'on kadi ɓen ɓe no ruttee faade ka ɓuri jaasude e ngurndan ɗam fii wata ɓe anndu ɓaawo ganndal hay e huunde. A yi'ay leydi ndin ko yoorunde si Men jippinii e dow mayri ndiyam ɗan ndi dilla ndi ƴura ndi fuɗina immorde e kala noone wooɗuɗo

    [6] Ɗum, ko tawde pellet, Alla ko Kanko woni Goonga kan, pellet, O wurnitay mayɓe ɓen, tawde pellet, ko O Hattanɗo e dow kala huunde. @Corrected

    [7] Pellet, Darngal ngal ko aray ngal sikke alaa e maggal, wonnde pellet, Alla immintinay ɓen wonɓe ka genaale

    [8] No e yimɓe ɓen on mo no wennja e fii Alla ko aldaa e ganndal wanaa peewal wanaa deftere nurɗunde(jalbunde)

    [9] Hofuɗo balaaji mu'un [mawnintiniiɗo] fii yo o majjin gaayi Laawol Alla ngol, no woodani mo ka aduna oyeere Men meeɗinoyay mo kadi Ñalnde Darngal Lepte sumoowe ngen

    [10] Ɗum ko sabu ko juuɗe maaɗa ɗen ardini kon. E wonnde pellet, Alla wonaali Tooñoowo jeyaaɓe ɓen

    [11] No e yimɓe ɓen on mo no rewa Alla e dow selindaare; si moƴƴere heɓii mo o tabitira sabu ɗum si jarrabuyee kadi heɓii mo o waylitoo e yeeso makko, o hayrii aduna on e Laakara on ko ɗum tigi woni hayrere ɓanngunde nden

    [12] Himo rewa gaanin Alla kon ko lorrataa mo e kon ko nafataa mo kadi. Ɗum [ko jaŋtaa ɗoo], ko ɗum woni majjere woɗɗunde nden

    [13] Himo rewa on mo lorra muuɗum no ɓuri ɓadaade diini nafa muuɗum kan, bonii welddiɗo bonii kadi wuuridaaɗo

    [14] Pellet, Alla hiMo naada ɓen gomɗinɓe ɓe golli moƴƴi ɗin Aljannaaji no ila sengo ley majji canɗi ɗin, pellet, Alla hiMo waɗa ko O faandii kon. @Corrected

    [15] On wonɗo no sikka wonnde Alla wallataa mo ka aduna e ka Laakara; haray yo o fontu ɓoggol faade ka kammu refti o taƴa ngol yo o ndaaru taw si pewje makko ɗen ittay ko tikkini kon

    [16] Ko wano nii Men Jippiniri nde Aayeeje ɓannguɗe. Pellet, Alla hiMo Fewna on Mo O faandii

    [17] Pellet, ɓen gomɗinɓe e ɓen Yahuudinkooɓe e Saabi'iyankooɓe e Annasaarankooɓe e Majuusinkooɓe e ɓen sirkooɓe, pellet, Alla O seerndoowo hakkunde maɓɓe Ñalnde Darngal. Pellet, Alla e dow kala huunde ko O Seediiɗo

    [18] Enee a yi'aali, wonndema Alla no sujjannde Mo ɓen wonɓe ka kammuuli e ɓen wonɓe ka leydi, naange ngen kadi e lewru ndun e koode ɗen e pelle ɗen e leɗɗe ɗen e daabeeji ɗin e ko ɗuuɗi immorde e yimɓe ɓen, ko ɗuuɗi kadi wajibike e mu'un Lepte ɗen. Kala mo Alla hoyni haray alanaa mo teddinoowo, pellet Alla hiMo golla ko O Muuyi kon

    [19] Ɓee ɗoo ɗiɗo ko wennjondirɓe, ɓe wennjondirii fii Joomi maɓɓe ɓen yedduɓe non, taƴanoyte ɓe conci immorde e Yiite fatuɗam yuppee ka dow ko'e maɓɓe

    [20] Hiɗam honciniree(hayniree) ko woni kon ka deedi maɓɓe e guri ɗin kadi

    [21] No woodani ɓoole immorde e njamndi

    [22] Tuma kala ɓe faandii yaltugol nder ton immorde e suno, ɓe ruttee e nder magge, [ɓe wi’anee:] meeɗee Lette sumoowe ngen

    [23] Pellet, Alla naada ɓen gomɗinɓe ɓe golle moƴƴi ɗin Aljannaaji no ila e ley majji canɗi ɗin, ɓe cuɗiree nder ton immorde jawe kanŋe e lu'ulu'uuje koltu maɓɓe on nder ton ko hariire. @Corrected

    [24] Ɓe fewnaama faade e ko laaɓi immorde e konngol ngol, ɓe fewnaa kadi faade e Laawol Yettiniingol ngol

    [25] Pellet, ɓen yedduɓe hiɓe faddaade gaayi Laawol Alla ngol e Juulirde Horminnde nden, nden nde Men waɗani ɗum yimɓe ɓen, no fota ter ñiiɓuɗo on e mayre e liigotooɗo on. Kala faalaaɗo ooñorde e mayre tooñe, Men meeɗinay mo immorde e Lepte muusuɗe

    [26] E tuma nde Men Jippinnoo Ibraahiima nokku Suudu ndun, [Men Daali:] Wata a kafidu e Am hay e huunde, laɓɓin Suudu Am ndun fii wanngotooɓe ɓen e darotooɓe ɓen [juula] e ruƴƴooɓe sujja ɓen

    [27] Noddin e yimɓe ɓen fii Hajju ngun, ɓe aray e maaɗa ko ɓe seppooɓe e dow kala ɗehiimba reedu, ɓe aray immorde e kala laawol woɗɗungol

    [28] Fii yo ɓe seedo nafoore maɓɓe, ɓe jaŋtoo Innde Alla e nder ñalɗi anndaaɗi e dow ko O arsiki ɓe kon immorde e muumi neemoraaɗi, ñaamee e majji, ñamminon kadi baaso ɓilliiɗo on

    [29] Refti yo ɓe ittu tuundi maɓɓe ndin, yo ɓe humnu takke maɓɓe ɗen, yo ɓe wanngo Suudu rimdinaa- dun

    [30] Ɗum [ko yamiraɗon], kala mawninɗo Hurumji Alla ɗin haray ɗum ko moƴƴere makko ka Joomi makko. Daginanaama on neemoraaɗi ɗin, si wonaa kon ko janngaa e taweede mo'on, woɗɗitee soɓudi ɗin immorde e sanamuuji, woɗɗitoɗon kadi konngol fenaande ngol

    [31] Newaniiɓe Alla ɓe wanaali sirkanooɓe Mo, kala sirkanɗo Alla no wa'ita wa si o uuyu immorde ka kammu sonndu biftoo mo maaɗum henndu ndun ruuyida e makko [naɓa] e nokkure woɗɗunde

    [32] Ɗum [ko jaŋtaa ɗoo hollii] kala mawninɗo Maandeeji Alla ɗin, pellet ɗum, ko e kulol ɓerɗe ɗen jeyaa

    [33] No woodani on e majji nafaaji haa e dummunne innaaɗo, refti nokku majji on ko ka Suudu Ndimuru

    [34] Men waɗanii kala mofte laawol fii yo ɓe jaŋto Innde Alla e dow ko O arsiki ɓe kon immorde e muumi neemoraaɗi. Reweteeɗo mon On ko Reweteeɗo Gooto ko Kanko jebbilatoɗon, weltinir ɗoftiiɓe ɓen

    [35] Ɓen [tawɓe] si Alla jaŋtaama ɓerɗe maɓɓe ɗen hulay, e muññiiɓe ɓen e dow kon ko heɓi ɓe e ñinnooɓe Julde nden hiɓe nafka goɗɗum e ko Men arsiki ɓe kon

    [36] E gelooɗi [fayɗi] ɗin Men waɗanii on ɗi jeyaaɗum e Maandeeji Alla no woodani on e majji moƴƴere, jaŋtee Innde Alla e dow majji ko ɗi saffiniiɗi si becce majji ɗen yanii haray ñaamee immorde e majji ñamminon kadi yonndiniiɗo e weeɓitotooɗo, ko wano nii, Men eltirani on ɗi belajo'o onon on jarnay

    [37] Hewtoytaa Alla tebbuuli majji wanaa ƴiiƴe majji kadi, kono hewtoy Mo kulol ngol immorde e mo'on. Ko wano nii O eltani on ɗi fii yo on mawnin Alla e dow ko O fewni on kon, weltin moƴƴinɓe ɓen

    [38] Pellet, Alla O solnanay(dunyanay) ɓen gomɗinɓe, pellet, Alla O yiɗaa kala hodoowo heewuɗo geddi

    [39] Duŋanaama ɓen wonaaɓe haɓeede [yoɓtagol] sabu kamɓe ko ɓe tooñaaɓe, pellet, Alla ko O Hattanɗo e dow wallugol ɓe

    [40] Ɓen yaltinaaɓe ka galleeji mu'un ko aldaa e goo- nga si wanaa fii tun ɓe wi'ii: "Joomi amen ko Alla". Sinndo wanaano Alla duñirde yimɓe ɓen yoga e maɓɓe yoga, yirbinteno rewirɗi ruhbaaniyankooɓe ɓen e rewirɗi Annasaara en e rewirɗi Alyahuuda en e Juulirɗe ɗe Innde Alla jaŋtetee e nder mu'un ko heewi. ma Alla wallu ɓen wallooɓe Mo, pellet, Alla ko O Dolnuɗo Tedduɗo

    [41] Ɓen tawɓe si Men newinanii ɓe ka leydi ɓe ñinnay Julde nden ɓe totta askaal on ɓe yamira ko moƴƴi kon ɓe haɗa ko boni kon. Ko Alla woodani ɓattane fiyakuuji ɗin

    [42] Si ɓe fennii ma, haray gomɗii fenniino ado maɓɓe yimɓe Nuuhu ɓen e Aadinkooɓe ɓen e Samuudinkooɓe ɓen

    [43] E yimɓe Ibraahiima ɓen e yimɓe Luutu ɓen

    [44] E yimɓe Madyana ɓen Muusaa kadi fennaama, Mi nennani yedduɓe ɓen refti Mi nanngi ɓe, ko honno yagginngol Am ngol wonirnoo

    [45] No foti hewde e Saare nde Men halki ɗum tawi ko nde tooñunde, hara hinde ajjii e hoore kippudiiji mayre, e woyndu yirbundu e huɓeere toowunde [eggaande]

    [46] Enee, hara ɓee yahaali ka leydi sakko laatanooɓe ɓerɗe ɓe haqqilira ɗe, maaɗum noppi ɓe nanira ɗi? Pellet, [ko woni kon] wanaa gite ɗen wumi, kono ko ɓerɗe wonuɗe ɗen e nder becce ɗen wumi

    [47] Hiɓe ɗaɓɓire yaccinaneede Lepte ɗen, [e ɗum le] Alla lunndataako fodoore Makko nden. Pellet ñallal ka Joomi maaɗa ko wano duuɓi wuluure no limorton non

    [48] No foti heewde e saare nde Mi nennani ɗum hara kayre ko nde tooñunde, refti Mi nannginde ko faade ka Am woni ruttorde nden

    [49] Maaku: "Ko onon yo yimɓe, anndee min ko mi jertinoowo on ɓannguɗo

    [50] Ɓen gomɗinɓe ɓe golli moƴƴi ɗin no woodani ɓe haforanal e arsike tedduɗo

    [51] Ɓen yacciiɓe [fii bonnugol] e Aayeeje Amen ɗen, ɓe ronkinaa [Men] ko ɓen ɗon woni yimɓe Jahiimaawe ngen

    [52] Men Nulaali ado maaɗa immorde e Nulaaɗo wanaa kadi Annabaajo si wanaa si o janngii Seytaane werloto e nder janki makko kin. Alla itta ko Seytaane werlii kon, refti Alla tabintina Aayeeje Makko ɗen. Alla ko O Annduɗo Ñeeñuɗo

    [53] Fii yo O waɗu ko Seytaane werlotoo ko njarraboye wonannde ɓen ɓe nawnaare woni ka ɓerɗe mu'un e ɓe ɓerɗe mu'un yoori ɓen. Pellet, tooñooɓe ɓen ɓe wonii e lurral woɗɗungal

    [54] Fii yo ɓen okkaaɓe Ganndal ngal anndu pellet, ko [Alqur'aanaare nden woni] Goonga kan immorde ka Joomi maaɗa ɓe gomɗina nde, ɓerɗe maɓɓe ɗen yankinanoo ɗum. Pellet Alla Fewnay ɓen gomɗinɓe faade e Laawol Focciingol

    [55] Ɓen yedduɓe seerataa hiɓe e nder sikke [fii Alqur'aana] haa Darngal ngal ara e maɓɓe e juhayee maaɗum ara e maɓɓe Lepte Ñalaande saɗtunde

    [56] Laamu ngun nden Ñalnde ko Alla heeranii O Ñaawoyay hakkunde maɓɓe, ɓen gomɗinɓe ɓe golli ko moƴƴi ɗin hiɓe e nder Aljannaaji Neemiiɗi

    [57] Ɓen yedduɓe, ɓe fenni kadi Aayeeje Amen ɗen, ɓen ɗon no woodani ɓe lepte hoynooje

    [58] Ɓen feruɓe e Laawol Alla refti ɓe waraa maaɗum ɓe maayi Alla arsikoyay ɓe arsike moƴƴo. Pellet, Alla ko Kanko woni ɓuri Moƴƴude Arsikooɓe

    [59] Ma O naadoyɓe naatirgal ngal ɓe welaa ɗum. Pellet, Alla ko O Annduɗo Muññiiɗo

    [60] Ɗum [ko jaŋtaa ɗoo], kala leptuɗo yeru ko o leptaa kon, refti bewaa e hoore-makko ma Alla wallu mo. Pellet, Alla ko O Yaafotooɗo Surroowo

    [61] Ɗum [ko jaŋtaa ɗoo], ko fii pellet, Alla hiMo naada jemma on e nder ñalorma on, hiMo naada kadi ñalorma on e nder jemma on. Pellet, Alla ko O Nanoowo Yi'oowo

    [62] Ɗum [ko jaŋtaa ɗoo], ko fii pellet, Alla ko Kanko woni Goonga kan pellet, kon ko ɓe noddata gaanin Makko ko ɗum woni meere nden. Pellet, ko Kanko woni Toowuɗo Mawnuɗo On

    [63] Enee, a tinaali wonndema Alla O jippinii ndiyam immorde ka kammu, leydi ndin wonti hecciɗundi? Pellet, Alla ko O Newiiɗo Humpitiiɗo

    [64] Ko Kanko woodani ko woni kon ka kammuuli e ka leydi. Pellet, Alla ko Kanko woni Galo Yettiniiɗo On

    [65] Enee, a tinaali wonndema Alla eltani on ko woni kon ka leydi, laaɗe ɗen no dogira ka maaje Yamaruyee Makko on, hiMo jogitii kammu ngun fii wata ngu yanu e hoore leydi ndin si wonaa e duŋayee Makko. Pellet, Alla ko O newaniiɗo yimɓe ɓen Yurmteeɗo [ɓe]

    [66] Ko Kanko woni On wurnuɗo on refiti O wara on refti O wurnitoya on. Pellet neɗɗanke on ko o heewuɗo geddi

    [67] Men waɗanii kala mofte laawol ngol ɓe rewata e mu'un, wata ɓe pooɗondir e maaɗa e fiyaake on, noddu faade ka Joomi maaɗa. Pellet, an hiɗa e hoore Laawol Focciingol

    [68] Si ɓe wennjii ma, Maaku: "Ko Alla woni Annduɗo ko golloton kon

    [69] Alla Ñaaway hakkunde mo'on Ñalnde Darngal fii kon ko luutondirton fii mu'un

    [70] Enee, a anndaali wonndema Alla hiMo Anndi ko woni kon ka kammu e ka leydi, pellet, ɗum no e nder Deftere. Pellet, ɗum [ko jaŋtaa ɗoo] no newanii Alla

    [71] Hiɓe rewa gaanin Alla kon ko Dalil jippinaaka e fii mu'un, e kon ko ganndal alanaa ɓe e mu'un. Alanaa tooñooɓe ɓen walloowo

    [72] Si jannganaama ɓe Aayeeje Amen ɗen ɓannguɗe a annday e geece ɓen yedduɓe mettinaare hiɓe ɗeɓa yanude e ɓen jannganayɓe ɓe Aayeeje Amen ɗen. Maaku: "Yo mi habru on ko ɓuri bonde e ɗum mooɗon [ko jaŋtanaɗon kon] ko Yiite ngen Alla fodii nge ɓen yedduɓe bonii ruttorde

    [73] Ko onon yo yimɓe, misal piyaama jentee ngal, pellet ɓen ɓe noddoton gaanin Alla, ɓe tagaa hay coongil, hay sinndo ɓe mooɓondiriino fii ɗum. Si coongil(mbuubu)ngil jattii ɓe goɗɗum ɓe hattantaake jaɓtugol ngil ɗum. Ɗaɓɓuɗo on e ɗaɓɓaaɗo on fow no lo'i

    [74] Ɓe mawniniraali Alla no O haani Mawninirde non. Pellet, Alla ko O Dolnuɗo Tedduɗo

    [75] Alla no suɓoo immorde e Malaa'ikaaɓe ɓen Nulaaɓe e yimɓe ɓen kadi. Pellet, Alla ko O Nanoowo Yi'oowo

    [76] Himo Anndi ko woni kon hedde yeeso maɓɓe e ko woni kon hedde ɓaawo maɓɓe, ko faade ka Alla fiyakuuji ɗin ruttetee

    [77] Ko onon yo ɓen gomɗinɓe, Ruƴƴee Sujjon Rewon Joomi mo'on, gollon ko moƴƴi kon belajo'o onon on maloyte

    [78] Waɗiree Jihaadi fii Alla no Jihaadi haaniri non, Kanko O Suɓike on O waɗanaali on ɓitteende ka nder Diina, Diina baaba mooɗon Ibraahiima ko Kanko inni on julɓe ko adii [ndee Alqur'aanaare] e nder mayre kadi, fii yo Nulaaɗo on laato seedo e hoore-mo'on onon kadi wonon seeditoytooɓe e hoore yimɓe ɓen. Ñiiɓnee e Julde nden totton Jakka on jogitee Alla, ko Kanko woni Giɗo mooɗon moƴƴii giɗo moƴƴii walloowo on

    Surah 23
    Mu'minuun

    [1] Gomɗii malaama gomɗinɓe ɓen

    [2] Ɓen hulooɓe ka nder Julde maɓɓe koɓe yankiniiɓe

    [3] E ɓen ɗurniiɓe gaayi rayrayti( bolle meere)

    [4] E ɓen ittooɓe jakka on

    [5] E ɓen reenuɓe farjuuji maɓɓe ɗin

    [6] Si wanaa e dow sonnaaɓe maɓɓe maaɗum ɓe ñaame maɓɓe ɗen jeyi(horbe), haray kamɓe ɓe wonaa feleteeɓe

    [7] On mo ɗaɓɓi ɓaawo ɗum, haray ko ɓen woni jaggitooɓe ɓen

    [8] E ɓen aynuɓe koolaaje maɓɓe e aadiiji maɓɓe ɗin

    [9] E ɓen ɓe kañun koɓe reenuɓe e dow Julɗe maɓɓe ɗen

    [10] Ɓee [siforɓe ɗii sifaaji ɗoo] ko kamɓe woni ronooɓe ɓen

    [11] Ɓen ronoyayɓe Firdawsi on kamɓe ko ɓe duumotooɓe e nder makko

    [12] Gomɗii Men tagii neɗɗanke on immorde e lasili loopal

    [13] Refti Men waɗi mo toɓɓere [maniiyu] e nder ñiiɓirde huɓindiinde

    [14] Refti Men Tagi toɓɓere nden heɗɗere, Men Tagi heɗɗere nden huyre, Men Tagi huyre nden ƴi'e, Men holtini ƴi'e ɗen teewu. Refti Men fuɗɗanii mo Tagu woo, barkanii Alla Moƴƴo Taguɗo

    [15] Refti onon ɓaawo ɗum ko on maayooɓe

    [16] Refti pellet, onon Ñalnde Darngal on imminoyte

    [17] Gomɗii Men Tagii dow mooɗon ɗati jeeɗiɗi, Men wonaali kadi welsindiiɓe gaayi tagu ngun

    [18] Men jippini immorde ka kammu ndiyam e emmbere [haaju tagu ngun], Men ndewni ɗam ka leydi, pellet, Menen ko Men Hattanɓe e dow naɓugol ɗam

    [19] Men fuɗɗani on sabu majjam gese immorde e tamarooje e inabuuje, no woodani on nder ton dimɗe ɗuuɗuɗe ko e majje ñaamoton

    [20] E leggal ngal no yalta immorde to Tuuri Siinaa hingal fuɗina guƴam [nebban wujeteeɗam] e li'am [maafirɗam] wonannde ñaamooɓe

    [21] Pellet, no woodani on e neemoraaɗi ɗin tasakuyee, Meɗen yarna on goɗɗun e ko woni kon ka deedi majji, no woodani on e majji nafaaji ɗuuɗuɗi, ko immorde e majji kadi ñaamoton

    [22] Ko e hoore-majji e hoore laaɗe ɗen ronndeteɗon

    [23] Gomɗii Men Nulii Nuuhu e yimɓe makko ɓen, o maaki : "Ko onon yo yimɓe am, rewee Alla. Reweteeɗo alanaa on ko woori Mo. Enee, on hulatah

    [24] Hooreeɓe mbatu ngun wi'ani ɓen yedduɓe immorde e yimɓe makko ɓen: "Oo wonaali si ko o ɓanndinke yeru mo'on himo faalaa nde o ɓurnotoo e dow mooɗon. Sinndo Alla muuyino O jippinayno Malaa'ikaaɓe, men naniraali ɗum baabiraaɓe amen aranɓe ɓen

    [25] Kanko o wonaali si wanaa ko o gorko mo jinna woni e mu'un, habbitee mo tun haa seeɗa

    [26] O maaki: "Joom am, wallam e ko ɓe fennimi kon

    [27] Men wahayini faade e makko yo o lesu laana kan e dennka Amen e Wahayu Amen, si Yamiroore Amen nden arii huɓɓinirde nden pullitike [ndiyam] naadu e nder makka immorde e kala nooneeji ɗin ɗiɗi-ɗiɗi. E koreeji ma, si wanaa ɓen konngol ngol aditii e mu'un, wata a haaldu e am fii ɓen tooñuɓe, pellet, kamɓe ko ɓe yooleteeɓe

    [28] Si a fotondirii an e ɓen wonnduɓe e maaɗa e dow laana kan, haray maaku: "Yettoore nden ko Alla woodani, On dannduɗo Men immorde e yimɓe tooñooɓe ɓen

    [29] Maaku: "Joomam, jippinam e jipporde barkinaande ko An woni Moƴƴo Jippinoowo

    [30] Pellet, no e nder ɗum [ko jaŋtaa ɗoo] Aayeeje, haysi men laatike ko men jarribotooɓe

    [31] Refti Men fuɗɗi ɓaawo maɓɓe yiirde woɓɓe goo

    [32] Men Nulii e maɓɓe Nulaaɗo jeyaaɗo e maɓɓe, ɗum woni Rewee Alla, reweteeɗo alanaa on ko woori Mo. E on hulatah [Mo]

    [33] Batu e yimɓe makko ɓen yedduɓe ɓe fenni hawroygol e Laakara on, Men neemini ɓe ka ngurdan aduna wi*i: "Oo wonaali si wanaa ɓanndunke yeru mooɗon himo ñaama ko ñaamoton kon himo yara kadi ko yaroton kon

    [34] Mi woondii si on ɗoftike ɓanndinke yeru mo'on, pellet, haray onon ontuma ko on hayruɓe(pertube)

    [35] Enee, o fodu on wonndema onon si on maayii on laatike mbullaari e ƴi'e, wonndema onon ko on yaltinoyteeɓe

    [36] Woɗɗii woori kon ko fodaɗon

    [37] [Ɓe wi'i:] "Ɗum wonaali si wanaa nguurdam amen aduna, meɗen maaya men wuura kadi, menen men wonaali immintinoyteeɓe

    [38] Kanko o wonaali si wanaa ko o gorko fefindiiɗo fenaande fawi e Alla, menen non, men wonaali gomɗinayɓe mo

    [39] O maaki: "Joom am, wallam e ko ɓe fenni lam kon

    [40] O Daali: "Seeɗanii tun, Mi woondii ɓe wontay nimsuɓe

    [41] Haacaango ngon nanngi ɓe e Goonga, Men waɗi ɓe duuño, halkaare wonanii yimɓe tooñooɓe ɓen

    [42] Refti Men fuɗɗi ɓaawo maɓɓe gire woɓɓe goo

    [43] Mofte woo lajal majje ngal adotaako ɗe, ɓe nennantaake kadi

    [44] Refti Men Nuli Nulaaɓe Amen ɓen ko ɓe jokkondirɓe, tuma kala ari e mofte Nulaaɗo majje on ɓe fenna mo Men jokkini yoga e maɓɓe yoga, Men waɗi ɓe yewtereeji, woɗɗineede wonanii yimɓe ɓe gomɗintaa ɓen

    [45] Refti Men Nuli Muusaa e musiɗɗo makko on Haaruuna wonndude e Aayeeje Amen ɗen e hujja ɓannguɗo

    [46] Faade e Fir'awna e mbatu mu'un ngun, ɓe mawnintinii ɓe laatii yimɓe townitiiɓe

    [47] Ɓe wi'i: "Enee, hara men gomɗinayyimɓe ɗiɗo yeru amen, hara yimɓe maɓɓe ko maccuɓe amen

    [48] Ɓe fenni ɓen ɗiɗo, ɓe laatii jeyaaɓe e halkaaɓe ɓen

    [49] Gomɗii Men Okkiino Muusaa Deftere nden belejo'o kamɓe ɓe feewa

    [50] Men waɗi geɗal Mariyama on e neene makko Maande, Men werni ɓe faade e tulde joomiraare ñiɓrude e callungol

    [51] Ko onon yo Nulaaɓe, ñaamee immorde e laaɓuɗi ɗin gollon ko moƴƴi, pellet Min, Miɗo Anndi ko golloton kon

    [52] E pellet, kaa Diina mo'on ko Diina woota, ko Min woni Joomi mo'on hulee Lam

    [53] Ɓe taƴi fiyaake maɓɓe on hakkunde maɓɓe dente, kala fedde no farnora ko woni kon ka mayre

    [54] Ɗalu ɓe e siwrere nden haa e dummunne

    [55] Enee, hara ɓe sikku wonndema ko Men ɓeydiri ɓe kon immorde e jawdi e ɓiɗɓe

    [56] Men yaccinanay ɓe e moƴƴereeji, ko woni ɓe so'aa

    [57] Pellet, ɓen ɓe kañum immorde e kulol Joomi maɓɓe hara ko ɓe huluɓe

    [58] E ɓen ɓe kañum ko ɓe gomɗinɓe Aayeeje Joomi maɓɓe ɗen

    [59] E ɓen ɓe kañum ɓe wonah sirkanooɓe Joomi maɓɓe

    [60] E ɓen okkayɓe ko ɓe okkaa kon, hara ɓerɗe maɓɓe ɗen ko huluɗe [Alla], wonndema kamɓe ko faade ka Joomi maɓɓe ɓe ruttoytoo

    [61] Ɓen [sifaaɓe ɗii sifaaji ɗoo] hiɓe yaccoo e moƴƴereeji ɗin, hara kamɓe ko ɓe adotooɓe e majji

    [62] Men fawaali wonkii si wanaa fodde bawɗe makki, no ka Amen Deftere wowlaynde Goonga kan, hara kamɓe ɓe tooñoytaake

    [63] Ko woni, ɓerɗe maɓɓe ɗen no e welsungo immorde e ɗum, no woodani ɓe kadi golle gaanin ɗum ko kamɓe gollate ɗe

    [64] Haa si Men nanngirii neeminaaɓe maɓɓe ɓen Lepte ɗen jaka yoo kamɓe hiɓe haaca

    [65] Wata on haacu hannde, pellet onon, on wallataake immorde e Amen

    [66] Gomɗii laatinoke Aayeeje Amen ɗen no janngee e taweede mooɗon, laatiɗon hiɗon ruttoo e dow codduli mooɗon

    [67] Ko on mawnintiniiɓe sabu [jeyeede makka] hiɗon hiira wowla bonɗi

    [68] Enee, hara ɓe teskaaki konngol ngol, kaa hara aru e maɓɓe ko araali e baabiraaɓe maɓɓe adinooɓe ɓen

    [69] Kaa ɓe anndaali Nulaaɗo maɓɓe on, hara kamɓe ko ɓe faytuɓe mo

    [70] Kaa hara ɓe wi'ay feetere no e makko? Ko woni, o addanii ɓe Goonga kan ɓurɓe heewude e maɓɓe ko añuɓe Goonga kan

    [71] Sinndo Alqur'aana jokkuno beleeɗe maɓɓe ɗen, kammuuli ɗin e leydi ndin bonayno e ɓen wonuɓe e majji, ko woni, Men addaniiɓe waaju maɓɓe ngun, kamɓe koɓe ɗurniiɓe gaayi waaju maɓɓe ngun

    [72] Kaa a tori ɓe ngeenaari? [Awa] ko ngeenaari Joomi maaɗa ndin ɓuri moƴƴude, ko Kanko woni Moƴƴo Arsikoowo

    [73] Pellet, an hiɗa noddude faade e Laawol Focciingol

    [74] E pellet, ɓen ɓe gomɗinaali Laakara on ko ɓe seluɓe e Laawol ngol

    [75] Sinndo Men Yurmino ɓe, Men hunci ko heɓi ɓe kon immorde e lorra, ɓe duumotono e nder bewre maɓɓe hiɓe wemmboo

    [76] Gomɗii Men nanngirii ɓe Lepte ɗen, ɓe hoykinanaaki Joomi maɓɓe ɓe yankinaaki

    [77] Haa si Men udditii e dow maɓɓe dammbugal marungal Lepte saɗtuɗe, e jaka, kamɓe e nder ɗum ko ɓe taƴii ɓe

    [78] Ko Kanko woni On fuɗɗanƊo on nanɗe ɗen e giiɗe ɗen e ɓerɗe ɗen, fanɗii ko yettoton

    [79] Ko Kanko woni On TaguƊo on ka leydi ko faade ka Makko mooɓoyteɗon

    [80] Ko Kanko woni On Mo no wurna O wara no woodani Mo luutindirgol jemma on e ñalorma on, enee, kaa on hakkiltah

    [81] Ko woni, ɓe wi'u yeru ko aramɓe ɓen wi'unoo kon

    [82] Ɓe wi'i: "Enee, si men maayii men wonii mbullaari e ƴi'e, hara menen ko men immintinoyteeɓe

    [83] Gomɗii men fodanooma ɗum menen e baabiraaɓe amen ko adii, ɗum wonaali si wanaa tinndi adinooɓe

    [84] Maaku: "Ko hommbo leydi ndin woodani e ɓen wonuɓe e mayri, si tawii hiɗon anndi

    [85] Aray ɓe wi'a: "Ko Alla woodani" maaku: "Enee, on waajitotaako

    [86] Maaku: "Ko hommbo woni Jom kammuuli ɗin jeeɗiɗi e Jom Arsi mawki kin?" @Corrected

    [87] Aray ɓe wi'a: "Ko Alla" maaku: "Enee, on hulatah [Alla]

    [88] Maaku hommbo woni e Junngo Mu'un Laamu kala huunde hara Kanko hiMo walla O walletaake, si tawii on laatike hiɗon anndi

    [89] Aray ɓe wi'a: "Ko Alla woodani" maaku: "Enee, ko honno mbilirteɗon

    [90] Ko woni, Men addanii ɓe Goonga kan, pellet kamɓe ko ɓe fenuɓe

    [91] Alla jogitaaki ɓiɗɗo, reweteeɗo laataaki wonndude e Makko, e jaka [si waɗum waɗuno] kala reweteeɗo yaadayno e ko o tagi kon, yoga e maɓɓe townitotono e dow yoga. Senayee wonanii Alla e gaayi kon ko ɓe sifotoo

    [92] Annduɗo ko wirnii kon e ko seedaa kon O Toowii e gaayi ko ɓe sirkata kon

    [93] Maaku: "Jooma am si A hollii lam ko ɓe fodaa kon

    [94] Jooma am, wata A waɗam e yimɓe tooñooɓe ɓen

    [95] Pellet, Menen fii yo Men holle ko Men fodi ɓe kon ko Men Hattanɓe [ɗum]

    [96] Duñir nden huunde ɓurnde moƴƴude [huunde] bonunde nden, ko Menen Anndi ko ɓe sifoto kon

    [97] Maaku: "Jooma, mi moolorii Ma immorde e kodooje Seytanuuji ɗin

    [98] Mi moolorii Ma Jooma am nde ɗi tawata lam

    [99] Haa si maayde arii e goɗɗo e maɓɓe nden, o wi'a: "Jooma am ruttee lam

    [100] Belajo'o men, mi gollay ko moƴƴi e nder kon ko mi accunoo, ɗum waɗataa, ngol ko kanngol ko kanko wowli ngol, no hedde ɓaawo maɓɓe heedo haa Ñalnde nde ɓe imminoytee

    [101] Si wuttaama ka alaadu, haray askaaji alah hakkunde maɓɓe nden Ñalnde, ɓe lanndandirtah

    [102] Kala on mo jisti(teddi) manndake (peesirgal)muuɗum, haray ko ɓen ɗon woni maloyteeɓe ɓen

    [103] Kala mo manndake [moƴƴi] muuɗum foygitii, (hoyi)haray ko ɓen ɗon woni hayruɓe pittaali muuɗum, ko ka nder Jahannama woni ko ɓe luttintee

    [104] Yiite ngen no sunna geece maɓɓe ɗen, hara kamɓe e nder magge ko ɓe ñirɓiniiɓe

    [105] Enee, hara Aayeeje Am ɗen laataaki no janngee e taweede mo'on, laatiɗon hiɗon fenna ɗe

    [106] Ɓe wi'i: "Joomi amen, ko malkiso amen ngon foolii men, men laatinoke yimɓe majjuɓe

    [107] Joomi amen, yaltin men e magge, si men ruttike hara pellet, menen ko men tooñuɓe

    [108] O Daala: "Ñiiɓee e nder magge wata on haalanam

    [109] Pellet, laatinoke fedde e jeyaaɓe Am ɓen hiɓe wi'a: "Joomi amen, men gomɗinii haforan men YurmeƊaa men ko An ɓuri Moƴƴude Yurmeteeɓe ɓen

    [110] Jogitiɗon ɓe jalnori(jalkigol), haa ɓe yejjintini on jaŋta Am, laatiɗon hiɗon jala ɓe

    [111] Min Mi yoɓii ɓe hannde sabu ko ɓe muññinoo kon, pellet, kamɓe ko kamɓe woni malaaɓe ɓen

    [112] O Daali: "No foti heewde ko ñiiɓuɗon ka leydi, limoore duuɓi

    [113] Ɓe wi'i: "Men ñiiɓii ñallal maaɗum yoga e ñallal, lanndo limooɓe ɓen

    [114] O Daali: "On ñiiɓaali si wonaa seeɗa, sinndo onon on laatino hiɗon anndi

    [115] Enee, on sikku wonndema ko Men Tagiri on ko puyndan, hara onon on ruttetaake faade ka Amen

    [116] Alla Toowii Laamɗo Goonguɗo On, Rewetee- ɗo alah si wanaa Kanko Jooma Arsi Tedduki kin. @Corrected

    [117] Kala nodduɗo wonndude e Alla reweteeɗo goo, daliil alanah mo e ɗum, anndu pellet, hasboo- re makko ko ka Joomi makko, pellet Kanko, O malnatah heeferɓe ɓen

    [118] Maaku: "Jooma am, Yaafo Yurmo ko An Ɓuri Moƴƴude Yurmeteeɓe ɓen

    Surah 24
    Nuur

    [1] Simoore, Men jippinii nde Men farlii nde, Men jippini e nder mayre Aayeeje ɓannguɗe belajo'o onon on waajitoto

    [2] Debbo jinoowo on e gorko jeenoowo on foccee gooto kala e maɓɓe paatawol(looci) teemedere, wata yurmeende maɓɓe nanngu on e fii Diina Alla kan, si tawii on laatike hiɗon gomɗini Alla e Ñalaande Laakara nden. Yo seedo foccugol ɓe ngol jamaa immorde e gomɗinɓe ɓen

    [3] Gorko jinoowo on o resataa si wonaa debbo jeenoowo maaɗum sirkoowo, debbo jinoowo on resatah mo si wanaa gorko jinoowo maaɗum sirkoowo, ɗum harminaama e dow gomɗinɓe ɓen

    [4] E ɓen ɓe no tukka rewɓe saŋiiɓe ɓen refti hara ɓe addaali seedeeɓe nayo, haray piyee ɓe paatawol(looci) cappanɗe jeetati. Wata on jaɓan ɓe seedagol poomaa. Ɓen ɗon, ko kamɓe woni Faasiqiiɓe ɓen

    [5] Si wanaa ɓen tuubuɓe ɓaawo ɗum ɓe moƴƴini. Pellet, Alla ko O Surroowo Yurmeteeɗo

    [6] E ɓen ɓe no tukka sonnaaɓe maɓɓe ɓen hara laatanaaki ɓe seedeeɓe si wanaa wonkiiji maɓɓe ɗin, ko yo goɗɗo e maɓɓe seedo seedeeji nayi [o woondira] Alla pellet, kanko ko e goonguɓe ɓen o jeyaa

    [7] Jowaɓun ɗum, wonndema yo kuddi Alla wonu e dow makko si o laatike jeyaaɗo e fenooɓe ɓen

    [8] Ɓe dunyira e [sonnaajo on] lepte ɗen, nde o seedotoo seedeeji nayi [o woondira] Alla, pellet [gorko on] ko e fenooɓe ɓen o jeyaa

    [9] Jowaɓun ɗum, ko nde Alla tikkata e dow makko si [gorko on] laatike ko e goonguɓe ɓen o jeyaa

    [10] Sinndo wanaano Ɓural Alla ngal e dow mooɗon e Yurmeende Makko nden, e wonndema Alla ko O jaɓoowo tuubuubuye Ñeeñuɗo

    [11] Pellet, ɓen adduɓe penaale ɗen ko ɓe jamaa jeyaaɗo e mooɗon, wata on sikku ɗum ko bone mo'on; ko woni ɗum ko moƴƴere mo'on. No woodani kala neɗɗo immorde e maɓɓe ko o faggitii kon e junuubu, on fawtiiɗo mawɗum [junuubu on] immorde e maɓɓe, no woodani mo Lepte mawɗe

    [12] Ko haanunoo tuma nde nanuɗon ɗum, worɓe gomɗinɓe ɓen e rewɓe gomɗinɓe ɓen ɓe yananee ka wonkiiji maɓɓe ko moƴƴi, ɓe wi'a: "Ɗum ko penaale ɓannguɗe nii

    [13] Ko haanunoo ko nde ɓe addata e ɗum seedeeɓe nayo, si ɓe addaali seedeeɓe ɓen; haray ɓen ɗon, ka Alla ko kamɓe woni fenooɓe ɓen

    [14] Sinndo wonaano Ɓural Alla ngal e Yurmeende Makko nden e dow mooɗon ka aduna e ka laakara Lepte mawɗe meemayno on fii kon ko ukkiɗon e muuɗum

    [15] Tuma nde werloraynoɗon ɗum ɗennɗe mooɗon, wowliron kunnduɗe mooɗon kon ko ganndal alanah on e muuɗum sikkon ɗum kadi ko newiiɗum, hara non ɗum ko mawnuɗom ka Alla

    [16] Ko haanunoo tuma nanuɗon nde, wi'on: "Haanaa men nde men wowlata e dum, Senayee woodanii Ma, ɗum ko fenaande mawnde nii

    [17] Alla no waajaade on fii wata on fillo sugu [ndee fenaande] poomaa, si tawii on laatike gomɗinɓe

    [18] Alla no ɓannginannde on Aayeeje ɗen Alla ko O Annduɗo Ñeeñuɗo

    [19] Pellet, ɓen yiɗuɓe yo bone ɗen saako e [hoore] ɓen gomɗinɓe; no woodani ɓe Lepte muusuɗe ka aduna e ka Laakara. Alla no Anndi, onon on anndah

    [20] Sinndo wanaano Ɓural Alla ngal e dow mooɗon e Yurmeende Makko nden e tawde pellet, Alla ko O Newiiɗo Hinndotooao

    [21] Ko onon ɓen gomɗinɓe, wata on jokku ɗate Seytaane ɗen, kala jokkuɗo ɗate Seytaane ɗen, pellet, o yamiray [mo] ko boni kon e ko añaa kon. Sinndo wonaano Ɓural Alla ngal e dow mooɗon e Yurmeende Makko nden; hay e gooto e mooɗon laaɓataano poomaa, kono Alla hiMo laɓɓina on mo O Muuyi. Alla ko O Nanoowo Annduɗo

    [22] Wata joomiraaɓe ɓural ngal e yaajeende nden e mooɗon woondu wonndema ɓe okkortaa ɓadondiraaɓe ɓen e ɓilliiɓe ɓen e feruɓe ɓen ka Laawol Alla, yo ɓe yaafo. Kaa on yiɗaa yo Alla yawtan on? Alla ko O Yawtoowo Yurmeteeɗo

    [23] Pellet, ɓen wonuɓe tukkude [sonnaaɓe] saŋiiɓe welsindiiɓe gomɗinɓe, ɓe huɗaama ka aduna e ka Laakara no woodani ɓe Lepte mawɗe

    [24] Ñalnde seedoytoo e dow maɓɓe ɗenɗe maɓɓe ɗen e juuɗe maɓɓe ɗen e koyɗe maɓɓe ɗen, ko ɓe laatinoo kon hiɓe golla

    [25] Nden Ñalnde Alla huuɓinanay ɓe [njoɓdi] Diina maɓɓe Goongaha kan, ɓe annda pellet, Alla ko Kanko woni Goonga Ɓannguka kan

    [26] Rewɓe soɓuɓe ɓen ko fii worɓe soɓuɓe ɓen. Worɓe soɓuɓe ɓen ko fii rewɓe soɓuɓe ɓen. Rewɓe laaɓuɓe ɓen ko fii worɓe laaɓuɓe ɓen, worɓe laaɓuɓe ɓen ko fii rewɓe laaɓuɓe ɓen. Ɓee ɗoo ko hisnaaɓe e kon ko ɓe wowlata, no woodani ɓe haforaneede e arsike tedduɗo

    [27] Ko onon yo gomɗinɓe, wata on naatu e cuuɗi tanaa cuuɗi mo'on ɗin haa duŋinoɗon salminon e dow yimɓe majji ɓen, ko ɗum ɓuri moƴƴannde on. Bela jo'o onon on waajitoto

    [28] Si on tawaali nder ton goɗɗo, wata on naatu ton haa duŋaneɗon, si on wi'aama: "Yiltee" haray yiltee, ko ɗum ɓuri laaɓannde on. Alla non hiMo Anndi ko golloton kon

    [29] Bakkaatu fawaaki on nde naatoton e cuuɗi ɗi hoɗiraaka hara no e nder majji miranhoy mo'on, Alla non hiMo Anndi ko wonɗon e feññinde e ko wonɗon e suuɗude

    [30] Maakan worɓe gomɗinɓe ɓen yo ɓe heltu ndarɗe maɓɓe ɗen ɓe reena farjuuji maɓɓe ɗin, ko ɗum ɓurata laɓɓinnde ɓe. Pellet, Alla ko O Humpitiiɗo ko ɓe huuwata

    [31] Maakan rewɓe gomɗinɓe ɓen yo ɓe heltu ndarɗe maɓɓe ɗen, ɓe reena farjuuji maɓɓe ɗin, wata ɓe feññin cuɗaari maɓɓe ndin si wanaa ko feeñi kon e mayri. Yo ɓe fawu tiggaaje maɓɓe ɗen ka becce maɓɓe, wata ɓe feññinan cuɗaari maɓɓe ndin si wanaa genndiraaɓe maɓɓe ɓen maaɗum baabiraaɓe maɓɓe maaɗum baabiraaɓe genndiraaɓe maɓɓe maaɗum ɓiɗɓe maɓɓe, maaɗum ɓiɗɓe genndiraaɓe maɓɓe maaɗum musiɗɓe maɓɓe, maaɗum ɓiɗɓe musiɗɓe maɓɓe, maaɗum ɓiɗɓe banndiraaɓe maɓɓe, maaɗum sonnaaɓe maɓɓe, maaɗum ɓen ɓe ɓe jeyiri ñaame maɓɓe maaɗum ɓen worɓe jokkooɓe ɓe haaju mun alaa e rewɓe, maaɗum boobo mo ƴellitaaki e awraaji sonnaaɓe ɓen. Wata ɓe tappindir koyɗe maɓɓe ɗen fii yo Annde ko ɓe suuɗi kon immorde e cuɗaari maɓɓe. Tuubee ruttoɗon ka Alla on fow mo'on, ko onon yo gomɗinɓe bela jo'o on malete

    [32] Resinee ɓe resaali ɓen e mooɗon e moƴƴuɓe ɓen immorde e muccuɓe mooɗon e horɓe mooɗon, si ɓe laatike waasuɓe Alla alɗinay ɓe immorde e Ɓural Makko ngal, Alla ko O Yaajuɗo Annduɗo

    [33] Ɓe heɓaali feere resugol ɓen yo ɓe habbo haa Alla alɗinira ɓe Ɓural Makko ngal. Ɓen wonuɓe ɗaɓɓude soottaade e ɓen ɓe ñaame mooɗon jeyi, soottaadede ɓe si on anndii e maɓɓe moƴƴere, jonnee ɓe immorde e jawdi Alla ndin, ndin ndi O jonni on, wata on waawnu horɓe mooɗon ɓen e fii jeeno, si ɓe faandike saŋaade, wata on ɗaɓɓu jawkal ngurndam aduna, kala waawnuuɗo ɓe pellet, Alla ɓaawo baawnugol ɓe ko O Surroowo Yurmiteeɗo

    [34] Gomɗii Men jippinii e mooɗon Aayeeje ɓannguɗe e misal immorde e ɓeya wulinooɓe ko adii on e waaju wonannde hulooɓe [Alla] ɓen

    [35] Ko Alla woni Ndaygu kammuuli ɗin e leydi ndin, sifa Ndaygu Makko ngun ko wano tuɗɗere hara no e mayre pitilol(lampu), pitilol ngol wona e nder biiniiri, biiniiri ndin hara hindi wa'i wa hoodere jalbunde hinde huɓɓa immorde e leggal barkinaangal nebbantewal ngal wonaa funnaangeyankowal ngal wonaa hirnaangeyankowal nebban maggal ɗan no ɓadoo jalbude, hay si yiite meemaali ɗan, ndaygu e hoore ndaygu, Alla no fewnira ndaygu Makko ngun on mo O Muuyi, Alla no piyana yimɓe ɓen mise, Alla ko O Annduɗo kala huunde. @Corrected

    [36] E nder cuuɗi ɗi Alla duŋii(sakkiti) yo darne Innde Makko jantee e nder majji Subunhinanee Mo nder majji ka bimmbi e ka kiikiiɗe

    [37] Worɓe ɓe njulaaku e ngeyngu maapintaa ɗum gaayi jaŋtagol Alla e ñimnugol Julde nden e tottu- gol Jakka on, hiɓe huli Ñalaande nde waylitoytoo e muuɗum ɓerɗe ɗen e giiɗe ɗen

    [38] Fii yo Alla yoɓoyɓe ko ɓuri moƴƴude ko ɓe gollunoo kon, O ɓeydana ɓe e Ɓural Makko ngal. Alla no arsika on mo O Muuyi ko Aldaa hasboore

    [39] Ɓen yedduɓe, golle maɓɓe ɗen no wa'i wa merere wonunde e boowal, ɗonɗaaɗo on no sikka ko nde ndiyam, haa si o arii e mayre o tawataa hay e huunde, o tawa Alla ka Makko O huuɓinana mo hasboore makko nden, Alla ko O Yaawuɗo Hasboore. @Corrected

    [40] Maaɗum ko wano niɓe e maayo luggungo, no suddi ngo benpeƴƴe no dow maggo benpeƴƴe no dow majje duule, niɓe yoga e majje no e dow yoga, si o yaltinii junngo makko ngon o ɓadotaako yi'ugol ngo. On mo Alla waɗanaali ndaygu hara o alaa ndaygu

    [41] Enee, a yi'aali wonndema Alla no subuhinanaade Mo ɓen wonuɓe ka kammuuli e ka leydi e colli ɗin kadi ko saffiniiɗi? Gooto kala e ɗii gomɗii anndii julde mu'un nden e subuhinaali mu'un ɗin, Alla ko O Annduɗo ko ɓe Huuwata

    [42] Ko Alla heeranii Laamu kammuuli ɗin e leydi ndin, ko faade ka Alla woni waɗtinirde nden

    [43] Enee, a yi'aali wonndema Alla hiMo sogga duulere, refti O hawtindira nde, refti O waɗa nde fawondirnde hiɗa yi'a toɓo ngon no yalta e nder mayre, ngo jippoo immorde ka kammu, immorde e pelle no e nder mayre marmalle hiMo hewtina ɗe on mo O Muuyi, hiMo pottina ɗe on mo O Muuyi? Ndaneeri maƴe mayre no do'a naɓude giiɗe ɗen

    [44] Alla hiMo waylita jemma on e ñalorma on, pellet, na wonii e ɗum tasakuyee wonannde joomiraaɓe giiɗe ɓen

    [45] Ko Alla tagii kala daabe hun immorde e ndiyam, no e majji yaarooji reedu muuɗum, no e majji yaarooji koyɗe muuɗm no e majji kadi yaarooji [koyɗe] nayi. Alla hiMo Taga ko O Muuyi, pellet, Alla ko O hattanɗo kala huunde

    [46] Gomɗii Men jippinii Aayeeje ɓannguɗe, Alla no fewna on mo O muuyii faade e Laawol foccii ngol

    [47] Hiɓe wi'a: "Men gomɗinii Alla e Nulaaɗo on, men ɗoftike, refti huccita fedde goo e maɓɓe, ɓaawo ɗum, ɓen wonaali gomɗinɓe

    [48] Si ɓe noddaama faade ka Alla e Nulaaɗo Makko on fii yo o ñaawu hakkunde maɓɓe, tawa fedde goo e maɓɓe ko ɓe ɗuurniiɓe

    [49] Si tawii ko kamɓe mari goonga kan, ɓe aray ka makko ko ɓe ɗoftiiɓe

    [50] Enee, ko nawnaare woni ka ɓerɗe maɓɓe, kaa ɓe sikkiti, kaa ɓe hulu wata Alla e Nulaaɗo Makko on tooñu ɓe? Ko woni, ɓee ko kamɓe woni tooñooɓe ɓen

    [51] Anndu ko woni konngol gomɗinɓe ɓen si ɓe noddaama faade ka Alla e Nulaaɗo Makko on fii yo o ñaawu hakkunde maɓɓe, ko nde ɓe wi'ata: "Men nanii men ɗoftike." Ɓen ɗon ko kamɓe woni malaaɓe ɓen

    [52] Kala ɗoftiiɗo Alla e Nulaaɗo Makko on o huli Alla o rentii [e Lepte Makko ɗen] haray ɓen ɗon ko kamɓe woni malaaɓe ɓen

    [53] Ɓe woondiri Alla, e hattirde goondooje maɓɓe, si a yamirii ɓe ma ɓe yaltu sanne. Maaku: "wata on woondu, ɗoftaare no anndaa, pellet, Alla ko humpitiiɗo ko golloton

    [54] Maaku: "Ɗoftee Alla ɗoftoɗon Nulaaɗo on". Si ɓe huccitii(runtiima) anndu ko fawii mo ko, ko o roondaa kon, no fawii on ko roonda ɗon kon, si on ɗoftike mo on feeway, fawaaki Nulaaɗo on si wanaa yottinngol ɓanngungol

    [55] Alla Fodii ɓen gomɗinɓe e mooɗon ɓe golli moƴƴi ɗin O lontinay ɓe ka leydi wano O lontinirnoo non ɓen adiiɓe ɓe, ma O weeɓinan ɓe diina maɓɓe ka O welanaa ɓe, ma O wattitan ɓe ɓaawo kulol maɓɓe ngol hoolaare, Yo ɓe rewam wata ɓe sirkanam hay e huunde. Kala yedduɗo ɓaawo ɗum haray ɓen ɗon ko kamɓe woni faasiqiiɓe ɓen

    [56] Ñiiɓee e Julde totton Jakka on ɗoftoɗon kadi Nulaaɗo on, bela jo'o on Yurmete

    [57] Wata a sikku ɓeen yedduɓe ɓe laawoto ka leydi, jaaƴorde maɓɓe nden ko ka Yiite, pellet, bonii wattnde

    [58] Ko onon yo gomɗinɓe, yo sakkintino e mooɗon ɓen ɓe ñaame mooɗon jeyi, e ɓen ɓe yottaaki koyɗol immorde e mooɗon, laabi tati ko adii Julde Peeral nden, e tuma wallinton conci mooɗon ka njolloro e ka ɓaawo Julde geeƴe ko awraaji mooɗon tati non. Bakkaatu fawaaki on fawaaki ɓe ɓaawo majji, jinndooɓe hakkunde mooɗon, yoga e mooɗon e dow yoga. Ko wano nii Alla ɓanngini- rani on Aayeeje ɗen Alla ko O Annduɗo Ñeeñuɗo

    [59] Si sukaaɓe mooɗon yottike kellefuyee, yo ɓe sakkitinono wano duŋinornoo non ɓen adiiɓe ɓe, ko wano nii Alla ɓannginiranta on Aayeeje Makko ɗen, Alla ko O Annduɗo Ñeeñuɗo

    [60] E sonnaaɓe jottiiɓe ɓen, ɓen ɓe jortaaki desal bakkaatu fawaaki ɓe nde ɓe wallinta conci maɓɓe ɗin hara ɓe wonaa feññinɓe cuɗaari, ko nde ɓe nantotoo ɓuri moƴƴannde ɓe, Alla ko O Nanoowo Annduɗo

    [61] Bakkaatu fawaaki bunɗu on, bakkaatu fawaaki laƴuɗo on, bakkaatu fawaaki nawnuɗo on, fawaaki e wonkiiji mooɗon nde ñaamoton ka cuuɗi mooɗon maaɗum ka cuuɗi baabiraaɓe mooɗon, maaɗum ka cuuɗi neeniraaɓe mooɗon, maaɗum ka cuuɗi musiɗɓe mooɗon, maaɗum ka cuuɗi banndiraaɓe mooɗon, maaɗum ka cuuɗi bappiraaɓe mooɗon, maaɗum ka cuuɗi yaayiraaɓe mooɗon, maaɗom ka cuuɗi kaawiraaɓe mooɗon, maaɗum ka cuuɗi neeniraaɓe mooɗon ka dewol, maaɗum ɗin ɗi jogiɗon cottirɗe muuɗum, maaɗum giɗo mooɗon. Bakkaatu fawaaki on nde hawtoton ñaamon maaɗum ñaamon ko on sertuɓe. Si on naatay e cuuɗi salminee e dow wonkiiji mooɗon, hiwraango immorde ka Alla barkinaango laaɓungo, ko wano nii Alla ɓannguniranta on Aayeeje ɗen belajo'o onon on haqqilay

    [62] Anndu gomɗinɓe ɓen ko ɓen gomɗinɓe Alla e Nulaaɗo Makko on, si ɓe laatike hiɓe wonndi e makko e dow fiyaake moftuɗo, ɓe yahatah haa ɓe duŋinoo e makko, pellet, ɓen ɗaɓɓirayɓe ma duŋayee ko ɓen ɗon woni gomɗinɓe Alla e Nulaaɗo Makko on, si ɓe ɗaɓɓirii ma duŋayee fii yoga e fiyaake maɓɓe, duŋano on mo yiɗuɗaa [duŋanaade] e maɓɓe, insinanoɗaa ɓe ka Alla. Pellet, Alla ko O Surroowo Yurmeteeɗo

    [63] Wata on waɗu noddugol Nulaaɗo on hakkunde mooɗon wano noddugol yoga e mooɗon yoga. Gomɗii Alla no Anndi ɓen sortotooɓe e mooɗon e moltagol, ɓen wonuɓe lunndaade yamaruyee makko on, yo ɓe rento fii wata fitina hiɓu ɓe maaɗum Lempte muusuɗe heɓa ɓe

    [64] Ko non woniri, pellet, ko Alla heeranii ko woni kon ka kammuuli e ka leydi gomɗii hiMo Anndi ko wonuɗon e hoore mu'un kon, Ñalnde ɓe ruttetee faade ka Makko O yeetoo ɓe ko ɓe gollunoo kon. Alla ko O Annduɗo kala huunde

    Surah 25
    Furqaan

    [1] Mawnii On Jippinɗo Serndoore nden e dow jeyaaɗo Makko on fii yo wonan winndire nden jertinoowo

    [2] On Mo woodanii ɗum Laamu kammuuli ɗin e leydi ndin, o jogitaaki ɓiɗɗo laatanaaki Mo kadi kafidaaɗo ka Laamu. O tagii kala huunde O eɓɓindiinde e eɓɓugol

    [3] Ɓe jogitii gaanin Makko reweteeɗi ɗi tagaani huunde kannji ko ɗi tagaaɗi, ɗi maranah ko'e majji lorra wanaa nafa ɗi marah mayde wanaa ngurndan wanaa Immital

    [4] Ɓen yedduɓe wi'i: "Ndee [Alqur'aanaare] wonaali si wonah pene ɗi o fefindii ɗum, walli mo e hoore majje yimɓe goo". Gomɗii ɓe addii tooñe e bagamma

    [5] Ɓe wi'i: "Ko nde tinndi adinooɓe o winnditi ɗi hiɗi fidanee mo bimmbi e kiikiiɗe

    [6] Maaku: "Jippinii nde On Annduɗo ngunndoo on ka kammuuli e ka leydi, pellet, Kanko O Laatike Surroowo Yurmeteeɗo

    [7] Ɓe wi'i: "Ko heɓi oo Nulaaɗo, himo ñaama ñaametee himo yaha kadi ka lokooji(jeereeji)°? Ko haanunoo ko nde jippintee e makko Maalaa'ikaajo o laatoo wonndude e makko jertinoowo

    [8] Maaɗum werlee e makko ngalu, maaɗum laatanoo mo ngesa o ñaama e mabba. Tooñooɓe ɓen wi'i: "On jokkaali si wonaa gorko mbilɗaaɗo

    [9] Ndaarii [yo Nulaaɗo] ko honno ɓe piyiranay maa mise, ɓe majjii ɓe hattantaake [heɓude] laawol

    [10] Mawnii On tawɗo si O Muuyii O waɗane moƴƴere, no e ɗum gese no ila ley majje canɗe ɗen, O waɗane kadi kuɓeeje

    [11] Ko woni, ɓe fennu Darngo ngo, Men heblorani ɓen fennuɓe Darngal ngal Yiite ooyunge

    [12] Si nge yi'ii ɓe immorde e nokkuure woɗɗunde nananee nge tikkere e faraango

    [13] Si ɓe werlaama e nder magge e nokkuure ɓittunde ko ɓe sinndindiraaɓe, ɓe nodda ton halakuyee

    [14] Wata on noddu hannde halakuyee gooto, noddee halakuyeeji buy

    [15] Maaku: "Enee, ko ɗum ɓuri moƴƴude, kaa ko Aljanna luttoowo on, on mo hulooɓe Alla ɓen fodaa? O laatanike ɓe njoɓdi e wattinirde

    [16] No woodani ɓe nder ton ko ɓe welaa, ko ɓe ñiiɓooɓe, ɗum laatike e dow Joomi maaɗa Fodoore lannditeteende

    [17] Ñalnde O mooɓidoyta ɓe e ko ɓe rewaynoo kon gaanin Alla, O Daala: "Enee, ko onon majjini ɓee jeyaaɓe Am, kaa ko kamɓe majji Laawol ngol

    [18] Ɗi wi'a: "Senayee wonanii Ma, haananah men nde men jogitotoo gaanin Maaɗa immorde e reweteeɓe, kono, A dakmintinii ɓe e baabiraaɓe maɓɓe ɓen haa ɓe yejjiti waaju ngun ɓe laatii yimɓe halkiiɓe

    [19] Gomɗii ɓe fennii on, sabu ko wi'oton kon, ɓe hattantah yiltugol [Lepte ɗen] wanaa wallude, kala tooñuɗo e mooɗon Men meeɗinay mo Lepte mawɗe

    [20] Men Nulaali ado maaɗa immorde e Nulaaɓe si wanaa kamɓe hiɓe nafoo ñaametee hiɓe seenoo kadi ka luumaaji, Men waɗi yoga e mooɗon fitina yoga, fii yo on muñño. Joomi maaɗa laatike ko O Yi'oowo

    [21] Ɓen ɓe jortaaki hawroyde e Amen wi'i: "Ko hannoo jippinee e makko Malaa'ikaaɓe ɓen, maaɗum men yi'a Joomi amen?" Gomɗii ɓee mawnintinike ka wonkiiji maɓɓe, ɓe townitii townitaare mawnunde

    [22] Ñalnde ɓe yi'oyta Malaa'ikaaɓe ɓen weltaare alanaa bomɓe ɓen nden Ñalnde, ɓe wi'a: "Heedo heedaango

    [23] Men ardini faade e ko ɓe gollunoo kon immorde e gollal, Men waɗi ngal punndi caraandi

    [24] Yimɓe Aljanna ɓen nden Ñalnde ɓuri moƴƴude ñiiɓirde ɓuri labeede kadi ñallirde

    [25] E Ñalnde nde kummu ngun seekorta duule ɗen Malaa'ikaaɓe ɓen jippinee jippineede

    [26] Laamu GoongAawu ngun nden Ñalnde ko Hinnorante On ngu woodani, laatoo Ñalnde saɗtunde e dow yedduɓe ɓen

    [27] E Ñalnde tooñuɗo on ŋatoyta junngo makko ngon, o wi'a: "Eeh jalla min, mi jogitino wonndude e Nulaaɗo on Laawol

    [28] Eeh bone am haaniino min, mi jogitanooki kaariijo sehilaajo

    [29] Gomɗii o majjinii lam gaayi Deftere nden ɓaawo nde arii a am, Seytaane laatike ko o jaasinoowo neɗɗanke on

    [30] Nulaaɗo on maaka: "Ko ann yo Jooma pellet, yimɓe am ɓen ɓe jogitike ndee Alqur'aanaare wikkaande(accaande)

    [31] Ko wano nii, Men waɗirani kala Annabaajo gaño immorde e bonɓe ɓen, Joomi maaɗa yonii Fewnoowo e Ballo

    [32] Ɓen yedduɓe wi'i: "Ko hanno Alqur'aanaare nden jippinee e makko e jumla gooto?" Ɗum ko wano nii, fii yo Men tabintinir nde ɓernde maaɗa nden Men rewnindira nde rewnindirgol

    [33] Ɓe addantaa ma misal, si wanaa Men addanii ma Goonga kan e ko ɓuri moƴƴude firo

    [34] Ɓen mooɓoyteeɓe e dow geece muuɗum faade ka Jahannama, ko ɓen ɗon woni ɓuruɓe bonde nokkuure e ɓuruɓe majjude kade laawol

    [35] Gomɗii Men okkii Muusaa Deftere nden, Men waɗi wonndude e makko Musiɗɗo makko on Haaruuna ballo

    [36] Men Daali: "Yahee ka ɓen yimɓe fennuɓe Aayeeje Amen ɗen, Men yirbini ɓe yirbinndee

    [37] E yimɓe Nuuhu tuma nde ɓe fennunoo Nulaaɓe ɓen, Men yooli ɓe Men waɗi ɓe maande fii yimɓe ɓen, Men heblani tooñooɓe ɓen Lepte muusuɗe

    [38] E Aadinkooɓe ɓen e Samuudinkooɓe ɓen e yimɓe ɓunndu ndun e gire ɗuuɗuɗe hakkunde ɗum

    [39] Gooto kala e maɓe Men piyani ɗum mise, gooto kala e maɓɓe men halki ɗum halkugol

    [40] Gomɗii ɓe arii e nden saare toɓaande toɓo bonngo. Kaa ɓe laataaki hiɓe yi'a ɗe? Ko woni, ɓe laatinoke ɓe jortaaki Immotal

    [41] Si ɓe yi'ii ma, ɓe jogitotaako ma si wanaa jalnori. Enee, ko oo Alla Immini Nulaaɗo

    [42] Fii kala hari o ɓadike(ɗesi) majjinnde en gaayi reweteeɗi me'en ɗin si tawiino wanaa ko muññi ɗen kon e dow majji. Aray ɓe anndoyat tuma ɓe yi'ata Lepte ɗen ko hommbo ɓurɗo majjude laawol

    [43] Enee, a tinii on jogitiiɗo reweteeɗo makko on beleeɗe makko ɗen. E hara ko an laatotoo e dow makko fawtiiɗo

    [44] Kaa a sikku wonnde ko ɓuri heewude e maɓɓe hiɓe nana maaɗum hiɓe hakkila? Anndu kamɓe ɓe wonaali si wanaa wano neemoraaɗi, toode, ko kamɓe ɓuri majjude laawol

    [45] Kaa a tinaali faade e Joomi maaɗa honno O fontiri ɗowdi ndin? Sinndo O Muuyuno O waɗayno ndi deeƴundi, refti Men waɗi naange ngen tinndinaynge e mayri

    [46] Refti Men tami ndi ka Amen tamannde newiinde

    [47] Ko Kanko woni On waɗanɗo on jemma on koltu e ɗoyngol ngol fowtere, O waɗi ñalorma on ngal saakorɗo

    [48] Ko Kanko woni On accituɗo keni ɗin ko ɗi weltinooji hakkunde Yurmeende Makko nden, Men jippini immorde ka kammu ndiyam laaɓuɗam

    [49] Fii yo Men wurnitir ɗam leydi maayundi, Men yarnaɗam kadi kon ko Men tagi neemoraaɗi e yimɓe ɗuuɗuɓe

    [50] Gomɗii Men fensitii nde hakkunde maɓɓe fii yo ɓe waajito, salii ɓurɓe ɗuuɗude e yimɓe ɓen si wanaa yeddugol

    [51] Sinndo Men Muuyuno Men Nulayno e kala saare jertinoowo

    [52] Wata a ɗofto yedduɓe ɓen haɓ e maɓɓe hare jihaadi mawnde

    [53] Ko Kanko woni On jillindirɗo maaje ɗen ɗiɗi, ngooɗoo ko welungo ƴem ngooɗoo kadi ko lamɗamwo haaɗungo tak, O waɗi wirngallo hakkunde majje, e heedo heedaango

    [54] Ko Kanko woni on Taguɗo ɓanndunke immorde e ndiyam ɗam, O waɗi mo dammbe e esiraawo, Joomi maaɗa laatike ko O Hattanɗo

    [55] Hiɓe rewa gaanin Alla kon ko nafataa ɓe lorrataa ɓe, yedduɗo on laatike ko o teeɗiiɗo Joomi makko

    [56] Men Nuliraali ma si wanaa ko a weltinoowo e jartinoowo

    [57] Maaku: "Mi naamaaki on e dow ɗum njoɓdi si wanaa on yiɗuɗo jogitaade faade ka Joomi makko Laawol

    [58] Wakkilo e On Wuuruɗo Mo maayataa subuhinoɗaa wonndunde e yettugol Mo, O yonii e ɗum Humpitiiɗo junubaaji jeyaaɓe Makko

    [59] On Taguɗo kammuuli ɗin e leydi ndin e ko woni kon hakkunde majji, e nder balɗe jeego'o refti O fotondiri ka dow Arsi, Hinnorante On lanndo Mo ko O Humpitiiɗo. @Corrected

    [60] Si wi'anaama ɓe: "Sujjanee Hinnorante On" Ɓe wi"a: "Ko hommbo woni Hinnorante On? Enee, hara men sujjanay kon ko yamirɗaa men?" Ɗum ɓeydi ɓe foɗɗitaare

    [61] Mawnii On waɗuɗo ka kammu burjuuji(buurti) o waɗi e nder majji pitilol e leelewal jalbungal

    [62] Ko Kanko woni On waɗuɗo jemma on e ñalorma on lontondirayɗi fii on faandiiɗo annditugol maaɗum o faandii jarnugol

    [63] E jeyaaɓe Hinnorante On, ɓen yahooɓe ka leydi ko no newiri, si majjuɓe ɓen ewnike ɓe, ɓe wi'a: "Kisiyee". @Corrected

    [64] E ɓen waalooɓe sujjannde Joomi maɓɓe e daragol [juula]

    [65] E ɓen wi'ooɓe: "Joomi amen woɗɗintinan men Lepte Jahannama ɗen, pellet, Lepte magge ɗen ko duumiiɗe

    [66] Pellet, ɗen bonii ñiiɓirde e darorde

    [67] E ɓen tawɓe si ɓe nafkii ɓe fantintaa ɓe ɓittintaa kadi, [ɓe] woni ñiiɓuɓe hakkunde ɗum

    [68] E ɓen ɓe rewaali wonndude e Alla reweteeɗo goo, ɓe waraali fittaandu ki Alla harmini kin si wanaa sabu goonga, hara ɓe jeenataa. Mo waɗii ɗum o hawray e junuubu

    [69] Sowanoyte mo Lepte ɗen Ñalnde Darngal, o luttinoyee e nder majje ko o hoynaaɗo

    [70] Si wanaa ɓen tuubuɓe ɓe gomɗini ɓe golli golle moƴƴe, haray ɓen ɗon Allalomtinay bonɗi maɓɓe ɗin moƴƴi. Alla wonii ko O Surroowo Yurmeteeɗo

    [71] Kala tuubuɗo o golli ko moƴƴi haray pellet, kanko o ruttoto ka Alla ko o jaɓanaaɗo tuubuubuyee

    [72] E ɓen ɓe seeditotaako penaale ɗen si ɓe rewii ka rayrayti ɗin [wowletee] ɓe feƴƴay ko tedduɓe @Corrected

    [73] E ɓen tawɓe si ɓe waajoraama Aayeeje Joomi maɓɓe ɗen ɓe hippotaako e dow majje ko ɓe faaɗuɓe e wumuɓe

    [74] E ɓen wi'ooɓe: "Joomi amen, okku men immorde e sonnaaɓe amen e geɗalɓe amen ɓuuɓendan gite, waɗaa men wonannde hulooɓe Alla ɓen ñentinteeɓe

    [75] Ɓenɗon ɓe yoɓoyte huɓeere nden sabu ko ɓe muññii kon, ɓe hawroya nder ton e hiwraango e salminaango

    [76] Ko ɓe ñiiɓooɓe nder ton moƴƴii ñiiɓirde e darorde

    [77] Maaku: "Jeyɗo lam On haajaaka e mooɗon sinndo wanaano du'aaji mo'on ɗin, gomɗii on fenniino aray ɗe laatoo duumiiɗe [Lepte laakara]

    Surah 26
    Shu'araa

    [1] Taa, Siin, Miim

    [2] Ɗen ko Aayeeje Deftere ɓanngunde nden

    [3] Belajo'o an a tampiniray hoore maaɗa kin fii ɓe laataaki gomɗinɓe

    [4] Si Men Muuyii Men jippinay e maɓɓe immorde ka kammu Aaya daaɗe maɓɓe ɗen ñalla ko ɗe yankinaniiɗe mo

    [5] Arataa e maɓɓe waaju immorde ka Hinnorante On fuɗɗaangu si wanaa ɓe laatike ɗuuriiɓe ngu

    [6] Gomɗii ɓe fennii aroyay e maɓɓe kabaruuji ko ɓe laatinoo koɓe jalkitano

    [7] Enee, ɓe yi'aali faade e leydi ndin, no foti hewde ko Men fuɗini e mayri immorde e kala noone tedduɗo

    [8] Pellet, wonii e ɗum [ko jaŋtaa ɗoo] Aaya, ɓurɓe heewuɓe e maɓɓe laataaki gomɗinɓe

    [9] Pellet, Joomi maaɗa ko Kanko woni Tedduɗo Yurmeteeɗo On

    [10] Jaŋto tuma nde Joomi maaɗa noddunoo Muusaa, ɗum woni aru e yimɓe tooñooɓe ɓen

    [11] Yimɓe Fir'awna, kaa on hulataa

    [12] O maaki: "Joom am , min miɗo huli wata ɓe fennam

    [13] Ɓernde am nden ɓittoo hara ɗemngal am ngal wellitaaki, awa Nulu Haaruuna

    [14] No woodani ɓe e dow am bakkaatu miɗo huli fii wata ɓe waram

    [15] O Daali: "Wanaa non, yahee onon ɗiɗo, Menɗen wonndi e mooɗon ko Men heɗiiɓe

    [16] Aree ka Fir'awna wi'on: "Menen dey ko men Nulaaɓe Jooma winndere nden

    [17] Ɗum woni accitu ɓiɗɓe Isra'iila ɓen wonndude e amen

    [18] O wi'i: "Enee, men ne'aano ma ka amen ɗoo hari ko a boobo, ñiiɓuɗaa ka amen ɗoo duuɓi e ngurndam maaɗam

    [19] Golluɗaa gollal maaɗa ngal gollunoɗaa ngal, an ko e yedduɓe ɓen jeyaɗaa

    [20] O maaki: "Mi waɗii ɗum, ontuma hara min ko mi jeyaaɗo e majjuɓe ɓen

    [21] Mi dogi on, tuma nde mi hulunoo on, Joomi am okkin mi Ganndal O waɗin mi jeyaaɗo e Nulaaɓe ɓen

    [22] Ɗum ko neema mo wajitirtaa mi ɗum, fii a maccinɗinii ɓiɗɓe Israa'iila ɓen

    [23] Fir'awna wi'i: " Ko hommbo jeyi winndere nden

    [24] O maaki: "Ko Jooma kammuuli ɗin e leydi ndin e ko woni kon hakkunde majji, si on laatike yananaaɓe

    [25] O wi'ani ɓen wonuɓe banŋe makko: "Enee; on heɗataako

    [26] O maaki: "Joomi mooɗon e Jooma baabiraaɓe ardiiɓe ɓen

    [27] [Fir'awna] wi'i: "Pellet, Nulaaɗo mooɗon on Nulaaɗo faade e mooɗon ko o feetuɗo

    [28] O maaki: "Ko Jooma funnaange e hirnaange e ko woni kon hakkunde majji, si on laatike hakkilooɓe

    [29] [Fir'awna] wi'i: "Mi woondii si jogitike reweteeɗo tanaa am, mi waɗete jeyaaɗo dummbaaɓe ɓen

    [30] O maaki: "Enee, hay si mi addanii ma huunde ɓanngunde

    [31] [Fir'awna] wi'i: "Awa addu ɗum, si tawii ko e goongu ɓen jeyaaɗaa

    [32] O werliiii tuggordu makko ndun, jaka ko ndu biidaande(ngoolwa) ɓannguba

    [33] O yaltini junngo makko ngon, jaka yoo ko ngo rawnungo wonannde ndaarooɓe ɓen

    [34] [Fir'awna] wi'ani mbatu ngun fee makko: "Pellet, ooɗoo ko mbileejo heewuɗo ganndal

    [35] Himo faandii yaltinirgol on ka leydi mooɗon mbilewu makko ngun. Ko hunɗun yamirɗon

    [36] Ɓe wi'i : "Nennu mo e musiɗɗo makko on, nulaa e ca'e ɗen mooɓooɓe (mbile)

    [37] Ɓe addane kala mbileejo annduɗo

    [38] Mbileeɓe ɓen mooɓaa fii fodoore ñalaande anndaande

    [39] Yimɓe ɓen wi'anaa: "Taw si onon ko on mooɓike(ndenndi)

    [40] Belajo'o menen men jokkay mbileeɓe ɓen, si ɓe laatike ko kamɓe woni fooluɓe ɓen

    [41] Tuma nde mbileeɓe ɓen arunoo; ɓe wi'ani Fir'awna: "Enee, hara no woodani men njoɓdi si tawii ko men woni fooluɓe ɓen

    [42] O wi'i : "Eyyo, haray ontuma on jeyaama e ɓaɗtinaaɓe ɓen

    [43] Muusaa maakani ɓe: "mbeddee, ko werloton kon

    [44] Ɓe liɓi ɓokkoy maɓɓe koy e cawoy maɓɓe kon, ɓe wi'i: "Sabu teddungal Fir'awna, ko menen woni foolooɓe ɓen

    [45] Muusaa werlii tuggordu makko ndun, tawi kayru hindu moɗa ko ɓe fefindii kon

    [46] Mbileeɓe ɓen suuyi ɓe sujji

    [47] Ɓe wi'i : "Men gomɗinii Jeyɗo Winndere nden

    [48] Jeyɗo Muusaa e Haaruuna

    [49] [Fir'awna] wi'i: "Enee, on gomɗinay mo, ko adii mi duŋanaade on? Pellet, ko kanko woni mawɗo mooɗon anndinɗo on on mbilewu ngun, kono aray anndon, mami taƴu juuɗe mooɗon e koyɗe mooɗon [taƴa] luutindira. Mami fetu on, on fow mooɗon

    [50] Ɓe wi'i: "Tanaa alaa, menen ko faade ka Joomi amen men ruttotoo

    [51] Menen meɗen tamƴinii nde Joomi amen yawtani men goopi amen ɗin,tawde men laatike adiiɓe gomɗinnde ɓen

    [52] Men Wahayini faade e Muusaa: "Ɗum woni roƴidu e jeyaaɓe Am ɓen. Pellet, onon ko on jokkiteteeɓe

    [53] Fir'awna nuli ka ca'e mooɓooɓe

    [54] [O wi'i:] Pellet, ɓee ko ɓe mojobun pamarun

    [55] Pellet, kamɓe hiɓe tikkinnde men

    [56] Enen non en fow ko en rentiiɓe

    [57] Men yaltini ɓe immorde e gese e canɗi

    [58] E ngaluuji e ñiiɓirde teddunde

    [59] Ko wano nii, Men ronini ɗum ɓiɗɓe Israa'iila ɓen

    [60] Ɓe jokkiɓe ka puɗal

    [61] Tuma nde jamaaji ɗin ɗin yi'ndirnoo, yimɓe Muusaa ɓen wi'i: "Enen en hewtoyte

    [62] O maaki: "Ɗum waɗataa, pellet, Joomi am no wonndi e am O fewnay lam

    [63] Men Wahayini e Muusaa, ɗum woni piyir tuggordu maaɗa ndun maayo ngon, ngo seekii seekol kala seekol na foti e tulde mawnde

    [64] Men ɓanni ton heddiiɓe ɓen

    [65] Men danndi Muusaa e wonnduɓe e makko ɓen fow maɓɓe

    [66] Refti Men yooli heddii ɓe ɓen

    [67] Pellet, wonii e ɗum [ko jaŋtaa ɗoo] Aaya, ɓurɓe heewude e maɓɓe laataaki gomɗinɓe

    [68] Pellet, Joomi maaɗa, ko Kanko woni Tedduɗo Yurmeteeɗo

    [69] Janngan ɓe kumpital fii Ibraahiima

    [70] Tuma nde o wi'annoo ben makko e yimɓe makko ɓen; ko honɗum rewoton

    [71] Ɓe wi'i: "Meɗen rewude sanamuuji, men ñallay ufinanaade ɗi

    [72] O maaki: "Yalli hiɗi nanana on, nde noddoton

    [73] Kaa hiɗi nafa on maaɗum ɗi lorra on

    [74] Ɓe wi'i: "Ko woni, men tawii baabiraaɓe amen ɓen konii ɓe golliraynoo

    [75] O maaki: "Enee, on yi'ii kon ko wonuɗon e rewude

    [76] Onon e baabiraaɓe mooɗon adinooɓe ɓen

    [77] Pellet, kamɓe ko ɓe ayɓe am, si wanaa Jooma winndire nden

    [78] On Taguɗo lam, ko Kanko fewnata lam

    [79] On ko Kanko ñamminta lam O yarnan-mi

    [80] Si mi nawnii, ko Kanko sellinta lam

    [81] E On warayɗo lam refti O wurnitan mi

    [82] On Mo mi tamƴinii kadi nde O yaafatoomi goopi am ɗin Ñalnde [njoɓdi] Diina kan

    [83] Joomam, okkam Ganndal wattidaa mi e moƴƴuɓe ɓen. @Corrected

    [84] Waɗanaa lam ɗemngal goongungal ka sakkitiiɓe ɓen

    [85] Waɗaa mi jeyaaɗo e ronooɓe Aljanna Neemaaji ɗin

    [86] Yawtanaa baaba am, pellet, kanko o laatinoke jeyaaɗo e majjuɓe ɓen

    [87] Wata A hersinoyam Ñalnde ɓe Immital

    [88] Ñalnde nde jawdi e ɓiɗɓe nafataa

    [89] Si wanaa on arduɗo ka Alla e ɓernde hisunde

    [90] Aljanna on ɓatinanee hulooɓe Alla ɓen

    [91] Jahiim ngen feññinanee bewɓe ɓen

    [92] Ɓe wi'nee: "Honto woni ko laatinoɗon kon hiɗon rewa

    [93] Gaanin Alla? Taw si ɗi wallay on maaɗum ɗi wallay hoore majji

    [94] Ɓe hippee e nder magge kanɓe e bewɓe ɓen

    [95] E konnuuji ibliisa ɗin ɗi fow majji

    [96] Ɓe wi'i tawi kamɓe hiɓe wennjondira nder ton

    [97] Men woondirii Alla, men woniino e nder majjere ɓanngunde

    [98] Tuma nde men fonnunoo on e Jooma winndere nden

    [99] Majjinaali men si wonaa bonɓe ɓen

    [100] Alanaa men tefooɓe

    [101] Wanaa kadi giɗo ñallamɓereejo(tigi tigi)

    [102] Sinndo no woodannoo men rutteede, men laatoo jeyaaɓe e gomɗinɓe ɓen

    [103] Pellet, wonii e ɗum [ko jaŋtaa ɗoo] Aaya, ɓurɓe heewuɓe e maɓɓe laataaki gomɗinɓe

    [104] Pellet, Joomi maaɗa, ko Kanko woni Tedduɗo Yurmeteeɗo

    [105] Yimɓe Nuuhu ɓen fenni Nulaaɓe ɓen

    [106] Tuma nde Nuuhu musiɗɗo maɓɓe on wi'annoo ɓe: "Enee, on hulataa [Alla]

    [107] Min dey, ko mi Nulaaɗo e mooɗon hoolaaɗo

    [108] Hulee Alla ɗoftoɗon mi

    [109] Mi toraaki on e dow ɗum njoɓdi, njoɓdi am ndin fawaaki si wanaa Jooma winndere nden

    [110] Hulee Alla ɗoftoɗon mi

    [111] Ɓe wi'i: "Enee, hara men gomɗinte, jaasuɓe ɓen no jokkumaa

    [112] O maaki: "Ko honɗum woni ganndal am e ko ɓe wonunoo e gollude

    [113] Hasboore maɓɓe nden fawaaki si wanaa e Joomi am, sinndo hiɗon so'aynoo

    [114] Min mi wonaali raɗotooɗo gomɗinɓe ɓen

    [115] Min mi wonaali si wanaa jertinoowo ɓannguɗo

    [116] Ɓe wi'i: "Men woondii si a accaali an Nuuhu, ma a laato sanne jeyaaɗo e rajmeteeɓe ɓen

    [117] O maaki: "Joom am, pellet, yimɓe am ɓen ɓe fenni lam

    [118] Ñaawu hakkunde am e maɓɓe ñaawoore, danndaa mi e ɓen wonnduɓe e am jeyaaɓe e gomɗinɓe ɓen

    [119] Men danndi mo e ɓen wonnduɓe e makko ka nder laana ƴoltiika(loowaaka)

    [120] Refti Men yooli ɓaawo [maɓɓe] heddiiɓe ɓen

    [121] Pellet, wonii e ɗum [ko jaŋtaa ɗoo] Aaya, ɓurɓe heewude e maɓɓe laataaki gomɗinɓe

    [122] Pellet, Joomi maaɗa, ko Kanko woni Tedduɗo Yurmeteeɗo

    [123] Aadinkooɓe ɓen fenniino Nulaaɓe ɓen

    [124] Tuma nde Huudu musiɗɗo maɓɓe on wi'annoo ɓe: "Enee, on hulataa [Alla]

    [125] Min dey, ko mi Nulaaɗo e mooɗon hoolaaɗo

    [126] Hulee Alla ɗoftoɗon mi

    [127] Mi toraaki on e dow ɗum njoɓdi, njoɓdi am ndin fawaaki si wanaa Jooma winndere nden

    [128] Enee, on mahay maande e kala tulde hiɗon fija

    [129] Jogitoɗon kuɓeeje a wi'ayma onon ko on luttinteeɓe [ka aduna]

    [130] Si on jaggitii, janggiton ko ndunndarankooɓe

    [131] Hulee Alla ɗoftoɗon mi

    [132] Hulee On ɓeydirɗo on ko annduɗon

    [133] O ɓeydiri on neemoraaɗi e ɓiɗɓe worɓe

    [134] E gese e canɗi

    [135] [O maaki] min dey, miɗo hulani on Lepte Ñalaande mawnde

    [136] Ɓe wi'i: "No fotana men ter, si a waajike maaɗum si a laataaki jeyaaɗo e waajotooɓe ɓen

    [137] Pellet, ɗum wonaali si wanaa jikku adinooɓe ɓen

    [138] Menen men wonaali leptoyteeɓe

    [139] Ɓe fenni mo, Men halki ɓe. Pellet, wonii e ɗum [ko jaŋtaa ɗoo] Aaya, ɓurɓe heewude e maɓɓe laataaki gomɗinɓe

    [140] Pellet, Joomi maaɗa, ko Kanko woni Tedduɗo Yurmeteeɗo

    [141] Samuudinkooɓe ɓen fenniino Nulaaɓe ɓen

    [142] Tuma nde Saalihu musiɗɗo maɓɓe on wi'annoo ɓe: "Enee, on hulataa [Alla]

    [143] Min dey, ko mi Nulaaɗo e mooɗon hoolaaɗo

    [144] Hulee Alla ɗoftoɗon mi

    [145] Mi toraaki on e dow ɗum njoɓdi, njoɓdi am ndin fawaaki si wanaa Jooma winndere nden

    [146] Enee, hara on accete e koo ko woni ɗoo ko on hooliiɓe

    [147] E nder gese e canɗi

    [148] E remuruuji e tamarooje hara dukke majje ko ɓennduɗum

    [149] Hiɗon lesa pelle ɗen [waɗon] cuuɗi ko on haawitiiɓe

    [150] Hulee Alla ɗoftoɗon mi

    [151] Wata on ɗofto yamaruyee fantinooɓe ɓen

    [152] Ɓen bonnooɓe ka leydi hara ɓe moƴƴintaa

    [153] Ɓe wi'i: "Pellet, an ko a jeyaaɗo mbilaaɓe ɓen

    [154] An a wonaali si wanaa ɓanndunke yeru amen, awa addu Aaya, si tawii a laatike jeyaaɗo e goonguɓe ɓen

    [155] O maaki: "Mbaaɗoo ko naaqawa, no woodani mba yaramnde, no woodani on onon kadi yaramnde ñalaande anndaande

    [156] Wata on memir mba ko boni, sakko nannga on Lepte Ñalnde Mawnde

    [157] Ɓe mborii mba, ɓe wonti nimsuɓe

    [158] Lepte ɗen nanngi ɓe. Pellet, wonii e ɗum [ko jaŋtaa ɗoo] Aaya, ɓurɓe heewude e maɓɓe laataaki gomɗinɓe

    [159] Pellet, Joomi maaɗa, ko Kanko woni Tedduɗo Yurmeteeɗo

    [160] Yimɓe Luutu ɓen fenni Nulaaɓe ɓen

    [161] Tuma nde Luutu musiɗɗo maɓɓe on wi'annoo ɓe: "Enee, on hulataa [Alla]

    [162] Min dey, ko mi Nulaaɗo e mooɗon hoolaaɗo

    [163] Hulee Alla ɗoftoɗon mi

    [164] Mi toraaki on e dow ɗum njoɓdi, njoɓdi am ndin fawaaki si wanaa Jooma winndere nden

    [165] Enee, on aray worɓe ɓen immorde e winndere nden

    [166] Ɗalon ko Joomi mooɗon tagani on kon immorde e sonnaaɓe mooɗon? Ko woni, onon ko on yimɓe jaggituɓe

    [167] Ɓe wi'i: "Men woondii si a accaali an Luutu, ma a laato sanne jeyaaɗo e yaltiteeɓe ɓen

    [168] O maaki: "Min dey, miɗo jeyaa e añuɓe ɓen golle mooɗon ɗen

    [169] Jooma, danndam min e ɓeynguure am nden kon ko ɓe gollata

    [170] Men danndi mo e ɓeynguure makko nden, ɓe fow maɓɓe

    [171] Si wonaa jiidiraare(nayeejo debbo) nden ka halkaaɓe ɓen

    [172] Refti Men oƴƴi heddii ɓe ɓen

    [173] Men toɓini e dow maɓɓe toɓo, bonii toɓo jertinaaɓe ɓen

    [174] Pellet, wonii e ɗum [ko jaŋtaa ɗoo] Aaya, ɓurɓe heewuɓe e maɓɓe laataaki gomɗinɓe

    [175] Pellet, Joomi maaɗa, ko Kanko woni Tedduɗo Yurmeteeɗo

    [176] Yimɓe fitaare(sutu) nden fenniino Nulaaɓe ɓen

    [177] Tuma nde Su'aybu wi'annoo ɓe: "Enee, on hulataa [Alla]

    [178] Min dey, ko mi Nulaaɗo e mooɗon hoolaaɗo

    [179] Hulee Alla ɗoftoɗon mi

    [180] Mi toraaki on e dow ɗum njoɓdi, njoɓdi am ndin fawaaki si wanaa Jooma winndere nden

    [181] Humnee ɓetu ngun, wata on laato jeyaaɓe e uytooɓe ɓen

    [182] Manndikiree(peesre) manndikirɗe feewuɗe ɗen

    [183] Wata on ustan yimɓe ɓen piiji maɓɓe ɗin, wata on lancito ka leydi hara ko on bonnooɓe

    [184] Hulee On Taguɗo on, o tagu adinoongu ngun

    [185] Ɓe wi'i: "Pellet, an ko a jeyaaɗo mbilɗaaɓe ɓen

    [186] An a wonaali si wanaa ɓanndunke yeru amen, tawde meɗen jikkumaa ko a jeyaaɗo e fenuɓe ɓen

    [187] Awa fukku e dow amen kunte kammu ngun, si tawii a laatike jeyaaɗo e goonguɓe ɓen

    [188] O maaki: "Ko Joomi am woni Annduɗo ko golloton kon

    [189] Ɓe fenni mo, nanngi ɓe Lepte ñalaande ɗowdiinde nden. Pellet, ɗen laatino Lepte ñalaande mawnde

    [190] Pellet, wonii e ɗum [ko jaŋtaa ɗoo] Aaya, ɓurɓe heewuɓe e maɓɓe laataaki gomɗinɓe

    [191] Pellet, Joomi maaɗa, ko Kanko woni Tedduɗo Yurmeteeɗo

    [192] E pellet, kayre ko nde jippinaande Jooma winndere nden

    [193] Jippinii nde Ruuhu hoolaaɗo on

    [194] Ka ɓernde maaɗa fii yo a laato jeyaaɗo e jertinooɓe ɓen

    [195] E ɗemngal Aarabu ɓanngungal

    [196] Pellet, kayre hinde ka ɗeri aranɓe ɓen

    [197] Enee, hara laatanaaki ɓe Maande, nde tawata anndiino nde ɓiɗɓe Israa'iila annduɓe ɓen

    [198] Sinndo Men jippinno nde e dow yoga e ajamiyankooɓe ɓen

    [199] o janngi nde e dow maɓɓe, ɓe laatotaako gomɗinɓe nde

    [200] Ko wano nii Men naadiri ɗum e ɓerɗe bonɓe ɓen

    [201] Ɓe gomɗintaa nde, haa ɓe yi'a Lepte muusuɗe ɗen

    [202] Ɗe ara e maɓɓe e juhayee, hara ɓe so'aa

    [203] Sakko ɓe wi'a: "Taw si ko men nennanteeɓe

    [204] Enee, ko Lepte Amen ɗen ɓe heñorta

    [205] A tinii si Men dakmitii ɓe duuɓi

    [206] Refti ari e maɓɓe kon ko ɓe laatinoo hiɓe fodee

    [207] Nafaali ɓe ko ɓe laatinoo kon hiɓe dakmitoo

    [208] Men halkaali saare woo, si wanaa hara no woodani nde jertinooɓe

    [209] [Ɗum] ko waaju, Men laataaki tooñooɓe

    [210] Wanaa seytanuuji ɗin jippini nde

    [211] [Ɗum] haananaaɗi, ɗi hattantaake kadi

    [212] Pellet, kannji ko ɗi follateeɗi gaayi heɗagol ngol

    [213] Wata a noddu reweteeɗo goo wonndude e Alla, sakko laatoɗaa jeyaaɗo e Lepteteeɓe ɓen

    [214] Jertin gorol maaɗa ɓurɓe ɓadaade ɓen

    [215] Lesɗinan balbe maaɗen, wonannde ɓen jokkuɓe ma immorde e gomɗinɓe ɓen

    [216] Si ɓe yeddii ma, haray maaku: "Min dey, ko mi danndiiɗo kon ko golloton

    [217] Hoolor On Tedduɗo Yurmeteeɗo

    [218] On Sutiiɗo ma fewndo darotoɗaa

    [219] E waylitogol maaɗa e hakkunde sujjooɓe ɓen

    [220] Pellet, ko Kanko woni Nanoowo Annduɗo On

    [221] Taw si mi humpitay on ko e hommbo Seytanuuji ɗin jippotoo

    [222] Hiɗi jippoo e dow kala fefindotooɗo bakkodinɗo

    [223] Hiɗi werloo nanɗe ɗen, ko ɓurɓe heewude e majji ko fenooji

    [224] Yimooɓe ɓen ko jokkata ɓe, ko bewɓe ɓen

    [225] Enee, a tinaali wonndema kamɓe hiɓe yinoo e kala aynde

    [226] E tawde kamɓe hiɓe wowla ko ɓe huuwataa

    [227] Si wanaa ɓen gomɗinɓe ɓe golli golle moƴƴe ɓe jaŋtii Alla ko ɗuuɗi ɓe yoɓtii ɓaawo ɓe tooñaama. Aray ka ɓen tooñuɓe annday ko honde e waylitorde ɓe waylitotoo

    Surah 27
    Naml

    [1] Taa Siin, ɗen ko Aayeeje Alqur'aanaare nden e Deftere ɓanngunde

    [2] Ko nde Peewal e welo-welo wonannde gomɗinɓe ɓen

    [3] Ɓen ɓe no ñiiɓa e Julde nden ɓe totta Jakka on, hara kamɓe hiɓe yananaa fii Laakara on

    [4] Pellet, ɓen ɓe gomɗinaali Laakara on, Men cuɗanii ɓe golle maɓɓe ɗen, kamɓe hiɓe yinoo

    [5] Ko ɓen woni ɓen, ɓe woodani ɗum Lepte bonɗe ɗen, kamɓe ka Laakara ko kamɓe woni hayruɓe ɓen

    [6] E pellet, an hiɗa lonnginee Alqur'aanaare nden immorde ka Ñeeño Annduɗo

    [7] Tuma nde Muusaa maakannoo ɓeynguure makko nden: "Min dey, mi haynike yiite, aray mi addana on ka nge woni ɗon kumpital maaɗum mi addana on docotal huɓɓungal, bela jo'o onon on iwloto

    [8] Tuma nde o arunoo e magge, o noddaa: Ɗum woni barkinaama on wonɗo ka yiite e ɓen wonuɓe banŋe magge, e Senayee wonanii Alla Jooma winndere nden

    [9] Ko an yo Muusaa, ko woni, ko Min woni Alla Tedduɗo Ñeeñuɗo On

    [10] Liɓu tuggordu maaɗa ndun, Tuma nde o yi'unoo ndu hindu dilla, a wi'ayma kayru ko ndu mboddi, o hucciti ko o doguɗo o yiltitaake. Ko an yo Muusaa: "Wata a hulu, Min dey Nulaaɓe ɓen hulataa ka Am

    [11] Si wanaa on tooñuɗo, refti o lontini ko moƴƴi ɓaawo bone ɗen. Pellet, Min ko Mi Surroowo Yurmeteeɗo

    [12] Naadu junngo maaɗa ngon ka jiiba maaɗa, ngo yaltay ko ngo ranewo ko aldaa e bone, [ɗum no jeyaa] e nder Aayeeje jeenay nulaaɗe e Fir'awna e yimɓe makko ɓen, pellet, kamɓe ɓe laatike yimɓe faasiqiiɓe

    [13] Tuma nde arunoo e maɓɓe Aayeeje Amen ɗen ko yi'eteeɗe, ɓe wi'i: "Ɗu'um, ko mbilewu ɓanngungu

    [14] Ɓe yeddi [Aayeeje ɗen], tawi wonkiiji maɓɓe ɗin no yananaa fii majje, tooñe e mawnintinaare. Ndaaru ko honno laatornoo battane fennuɓe ɓen

    [15] Gomɗii Men okkii Daawuuda e Sulaymaana Ganndal ɓe maaki: "Yettoore nden woodanii Alla On ɓurnuɗo men e dow ɗuuɗuɓe immorde e jeyaaɓe Makko gomɗinɓe ɓen

    [16] Sulaymaana roni Daawuuda, O maaki: "Ko onon yo yimɓe, men anndinaama haala colli ɗin, men okkaama immorde e kala huunde, Pellet, ɗumɗoo ko ɗum woni ɓural ɓanngungal

    [17] Sulaymaana mooɓanaa koneeli makko ɗin immorde ka jinnaaji e ka yimɓe e ka colli, kamɓe ko ɓe yuɓɓinaaɓe

    [18] Haa nde ɓe arunoo e aynde korndolli ɗin, korndolil wi'i: "Ko onon yo korndolli, naatee ka koɗanɗi mooɗon, fii wata Sulaymaana e koneeli mu'un ɗin muncu on, hara kamɓe ɓe so'aa

    [19] [Sulaymaana] moosi ko o jaluɗo immorde e konngol maggi ngol, o maaki: "Jooma, lonnginam no mi yettira neema maaɗa mo neeminɗaa e dow am on, e jibibinɓe lam ɓen, e nde mi gollata ko moƴƴi weltoraa ɗum, naadaami ka Yurmeende Maaɗa wonndude e jeyaaɓe Maaɗa moƴƴuɓe ɓen

    [20] O ƴewtii colli ɗin, o maaki: "Ko heɓi lam, mi yi'aali Hud-huda. Kaa ndu laati jeyaandu e wirniiɗi ɗin

    [21] Maa mi lepta ndu sanne lepte saɗtuɗe maaɗum maa mi hirsandu sanne, maaɗum ndu addana lam hujja ɓannguɗo

    [22] Ndu ñiiɓe ko woɗɗaa, ndu wi'i: "Mi huɓindike ko a huɓindaaki ɗum, mi addanii ma immorde to Saba'i kumpital yananaangal

    [23] Min dey, mi tawii sonnaajo no laamii ɓe himo okkaa immorde e kala huunde, no woodami mo kadi jullere [laamu] mawnde

    [24] Mi tawii mo kanko e yimɓe makko ɓen hiɓe sujjana naange ngen gaanin Alla; Seytaane no cuɗaniɓe golle maɓɓe ɗen o faddii ɓe gaayi Laawol ngol, kamɓe ɓe feewataa

    [25] Ko haɗata ɓe sujjana Alla On yaltinoowo ko suuɗii kon ka kammuuli e ka leydi hiMo Anndi ko suuɗoton e ko feñinton

    [26] Alla, Reweteeɗo alaa si wanaa Kanko Jooma Arsi Tedduki kin. @Corrected

    [27] O maaki: "Aray men ndaara si a goongu, maaɗum si laati jeyaaɗo e fenuɓe ɓen

    [28] Yahidu e nduu talkuru am werloɗaa ndu ka maɓɓe, refti huccaa ɓe ndaaraa ko honɗum ɓe ruttata

    [29] [Sonnaajo on] wi'i: "Ko onon yo mbatu, min dey werlaama ka am talkuru teddundu

    [30] Pellet, nduu ko immorde e Sulaymaana, pellet, ko woni e mayru ko: "Innde Alla Huuɓuɗo Yurmeende Heeriiɗo Yurmeende On

    [31] Wata on townitano lam, aree e am ko jebbiliiɓe

    [32] O wi'i: "Ko onon yo mbatu, waɗtee lam e feere e ɗee fiyaake am, mi laataaki taƴoowo fiyaake haa tawdeɗon e am

    [33] Ɓe wi'i: "Enen ko en jooma doole e jooma hare saɗtuɗe, fiyaake ɗen ko ka maaɗa woni, ndaaru ko honɗum yamirtaa

    [34] [Debbo on] wi'i: "Pellet, lamɓe ɓen si ɓe naatii e saare ɓe bonnay nde, ɓe waɗa tedduɓe mayre ɓen hoyɓe, ko wanonii ɓe gollirta

    [35] Awa min, mi nulay e maɓɓe neldaari, mi ndaara ko honɗum nulaaɓe ɓen ruttodata

    [36] Tuma nde ɓe arunoo ka Sulaymaana, o maaki: "Enee, on ɓeydiray lam jawdi, kon ko Alla okkin mi, no ɓuri moƴƴude diini kon ko O okki on, ko woni, onon hiɗon farnora neldaari mooɗon ndin

    [37] Rutto ka maɓɓe, mamen addana ɓe koneeli ɗi ɓe maraa feere muuɗum, mamen yaltin ɓe ton ko ɓe jaasuɓe hara kamɓe ko hoyɓe

    [38] O maaki: "Ko onon yo mbatu, ko hommbo e mooɗon addanta lam jullere laamu makko nden, ko adii ɓe arude ka am ko ɓe jebbiliiɓe

    [39] Ngaari jinna ndin wi'i: "Min, mi addante nde ko adii a immaade e darnde maaɗa nden, e pellet, min e dow ɗum ko mi dolnuɗo hoolaaɗo

    [40] On mo woni ka muuɗum ganndal immorde ka Deftere wi'i: "Min mi anndante nde ko adii a nde ndarɗe maaɗa ɗen ruttotoo e maaɗa". Tuma nde o yi'unoo nde ko nde ñiiɓunde ka makko, o maaki: "Ɗum ɗoo, ko immorde e Ɓural Joomi am, fii yo O ndarndo lam si mi jarnay [Mo] maaɗum si mi yedday [Mo], kala jarnuɗo anndu ko o jarni kon wonanay wonkii makko kin, kala yedduɗo kadi pellet, Joomi am ko O Galo Tedduɗo

    [41] O maaki: "Faytinanee mo jullere laamu makko nden, ndaaren si on annditay, kaa o laatoto jeyaaɗo e ɓen ɓe annditataa

    [42] Tuma nde o arunoo, [o] wi'aa: "Enee, ko nii jullere maaɗa nden wa'i?" O wi'i: "Awi'ayma ko kayre tigi nii". Men okkaama ganndal ko adii mo, men laatii jebbiliiɓe

    [43] Faddii mo, ɗum ko o laatinoo himo rewa gaanin Alla, pellet, kanko o laatinoke jeyaaɗo e yimɓe yedduɓe

    [44] Wi'anaa mo: "Naatu ka huɓeere". Tuma nde o yi'unoo nde o sikki ko nde duneere(tewru), o ñori dense (korle)makko ɗen. [Sulaymaana] maaki: "Pellet, ndee ko huɓeere newɗiniraande ndaarorɗe". [Debbo on] wi'i: "Jooma, min dey mi tooñii wonkii am, mi jebbilanike Alla Jooma winndire nden, wonndude e Sulaymaana

    [45] Gomɗii Men Nulii faade e Samuudinkooɓe ɓen musiɗɗo maɓɓe on Saalihu, ɗum woni rewee Alla. Tawi kamɓe ko ɓe feddeeji ɗiɗi hiɓe wennjondira

    [46] O maaki: "Ko onon yo yimɓe am, ko fii honɗun heñornton bone ɗen ko adii moƴƴere nden?" "Ko haɗi insinanino Alla bela jo'o onon on yurminoyte

    [47] Ɓe wi'i: "Men kiitinorii ma e ɓen wonnduɓe e maaɗa". O maaki: "kiite mooɗon on ko ka Alla woni, ko woni, onon ko on yimɓe fitneteeɓe" @Corrected

    [48] Laatinoke ka saare ton worɓe njeenayo hiɓe bonna ka leydi ɓe moƴƴintaa

    [49] Ɓe wi'i: Ɓe woondirii Alla, ma men waalanan mo ka suudu kanko e ɓeynguure makko nden refti ma men wi'an jeyɓe mo ɓen; men tawaaka warugol yimɓe makko ɓen, e pellet, menen ko men goonguɓe". @Corrected

    [50] Ɓe hodi hodoore Menen kadi Men fewji fewjoore, tawi kamɓe ɓe so'ataa

    [51] Ndaaru, ko honno laatorno battane hodo maɓɓe ngon, Menen Men yirbinno ɓe kamɓe e yimɓe maɓɓe ɓen ɓe fow maɓɓe

    [52] Ɗin cuuɗi maɓɓe ko yeewuɗi sabu ko ɓe tooñunoo kon. Pellet, wonii e ɗum Maande wonannde yimɓe haqqilooɓe ɓen

    [53] Men danndi ɓen gomɗimɓe, ɓe woni hulooɓe [Alla]

    [54] E Luutu, tuma nde o wi'anno yimɓe makko ɓen: 'Enee, on aray pankare ɗen hara hiɗon sutii

    [55] Eyoo, onon on aray e worɓe ɓen ka tuuyo accon rewɓe ɓen?! Si ko woni, onon ko on yimɓe majjaaɓe

    [56] Jaabawol yimɓe makko ɓen wonaano si wanaa ko ɓe wi'i : "Yaltinee yimɓe Luutu ɓen ka hoɗo (wura) mooɗon ; kamɓe ko ɓe yimɓe laɓɓintintooɓe

    [57] Men daɗndi mo kanko e yimɓe makko ɓen, si wanaa debbo makko on; [on ɗon] Men hoddiranii mo ko o jeyaaɗo e halketaaɓe ɓen

    [58] Men toɓini e dow maɓɓe toɓo, bonii toɓo jertinaaɓe ɓen

    [59] Maaku: Yettoore nden ko Alla woodani, kisiyee wonii e jeyaaɓe Makko ɓen ɓe O suɓii. Enee, ko Alla ɓuri moƴƴude, kaa ko ɗin ɗiɓe sirkanta

    [60] Kaa ko hommbo tagi kammuuli ɗin e leydi ndin O jippinani on immorde ka kammu ndiyam? Men fuɗiniri ɗam gese joomiraaje ŋari. Wonantaa on nde fuɗinon leɗɗe majje. Enee, hara reweteeɗo no woodi wonndude e Alla? Ko woni, kamɓe ko ɓe yimɓe ooñotooɓe

    [61] Kaa ko hommbo waɗi leydi ndin ñiiɓundi, O waɗi hakkunde mayri calluɗi O waɗani ndi pelle O waɗi hakkunde maaje ɗen ɗiɗi heedo? Enee, hara na woodi reweteeɗo [goo] wonndude e Alla? ko woni, ɓurɓe ɗuuɗude ɓen e maɓɓe ɓe anndaa

    [62] Kaa ko hommbo jaabato ɓittiiɗo on si o noddi Mo o hunca bone ɗen O waɗa on lontiiɓe ka leydi? Na woodi Koreweteeɗo goo wonndude e Alla? Fanɗii ko waajitoɗon

    [63] Kaa ko hommbo fewnata on ka niɓe njoorndi e ka maayo, e ko hommbo accitata keni ɗin wewlinirayɗi fii Yurmeende Makko nden? Enee, ko reweteeɗo goo wonndude e Alla? Alla Toowii gaayi ko ɓe sirkata kon. @Corrected

    [64] Kaa ko hommbo woni fuɗɗuɗo tagu ngun refti O rutta ngu, e ko hommbo arsikata on immorde ka kammu e ka leydi? Enee, ko reweteeɗo goo wonndude e Alla? Maaku: "Addee daliili mooɗon on si tawii ko on goonguɓe

    [65] Maaku: "Anndaa ko wirnii kon ɓen wonuɓe ka kammuuli e ka leydi si wanaa Alla. Ɓe so'ataa kadi ko honnde tuma ɓe immintinoytee

    [66] Ko woni, ganndal maɓɓe ngal hattii fii Laakara on, ko woni, kamɓe hiɓe e sikke fii [Laakara], ko woni, kamɓe ko ɓe wumuɓe fii ɗum

    [67] Ɓen yedduɓe wi'i: " Enee, hay si men laatike mbullaari e baabiraaɓe amen ɓen kadi, e hara menen ko men yaltinoyteeɓe

    [68] Gomɗii men fodanooma ɗum menen e baabiraaɓe amen ko adii, ɗum wonaali si wanaa tinndi adinooɓe

    [69] Maaku : "Yehee ka leydi ndaaron ko honno battane bonɓe ɓen laatornoo

    [70] Wata a suno fii maɓɓe, wata a laato e ɓitteende immorde e ko ɓe fewjata kon

    [71] Hiɓe wi'a: "Ko honnde tuma woni ndee Fodoore, si on laatike goonguɓe

    [72] Maaku: "No tijjaa nde tawata ɓadanike on yoga e kon ko ɗaɓɓuɗon yaccinaneede

    [73] Pellet, Joomi maaɗa ko O Jom Ɓural e dow yimɓe ɓen, kono ɓurɓe ɗuuɗude ɓen e maɓɓe ɓe jarnataa [Alla]

    [74] Pellet, Joomi maaɗa hiMo Anndi ko ɓerɗe maɓɓe ɗen soomi e ko ɗe feññinta kon

    [75] Alaa e wirniikun ka kammu e ka leydi si wanaa [fii makkun] no e nder Deftere ɓanngunde

    [76] Pellet ndee Alqur'aanaare, hinde filloo e dow ɓiɗɓe Israa'iila ɓen fii huunde nde ɓe ɓuri luutondirde nden e fii muuɗum

    [77] Pellet, kayre ko nde peewal e Yurmeende wonannde gomɗinɓe ɓen

    [78] Pellet, Joomi maaɗa O ñaawiray hakkunde maɓɓe Ñaawoore Makko ngal, ko Kanko woni Tedduɗo Annduɗo

    [79] Wakkilo e Alla, pellet, an hiɗa e hoore Goonga ɓannguka kan

    [80] Pellet, an a nanintaa mayɓe ɓen, a nanintaa faaɗuɓe ɓen noddaandu ndun si ɓe ɗuurnike ɓe huccitii

    [81] An a wonaali fewnoowo bumɓe ɓen e gaayi majjere maɓɓe nden. A nanintaa si wanaa ɓen gomɗinɓe Aayeeje Amen ɗen hara kamɓe ko ɓe jebbiliiɓe

    [82] Si konngol ngol yanii e dow maɓɓe, Men yaltinana ɓe daabewa immorde ka leydi himba haalana ɓe wonnde yimɓe ɓen laatike ɓe yananaaka Aayeeje Amen ɗen

    [83] E ñalnde Men mooɓoyta immorde e kala mofte dental jeyaaɓe e ɓen fennooɓe Aayeeje Amen ɗen hara kamɓe hiɓe soggee

    [84] Haa si ɓe arii, O Daala: "Eyoo, on fenniino Aayeeje Am ɗen, hara on huɓindoraali ɗi ganndal. Kaa ko honɗum wonɗon e gollude

    [85] Konngol [Lepte] ngol yani e maɓɓe sabu ko ɓe tooñi kon, kamɓe ɓe wowlataa

    [86] Enee, hara ɓe yi'aali, Menen Men waɗii jemma on fii yo ɓe deeƴu e maako, e ñalorma on yi'irɗo? Pellet, wonii e ɗum Aayeeje wonannde yimɓe gomɗinooɓe ɓen

    [87] E Ñalnde wuttoytee ka alaadu, ɗenƴoo ɓen wonuɓe ka kammuuli e ɓen wonuɓe ka leydi, si wanaa ɓen ɓe Alla muuyi, gooto kala e maɓɓe aray e Makko hara ko ɓe hoykiniiɓe

    [88] Hiɗa tina pelle ɗen, sikka ko ɗe fenndiiɗe, hara le kannje hiɗe wuloo wulagol duule ɗen, ɗum ko kuugal Alla, On ŋarɗinɗo kala huunde, pellet, Kanko ko O Humpitiiɗo ko golloton kon

    [89] Mo ardii e moƴƴere nden haray no woodani mo ko ɓuri nde moƴƴude, hara kamɓe ko ɓe hooliiɓe immorde e ɗenƴere nden Ñalnde

    [90] Mo ardii kadi e bone ɗen, geece maɓɓe ɗen hippete ka Yiite. Yalli on yoɓete si wanaa kon ko laatinoɗon hiɗon golla

    [91] Anndu ko mi yamiraa ko yo mi Rewu Jooma ndii leydi ndi Alla harmini ɗum, no woodani Mo kala huunde. Mi yamiraama kadi yo mi laato jeyaaɗo e jebbiliiɓe ɓen

    [92] E yo mi janngu Alqur'aanaare nden, mo feewii haray ko hoore-makko o feewani, mo majjii kadi haray maaku: "Min dey, ko mi jeyaaɗo e jertinooɓe ɓen

    [93] Maaku kadi: "Yettoore nden woodanii Alla, aray O holla on Aayeeje Makko ɗen anndon ɗe". Joomi maaɗa wonaali welsindiiɗo gaay e kon ko golloton

    Surah 28
    Qasas

    [1] Taa, Siin, Miim

    [2] Ɗee ko Aayeeje Deftere ɓanngunde nden

    [3] Meɗen janngira e maaɗa hoore goonga, kumpital Muusaa e Fir'awna, wonannde yimɓe gomɗinooɓe ɓen

    [4] Pellet, Fir'awna townitino ka leydi; o waɗi yimɓe mayri ndin pecce-pecce: himo lo'ina fedde goo e maɓɓe, o hirsa ɓiɗɓe maɓɓe worɓe ɓen o acca rewɓe maɓɓe ɓen. Pellet, ko e bonnooɓe ɓen o jeyanoo

    [5] Meɗen faandinoo moƴƴagol e lo'inanooɓe ɓen ka leydi; Men waɗa ɓe koohooɓe, Men waɗa ɓe kadi ronooɓe ɓen

    [6] Men huɓindina ɓe e leydi ndin, Men holla Fir'awna e Haamaana e koneeli maɓɓe ɗin, kon ko ɓe hulaynoo

    [7] Men wahayini e yumma Muusaa, wonnde: "Muynin mo". Si a hulanoyii mo, ko yo a bugoyo mo ka maayo. Wata a hulu, wata a suno; pellet, Men ruttay mo ka maaɗa, Men waɗoya mo gooto e Nulaaɓe ɓen

    [8] Yimɓe Fir'awna ɓen hocci mo, fii yo laatano ɓe gaño e suno. Pellet, Fir'awna e Haamaana e koneeli maɓɓe ɗin, ɓe laatino woopuɓe

    [9] Debbo Fir'awna on wi'i: "(Kun entum ko) ɓuuɓeendi gite am e an kadi! Wata on waru mo, hino gasa ka o nafata en, maa jogitoren mo ɓiɗɗo". Hari ɓe so'aani

    [10] Ɓernde yumma Muusaa nden wonti yeewunde. Haa o eɓɓi feññinde fii makko, si wanaano Men tabintinnde ɓernde makko nden, fii yo o laato e gomɗinɓe ɓen

    [11] [Yumma Muusaa] wi'ani banndiraawo makko on: "Jokkitu mo"; o haynii mo ka deestii, hari ɓe so'aa-anndude

    [12] Men harminani mo ko adii, (enɗi) muynirɗi ɗin, (banndiraawo makko on) wi'i: "On accay mi tinndinay on fii yimɓe suudu, ɓe ne'ana on mo, hara kadi ko laaɓanay ɓe mo

    [13] Men rutti mo ka yumma makko, fii yo ɓernde makko ɓuuɓu, hara o sunaaki, e fii yo o anndu pellet, fodoore Alla nden, ko goonga. Kono ɓurɓe ɗuuɗude e maɓɓe anndaa

    [14] Nde o yottinoo sagatalaaku makko ngun, o fotondi- ri, Men okki mo faamu e ganndal. Ko wano non Men yoɓirta moƴƴinooɓe ɓen

    [15] O naatiri e saare nden, fewndo welsindaare yimɓe mayre; o tawi worɓe ɗiɗo no haɓa ton: goɗɗo on ko jeyaaɗo e leñol makko, oya on ko jeyaaɗo e ayɓe makko ɓen. Jeyaaɗo e leñol makko ngol ɗaɓɓiri faabo e hoore jeyaaɗo e gaño makko on. Muusaa uttii mo, nde gayni fii makko. [Muusaa] maaki: "Ɗum ɗoo, ko jeyaaɗum e kuuɗe seytaane. Pellet, ko o gaño, majjinoowo ɓannguɗo

    [16] O maaki: "Joomi am, mi tooñii hoore-am; haforanam." O haforani mo. Pellet, ko Kanko woni Haforoowo, Hinnotooɗo On

    [17] O maaki: "Joomi am, sabu ko neeminɗaa kon e am, mi wontataa ballo bomɓe ɓen

    [18] O wonti hulɗo ka saare, himo habbii [nanngeede]. Tawi faabinornooɗo mo on hanki, hino faabinora mo [hannde kadi]. Muusaa maakani mo: "Pellet, ko a bewɗo ɓannguɗo

    [19] Nde Muusaa faandinoo nanngugol tawɗo on ko gaño maɓɓe kamɓe ɗiɗo, o wi'i: "Ko an yo Muusaa, a faala warugol lam, wano ittirnoɗaa wonkii non hanki? A faandaaki, si wanaa wonugol dunndarankeejo ka leydi, a faandaaki jeyeede e moƴƴinooɓe ɓen

    [20] Gorko iwri ka ɓuri woɗɗude e saare nden, himo yaccoo, o wi'i: "Ko an yo Muusaa, mbatu ngun no fewjana fii warugol maa. Yaltu (e leydi ndin). Ko mi jeyaaɗo e laaɓanooɓe ma

    [21] O yalti ton, ko o huluɗo, himo tijjii [nanngeede]. O maaki: "Joomi am, danɗndam e yimɓe tooñooɓe ɓen

    [22] Nde o fewtunoo hella Madyana, o maaki: "Hino hasii ka Joomi am fewnirta lam, e laawol focciingol ngol

    [23] Nde o hewtunoo ka ɓunndu Madyana, o tawi ɗon dental yimɓe, hiɓe yarna [daabeeji maɓɓe], o tawi gaanin maɓɓe, rewɓe ɗiɗo, no sogga [dammi maɓɓe], o maaki: "Ko honɗum habbi-ɗon?" Ɓe wi'i: "Men yarnataa haa aynooɓe ɓen deestoo, baaba amen, ko mawɗo nayeejo

    [24] O yarnani ɓe [dammi ɗin], refti o huccitiri ka ɗowdi, o maaki: "Joomi am, min ko jippinɗaa e am woo e moƴƴere, ko mi hatonjiɗo

    [25] Gooto e [jiwɓe] ɓen ari e makko, himo yahra hersa, o wi'i: "Baaba am no nodde, fii yo o yoɓe njoɓdi kon ko yarnan-ɗaa men". Tuma o hewtunoo ka [mawɗo] on, o sifanii mo fii [makko], o maaki: "Wata a hulu, a daɗii yimɓe tooñooɓe ɓen

    [26] Gooto e [jiwɓe] ɓen wi'i: "Ƴettu mo golle, yo baaba. Pellet, ko ɓuri moƴƴude e mo ƴettataa golle, ko doolnuɗo hoolniiɗo

    [27] [Mawɗo] on maaki: "Miɗo yiɗi resingol ma gooto e jiwɓe am ɓen ɗoo ɗiɗo, e hoore yo a golla-nam duuɓi jeetati. Si a timminii sappo, haray ko e sago maa; mi faalaaka saɗtinannde ma. A taway lam, si Alla jaɓii, ko e moƴƴinooɓe ɓen mi jeyaa

    [28] [Muusaa] maaki: "Ɗum wonii hakkunde am e mon. Happu woo e majji ɗiɗi, ɗi mi hunni, haray ɓiɗteede alanaa e lam. En waɗii Alla fawtiiɗo e ko wowluɗen kon

    [29] Nde Muusaa timminnoo happu ngun, o yahdi e ɓeydnuure makko, o haynii yiite ka senngo (fello) Tuuri, o maaki ɓeunguure makko nden: "Wonee ɗoo, min mi haynike yiite. Belajo'o mi addana on e magge kumpital maa te'annde(docotal) yiite ngen, belajo'o iwloron

    [30] Nde o hewtunoo nge, o noddiraa ka fonngo ñaamo aynde, ka tummbere barkinaande, ka (takko) lekki, wonnde: "Ko an yo Muusaa! Ko Min woni Alla, Jeyɗo winndere nden

    [31] Kadi: "Bugo tuggordu maa ndun"; nde o tinunoo hindu dillira wa mboddi,o huccitiri dogudu, o yeƴƴitaaki. [O noddaa]: "Ko an yo Muusaa! Artu, wata a hulu; ko a jeyaaɗo e hooliiɓe ɓen

    [32] Naadu juungo maa ngon ka jayba maa, ngo yaltay ranewo, ko aldaa e ñawu. Bakaa e maaɗa, juuɗe maa ɗen, fii kulol ngol. Ɗin ko hujjaaji ɗiɗi, immorde ka Joomi maa, haa e Fir'awna e dental mun, pellet, ɓen laatike yimɓe faasiqiiɓe

    [33] O maaki: "Joomi am, mi ittiino wonkii e maɓɓe, miɗo huli nde ɓe warata lam

    [34] Ko musiɗɗo am on Haaruuna, ɓuri lam laaɓude ɗemngal. Immindin-mo e am, ko wallitoo lam, goonginan-mi; miɗo huli nde ɓe fennata lam

    [35] [Alla] daali: "Men semmbiniray tere maa ɗen, musiɗɗo maa on, Men waɗana on hujja (e cemmbe); ɓe hewtirtaa on ɗiɗo, sabu Aayeeje Amen ɗe [Men nuli e] mo'on, e ɓen jokkuɓe on fooluɓe

    [36] Nde Muusaa ardunoo e maɓɓe Aayeeje Amen ɗen ɓannguɗe, ɓe wi'i: "Ɗum wonaali, si wanaa mbilewu fefindaangu. Men naniraali ɗum baabiraaɓe amen adinooɓe ɓen

    [37] Muusaa maaki: "Ko Joomi am ɓuri anndude on arduɗo e peewal, immorde ka Makko, e on mo battane moƴƴe woodani ka laakara. Pellet, O malnataa tooñooɓe ɓen

    [38] Fir'awna wi'i: "Ko onon dental, mi anndanaa on reweteeɗo, si wanaa min. Ko an yo Haamaana, huɓɓinanam [yiite] e loopal ngal, mahiranaa lam huɓeere toowunde, no gasa ka mi ƴellitoo e Reweteeɗo Muusaa On; tawde miɗo sikki mo e fenooɓe ɓen

    [39] O townitii ka leydi, kanko e koneeli makko ɗin, ko aldaa e goonga. Ɓe sikki wonde ɓe ruttitetaako ka Amen

    [40] Men nanngi mo, kanko e koneeli makko ɗin, Men bugii ɓe ka maayo. Tasko, ko honno battane tooñuɓe ɓen wa'unoo

    [41] Men waɗi ɓe ardiiɓe, noddoo ɓe e Yiite. Ñalnde Darngal, ɓe walletaake

    [42] Men jokkintiniri ɓe ka aduna ɗoo, kuddi. Ñalnde Darngal, ko ɓe jeyaaɓe e woɗɗintinoyteeɓe [e yurmeende Alla]

    [43] Gomɗii Men okkii Muusaa Deftere nden, ɓaawo nde Men halkunoo gire arane ɗen, ko nde ndayginorde yimɓe ɓen, e peewal e yurmeende. Belajo'o, ɓe waajitoray

    [44] A tawanooka ka senngo hiirnaange, fewndo Men wahyinnoo e Muusaa yamiroore nden, a jeyanooka kadi e seediiɓe ɓen

    [45] Kono Menen woni taguɓe gire, duuɓi maɓɓe juuti. A hoɗaano kadi e yimɓe Madyana ɓen, hiɗa janngana ɓe Aayeeje Amen; ko Menen woni nulɓe

    [46] A tawanooka ka senngo Fello Tuuri, fewndo Men noddunoo; ko yurmeende immorde ka Joomi maa [woni ko Men nulir-maa], fii no jertiniraa yimɓe, ɓe reentinoowo araali e maɓɓe, ado maaɗa, belajo'o, ɓe waajitoto

    [47] Si wanaano fii yo lepte yanir e maɓɓe, sabu ko juuɗe maɓɓe ardini, ɓe wi'ayno: "Joomi amen, ko haɗno imminaa Nulaaɗo e amen? Men jokka nun Aayeeje Maa ɗen, men jeyee e gomɗimɓe ɓen

    [48] Nde o addirannooɓe goonga kan, immorde ka Amen, ɓe wi'i: "Ko haɗno o okkee yeru ko Muusaa okkanoo kon?" Kere ɓe yeddaano ko Muusaa okkanoo kon ko adii? Ɓe wi'i: "Ko mbileeji ɗiɗi, ɗi no wallindira!" Ɓe wi'i kadi: "Ko men yedduɓe fow e mun

    [49] Maaku: "Addee Deftere immorde ka Alla, hara hinde ɓuri ɗee ɗiɗi feewude, mi jokkaynde, si on laatike goongunɓe

    [50] Si ɓe jaabaaki ma, anndu ko mbeleeɗe maɓɓe ɓe jokkata. Ko hommbo ɓuri majjude ɓuri on jokkirɗo mbeleeɗe mun, ko aldaa e peewal immorde ka Alla? Pellet, Alla fewnataa yimɓe tooñooɓe ɓen

    [51] Gomɗii Men hewtinii ɓe Konngol ngol, belajo'o, ɓe waajitora

    [52] Ɓen ɓe Men rokki Deftere [Tawreeta] nden, ko adii [Alqur'aana] ndee, ko ɓe gomɗimɓe nde

    [53] Si nde janngaama e dow maɓɓe, ɓe wi'a: "Men gomɗinii nde. Ko nde goonga immorde ka Joomi amen. Pellet men woniino jebbiliiɓe, ado mayre

    [54] Ɓen ɗon, ɓe jonniroyte njoɓdi maɓɓe ndin, laabi ɗiɗi, sabu ko ɓe muñinoo kon, hiɓe duñiraynoo moƴƴere nden, bone on, e huunde nde Men arsiki ɓe nden, hiɓe nafqa

    [55] Si ɓe nanii meerente, ɓe ɗuurnoo e ɗum, ɓe wi'a: "Ko menen golle amen woodani, ko onon kadi golle mon woodani. Kisal wonii e mo'on. Men ɗaɓɓataa wonndugol e majjuɓe ɓen

    [56] Pellet, an (Nulaaɗo), a fewnataa mo yiɗuɗaa; kono Alla no fewna on Mo O muuyi. Ko Kanko ɓuri anndude feewuɓe ɓen

    [57] Ɓe wi'i: "Si men jokkidii peewal ngal e maa, men biftete ka leydi amen". E Men hoɗiniraali ɓe e nokku horminaaɗo, hoolniiɗo, mo dimɗe noone kaka addetee e mun, arsike immorde ka Amen? Si ko woni, ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe, ɓe anndaa

    [58] Ɗuuɗii ko Men hakli, e yimɓe ca'e, bewrunooɓe nguuree mun, e hino non galleeji maɓɓe ɗin, hoɗiraaka ɓaawo maɓɓe, si wanaa seeɗa. Men laatii wonnde ronooɓe ɓen

    [59] Joomi maa siforaali wonde halkoowo yimɓe ca'e, haa O immina e lenyol maɓɓeɗen, Nulaaɗo, ko janngana ɓe Aayeeje Amen ɗen. Men siforaali kadi halkugol yimɓe ca'e, si wanaa hara yimɓe majje ko tooñuɓe

    [60] Kala ko okkaɗon e huunde, ko dakamme nguurndam aduna e cuɗaari mun; ko ko woni ka Alla kon, ɓuri moƴƴude, woni kadi ko luttata. E on haqqiltaa

    [61] E ko on mo Men fodi fodaari moƴƴuri, ndi o hawrata e mu'un, wa'ata wa on mo Men dakmitiri dakamme nguurndam aduna, refti hara kanko on, Ñalnde Darngal, ko e tawneteeɓe (ka Yiite) ɓen o jeyaa

    [62] Ñalnde O noddoyta ɓe, O wi'a: "Ko honto kafidaaɗi am, ɗin ɗi aaƴoraynoɗon woni

    [63] Ɓen ɓe Konngol jojji e mu'un wi'a: "Joomi amen, ko ɓee woni ko men bewinnoo. Men bewinirno ɓe, wano men bewirnoo. Men daɗndinike e Maaɗa. Wanaa menen ɓe rewaynoo

    [64] [Ɓe] wi'anee: "Noddee non kafidaaɗi mon ɗin". Ɓe nodda ɗi, kono ɗi jaabotaako ɓe. Ɓe yi'a lepte ɗen, (ɓe yeloo) sinno hara ɓe feewuno

    [65] Ñalnde O noddoyta ɓe, o wi'a: "Ko honɗum jaabinoɗon Nulaaɓe ɓen

    [66] Lamitorɗi ɗin wumiɗana ɓe nden ñalnde, ɓe lamndondirtaa

    [67] Si ko tuubuɗo, o gomɗini, o golli moƴƴuɗi, hino hasii ka o jeyee e malaaɓe ɓen

    [68] Joomi maa no taga ko O muuyi, O suɓoo; suɓagol alanaa ɓe. Senaade woodanii Alla! O toowii e kon ko ɓe sirkata

    [69] Joomi maa no anndi ko ɓerɗe maɓɓe ɗen suuɗata, e kon ko ɓe feññinta

    [70] Ko Kanko Alla woni, Mo reweteeɗo alaa, si wanaa Kanko. Ko Kanko yettoore woodani aduna e laakara. Hino woodani Mo ñaawoore nden. Ko ka Makko rutteteɗon

    [71] Maaku: "Yeetee lam, Si Alla waɗiranii on jemma on, duumiiɗo haa Ñalnde Darngal, ko reweteeɗo hommbo, tanaa Alla, addanta on ndayngu? E on nanataa

    [72] Maaku: "Yeetee lam, Si Alla waɗiranii on ñalorma on, duumiiɗo haa Ñalnde Darngal, ko reweteeɗo hommbo, tanaa Alla, addanta on jemma, mo deeƴoton e mun? E on yi'ataa

    [73] Hino jeyaa e yurmeende Makko, O waɗiranii on jemma e ñalorma; fii no deeƴiron e (jemma) on, e no ɗaɓɓiron ( e ñalorma on), ɓural Makko, e no belajo'o yettiron [Mo]

    [74] Ñalnde O noddoyta ɓe, O wi'a: "Ko honto kadidaaɗi(renndidiiɗi) am, ɗin ɗin aaƴoraynoɗon woni

    [75] Men ɗoofi e kala mofte, seedotooɗo, Men wi'a: "Addee hujjaajji mon ɗin". Ɓe anndi wonnde goonga kan, ko Alla woodani; ko ɓe fefindotonoo kon majjitora ɓe

    [76] Pellet,Qaaruuna ko e yimɓe Muusaa ɓen jeyanoo,kono o bewi e maɓɓe.Men okki mo ngaluuji taway-ɗi soktirɗe mun,no teddana jamaa doolnuɗo.Nde yimɓe makko ɓen,wi'anno mo:Wata a weltor townitaare.Pellet Alla yiɗaa weltortooɓe toownitaare

    [77] Ɗaɓɓir ko Alla okku-maa kon, galle laakare ɗen. Wata a yejjitu geɓal maa ngal aduna. Moƴƴir no Alla moƴƴorii non e maaɗa. Wata a ɗaɓɓu bonnugol ka leydi. Anndu pellet, Alla yiɗaa bonnooɓe ɓen

    [78] O wi'i: "Ko mi okkiraa ɗum, ko e hoore ganndal ngal mi jogii". E o anndaa wonnde gomɗii Alla halkiino gire, adiiɓe mo, ɓurɓe doole, ɓuri mo ɗuuɗude jawle? Ɓe lamndoytaake fii junuubi maɓɓe, kamɓe bomɓe ɓen

    [79] O yaltitiri e yimɓe makko ɓen, cuɗaari makko ndin. Yiɗuɓe nguurndam aduna ɓen wi'i: "Hara nun men heɓayno sugu koo ko Qaaruuna okkaa. Kanko on, pellet, ko o jom-geɓal mawnungal

    [80] Okkaaɓe ganndal ɓen kan wi'i: "Ee bone mon! Ko mbarjaari Alla ndin ɓuri moƴƴannde on gomɗinɗo o golli ko moƴƴi". Kono hawrataa e ɗum, si wanaa muññiiɓe ɓen

    [81] Men mutindini mo e galle makko ɗen, ka leydi. Fedde woo alanaa mo, ko faaboo mo gaanin Alla, o wonaano faabotooɗo hoore-mun

    [82] Ɓen yelinooɓe nokku makko on hanki mun, ɓe waɗti wiide: "Ee bone! Alla no wertana arsike on, Mo O muuyani e jeyaaɓe Makko ɓen, O ɓiɗtinana [Mo O muuyani]. Si wanaa Alla moƴƴinoo e amen, O mutinayno men. Ee bone! Jaka O malnataa yedduɓe ɓen

    [83] Ɗen galle laakara, Men waɗanii ɗe ɓen ɓe yiɗaa townitaare ka leydi, wanaa kadi bonnugol. Battane moƴƴe ɗen, ko fii gomɗuɓe ɓen

    [84] Kala arduɗo e moƴƴere, hino woodani mo ko ɓuri nde moƴƴude; kala kadi arduɗo e bonannde, (yo o anndu) huuwuɓe bonɗi ɗin yoɓetaake, si wanaa ko ɓe huuwaynoo kon

    [85] Pellet, jippinɗo Alqur'aana on e maaɗa, ko ruttoo-wo ma ka woowaandi maa. Maaku: "Ko Joomi am ɓuri anndude arduɗo e peewal, e wonɗo e majjere ɓanngunde

    [86] A wonaano tamƴininooɗo jippineede Deftere nden e maaɗa. Si wanaa tun, ko yurmeende immorde ka Joomi maa. Wata wonu muk, walloowo heeferɓe ɓen

    [87] wata ɓe falo ma kadi e Aayeeje Alla ɗen, ɓaawo ɗe jippineede e maaɗa. Noddu (yimɓe ɓen) faade e Joomi maa, wata a wonu muk, jeyaaɗo e sirkooɓe ɓen

    [88] Wata a rewudu e Alla, reweteeɗo goo. Reweteeɗo goo alaa, si wanaa Kanko. Huunde fow re'ay, si wanaa Jaati Maako Kin. Ko Kanko woodani ñaawugol; ko ka Makko kadi rutteteɗon. @Corrected

    Surah 29
    Ankabut

    [1] Alif, Laam, Miim

    [2] E yimɓe ɓen sikku ɓe accirte nii, fii ɓe wi'ii: "Men gomɗinii!" Hara ɓe fitninaaka

    [3] Gomɗii, Men fitninii ɓen adinooɓe ɓe. Maa Alla feññin, fii goonguɓe ɓen, maa O feññin kadi, fii fenooɓe ɓen

    [4] Kaa huuwuɓe bonɗi ɓen sikku, wonnde ɓe laawoto Men? ko ɓe ñaawata kon bonii

    [5] Kala tawɗo himo jortii hawroygol e Alla, ko pellet, lajal Alla ngal, ko hewtaygal. Ko Kanko woni Nanoowo, Annduɗo On

    [6] Kala kadi tiiɗniiɗo, ko hoore-makko o tiiɗnanii, tawde pellet, Alla ko yonndiniiɗo e tageefo ngon

    [7] Ɓen non gomɗimɓe, ɓe golli golle moƴƴe, ma Men momtan ɓe bonɗi maɓɓe ɗin, Men yoɓitra ɓe, ko ɓuri moƴƴude e ko ɓe gollaynoo kon

    [8] Men yamirii neɗɗanke on, moƴƴugol e mawɓe makko ɓen. Si ɓe doolii maa fii sirkangol Lam, ko a alanaa ɗum ganndal, wata a ɗofto ɓe ! Ko ka Am, woni ruttorde mon, Mi habra on, ko gollaynoɗon

    [9] Ɓen gomɗimɓe Alla, ɓe golli golle moƴƴe, ma Men waɗtiduɓe e moƴƴuɓe ɓen

    [10] Hino e jimɓe ɓen, wi'oowo: "Men gomɗinii Alla"; hara non si o tampiniraama fii Alla, o waɗay lorra yimɓe ɓen, wano lepte Alla ɗen. Si ballal kadi immorii ka Joomi maa, pellet, ɓe wi'ay: "Meɗen wondunoo e mo'on!" Kere wanaa Alla ɓuri anndude ko woni e ɓerɗe tageefo ngon

    [11] Ma Alla anndin fii gomɗimɓe ɓen, ma O feññina kadi fii naafiqiiɓe ɓen

    [12] Heeferɓe ɓen wi'ani gomɗimɓe ɓen: "Jokkee laawol amen ngol, men fawtoto fii goopi mon ɗin". Kono ɓe wonaali fawtotooɓe hay huunde e goopi maɓɓe. Pellet, ko ɓe fenooɓe

    [13] Kono maa ɓe fawtoo fii teddeendi junuubi maɓɓe ɗin, e teddeendi goo, wonndude e teddeendi maɓɓe ndin. Ko maa ɓe lamndoyee, Ñalnde Darngal, gaay e kon ko ɓe fefindotonoo

    [14] Gomɗii Men nulii Nuuhu e yimɓe makko ɓen, o ñiiɓi hakkunde maɓɓe, duuɓi ujunere, ŋakkuɗum duuɓi cappanɗe jowi. Waame on nanngi ɓe, hari ko ɓe tooñuɓe

    [15] Men daɗndi mo, kanko e yimɓe laana kan; Men waɗi ka kaawisa tageefo ngon

    [16] (Janto) kadi Ibraahiima, nde o wi'annoo yimɓe makko ɓen: "Rewee Alla, hulon Mo; ko ɗum ɓuri moƴƴannde on, si woni hiɗon anndi

    [17] Anndee ko reweton kon gaanin Alla, ko sanamuuji, hiɗon taƴa fenaande. Pellet, ɗin ɗi rewoton gaanin Alla, ɗi waawaa on arsikude; ɗaɓɓiree arsike on ka Alla, rewon Mo, yetton Mo. Ko ka Makko woni rutteteɗon

    [18] Si on fennii, haray mofte adinooɓe kadi fenniino (Nulaaɓe mun). Alaa ko fawii e Nulaaɗo on, si wanaa yottingol ɓannginngol

    [19] E ɓee yi'aali no Alla fuɗɗorta tagu ngun, refti O ruttay ngu? Pellet, ɗum wonii ko newanii Alla

    [20] Maaku: "Yiilee ka leydi, ndaaron no O fuɗɗori tagu ngun. Refti Alla taga tagu sakkitoru ngun. Pellet, Alla ko hattanɗo kala huunde

    [21] Himo lepte mo O muuyani, O yurmo mo O muuyani; ko ka Makko rutteteɗon

    [22] On wonaali laawotooɓe ka leydi, wanaa ka kammu; alanaa on gaanin Alla, woni giɗo, wanaa ballo

    [23] Ɓen yedduɓe Aayeeje Alla ɗen, e hawroygol e Makko ngol, ɓen taƴike e yurmeende Am, ɓen ɗon, hino woodani ɓe lepte muusuɗe

    [24] Jaabawol yimɓe makko ɓen wonaano, si wanaa wiide ɓe: "Waree mo, maa sunnon mo". Kono Alla daɗndi mo e yiite ngen. Pellet, wonii e ɗum, maandeeji, wonannde yimɓe gomɗimɓe

    [25] O maaki: "Anndee ko rewoton kon gaanin Alla, ko sanamuuji, fii yiɗindiro hakkunde mon, ka nguurndam aduna, hooti non, Ñalnde Darndal, yoga mon yeddoyay yoga, yoga mon kadi huɗo yoga, hara non, jaaƴorde mon nden, ko ka Yiite, hara wallooɓe alanaa on

    [26] Luutu gomɗini mo. O maaki: "Min on, ko mi feroowo ka Joomi am, ko Kanko woni Fooluɗo, Ñeeño On

    [27] Men yeɗi mo Ismaa'iila e Yaaquuba, Men waɗi e geyngol makko ngol, Annabaaku e Daftere. Men okki mo mbarjaari makko ndin aduna, pellet, kanko on ka laakara, ko o jeyaaɗo e moƴƴuɓe ɓen

    [28] (Janto) kadi luutu, nde o maakannoo yimɓe makko ɓen : " E on aray e pankare, ɗe gooto e winndere nden adaaki on e mun

    [29] E on aray yottagol e worɓe ɓen? paloɗon kadi e laawol? Huuwon ko mbatirdu mon ko añinii?" Kono jaabawol yimɓe makko ɓen wonaano, si wanaa wiide ɓe: "Addan men lepte Alla ɗen, si tawii ko a jeyaaɗo e goonguɓe ɓen

    [30] O maaki: "Joomi am, wallam e hoore yimɓe bonnooɓe ɓen

    [31] Tuma nde Imminaaɓe Amen ɓen addannoo Ibraahiima welo-welo ngon, ɓe wi"i: "Menen, ko men halkooɓee yimɓe ndee saare. Tawde pellet, yimɓe mayre laatike tooñooɓe

    [32] O maaki: "Kono Luutu no ton!" Ɓe wi'i: "Ko menen ɓuri anndude fii wonɓe ton. Ko ma men daɗndu mo, kanko e yimɓe makko ɓen, si wanaa debbo makko on, o jeyaama e helketeeɓe ɓen

    [33] Tum nde imminaaɓe Amen ɓen hewtunoo ka Luutu, o saɗtiraa fii maɓɓe, ɓernde makko ɓiɗtorii fii maɓɓe. Ɓe wi'i: "Wata a hulu, wata a suno. Ko men daɗndooɓe ma an e ɓeynguure maa nden, si wanaa debbo maa on, o jeyaama e halkaaɓe ɓen

    [34] Ko men jippinooɓe lepte e yimɓe ndee saare, immorde ka kammu, sabu ko ɓe yaltunoo e ɗoftaare kon

    [35] Gomɗii Men accii e nden (saare), maande ɓanngunde, wonannde yimɓe haqqilooɓe ɓen

    [36] (Men nuli) kadi e Madyana, musiɗɗo maɓɓe on, Shu'aybu. O maaki: "Ko onon yo yimɓe am, rewee Alla, jortoron Ñalannde sakkitiinde nden, wata woniri e leydi ndin, bonnooɓe

    [37] Kono ɓe fenni mo. Dillannde nden nanngi ɓe, ɓe waɗtini ka koɗooli maɓɓe, ko ɓe jicciiɓe-maayi

    [38] (Men halki) kadi Aadi'en, e Saamuda'en. Gomɗii caambbeje maɓɓe ɗin ɓannganii on. Seytaane cuɗinani ɓe, golle maɓɓe ɗen, ndu sakkii ɓe e laawol ngol; tawi le, ko ɓe rentunooɓe

    [39] (Men halki) kadi Qaaruuna, e Fir'awna e Haamaana. Gomɗii le, Muusaa addanii ɓe ɓanngannduyeeji, kono ɓe townitii ka leydi, ɓe wonaano laawotooɓe

    [40] Kala maɓɓe, Men leptirno junuubi mun ɗin: no e maɓɓe, ɓe Men wuurti henndu e mun; no e maɓɓe, ɓe haacaango halki; no e maɓɓe, mo Men mutini ɗum ka leydi, no e maɓɓe kadi, ɓe Men yoolunoo. Kono non, Alla siforaali tooñoowo ɓe; si ko woni, ko kamɓe tooñunoo ko'e maɓɓe

    [41] Misal ɓen jogitiiɓe gaanin Alla reweteeɗi, ko wano marijaawowal(njomblo) saccungal suudu. Ko ɓuri lo'ude non e cuuɗi ɗin, ko suudu marijaawo. Sinno ɓe annduno

    [42] Pellet, Alla no anndi kala huunde nde ɓe noddata gaanin Makko. Ko Kanko woni Fooluɗo, Ñeeño On

    [43] Ɗee ko mise ɗe Men piyanta yimɓe ɓen; ko woni tun, faamataa ɗen, si wanaa annduɓe ɓen

    [44] Alla tagirii kammuuli ɗin e leydi ndin, e hoore goonga. Pellet, wonii ɗum, maande, wonannde gomɗimɓe ɓen

    [45] Janngu kon ko waayinaa e maaɗa ka Deftere, ñiiɓaa e julde nden. Pellet, juulde nden no haɗa pankare e ko añinii. Ko jantagol Alla ngol ɓuri (huunde kala) mawnude. Alla no anndi ko golloton kon

    [46] Wata on wennjir yimɓe Defte ɓen si wanaa e no ɓuri e moƴƴirde, si wanaa hara ko ɓen tooñuɓe e maɓɓe. Wi'on: "Men gomɗinii nden jippinaande e amen e ɗen jippinaaɗe e mon. Reweteeɗo amen On e reweteeɗo mon On ko gooto, menen non, ko Men jebbilanii ɓe Mo

    [47] Ko wano non Men jippiniri e maaɗa Deftere nden. Ɓen ɓe Men okki Deftere nden, hiɓe gomɗini nde. Hino e maɓɓe on gomɗinɗo nde. Yeddataa Aayeeje Amen ɗen, si wanaa heeferɓe ɓen

    [48] A wonaano hiɗa janngaynoo deftere ado mayre, a winndirtaano ñaamo maa ngon. Harayno, bonnooɓe ɓen sikkittono

    [49] Si ko woni, ko nde Aayeeje ɓannguɗe e ɓerɗe ɓen okkaaɓe ganndal. Yeddataa Aayeeje Amen ɗen, si wanaa tooñuɓe ɓen

    [50] Ɓe wi'i: "Hanno jippinee e makko maandeeji immorde ka Joomi makko?" Maaku: "Aayaaji ko joomam addata, anndee min, ko mi jertinoowo ɓannguɗo

    [51] Kere yonaali ɓe wonnde Men jippinii e maaɗa Deftere nden hinde janngee e maɓɓe? Wonii e ɗum, yurmeende e waaju wonannde yimɓe gomɗinooɓe

    [52] Maaku: "Alla yonii hakkunde am e mooɗon seedee Hino anndi ko woni kon ka kammuuli e ka leydi. Ɓen non gomɗimɓe meere nden ɓe yeddi Alla, ko ɓen woni sooyuɓe ɓen

    [53] Hiɓe hawjirane lepte ɗen. Si wanaano fii lajal innaangal, lepte ɗen ardirayno e maɓɓe juhal, hara kamɓe ɓe so'aa-anndude

    [54] Hiɓe hawjirane lepte ɗen, hara non pellet, Jahannama ko fiiltiinge heefereɓe ɓen

    [55] Ñalnde lepte ɗen suddiroyta ɓe senngo dow maɓɓe e ka ley koyɗe maɓɓe, O daala[na ɓe]: "Meeɗee ko gollaynoɗon kon

    [56] Ko onon yo jeyaaɓe Am gomɗimɓe! Anndee leydi Am ndin ko yaajundi. Ko Min woni ko rewoton

    [57] Kala wonkii meeɗay maayde. Refti ko ka Amen rutteteɗon

    [58] Ɓen gomɗimɓe ɓe golli golle moƴƴe, ma Men hoɗnu ɓe ka Aljanna e cuuɗi ɗi canɗi ilata senngo ley majji, koɓe duumotooɓe ton. Iskin(heskey)° moƴƴere njoɓdi gollunooɓe, @Corrected

    [59] ɓen muññiiɓe, ɓe tuugii e Joomi maɓɓe

    [60] Ɗuuɗii e ruugayɗi ɗi yooɓotaako arsike majji! Ko Alla arsikata ɗi wonndude e onon. Ko Kanko woni Nanoowo, Annduɗo

    [61] Pellet, si a lanndike ɓe: "Ko hommbo tagi kammuu- li ɗin e leydi ndin, O elti naange ngen e lewru ndu?" Ma ɓe wi'u: "Ko Alla". Ko honno ɓe ferlitoraa (e gomɗingol ngol)

    [62] Alla no yaajinana arsike on Mo O muuyi e jeyaaɓe Makko ɓen, Himo ɓittana mo. Pellet, Alla ko Annduɗo kala huunde

    [63] Pellet, si a lanndike ɓe: "Ko hommbo jippiniri ndiyam ka kammu ɗam O wuurnitiri leydi ndin ɓaawo ndi yoorude?", ma ɓe wi'u: "Ko Alla". Maaku: "Yettoore woodanii Alla!". Si ko woni, ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe haqqiltaa

    [64] Ɗam nguurndam aduna wonaali, si wanaa mbeleeɗe e fijindaaru. Pellet, ko hoɗo laakara ngon woni nguurandam. Sinno ɓe annduno

    [65] Si ɓe waɗɗike ka laana, ɓe nodda Alla ɓe laɓɓinano Mo noddaandu ndun. Tuma nde O daɗndi ɓe ka njorndi, ontuma ɓe sirka

    [66] No ɓe yeddira ko Men okki ɓe kon, awa yo ɓe dakmito! Aray kaɓe annda

    [67] E ɓee yi'aali wonnde Men waɗii hormorde hoolniinde, yimɓe ɓen no cifee(bifte) bannge maɓɓe? E ko meere nden ɓe gomɗinta ɓe yedda neemaaji Alla ɗin

    [68] E ko hommbo ɓuri tooñirde wa on fefindiiɗo fenaande e hoore Alla, maa o fenni goonga kan nde ka arunoo e makko? E wonaa ka Jahannama woni jaaƴorde yedduɓe ɓen

    [69] Ɓen tiiɗnorɓe e (weltingol) Men, ma Men fewnirɓe e laawi Amen, ko pellet, Alla no wonndi e moƴƴinooɓe ɓen

    Surah 30
    Ruum

    [1] Alif, Laam, Miim

    [2] Ruumiyankooɓe ɓen foolaama

    [3] ka ɓuri ɓadaade e leydi ndin, kamɓe kadi ɓaawo ɓe fooleede, ɓe fooloya

    [4] e nder duuɓi seeɗaaji. Ko Alla woodani fiyaaku (poolal ngal) ado e ɓaawo (maggal). Nden ñalnde, gomɗimɓe ɓen weltota

    [5] ballal Alla ngal. Himo walla mo O muuyi. Ko Kanko woni Fooloowo, Hinnotooɗo

    [6] [Ɗum] ko fodoore Alla. Alla lunndotaako fodoore Makko nden. Kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen ɓe anndaa

    [7] Hiɓe anndi ko feeñi e nguurndam aduna, kono kamɓe e fii laakara on, ko ɓe welsindiiɓe

    [8] E ɓee miijitaaki fii ko'e-maɓɓe? Alla tagiraali kammuuli ɗin e leydi ndin e ko woni hakkunde ɗin ɗiɗi, si wanaa goonga e lajal innaangal. Anndee ko ɗuuɗi e yimɓe ɓen, ko yedduɓe hawroygol e Joomi maɓɓe

    [9] E ɓee yillaaki ka leydi ɓe taskoo ko honno battane ɓen adinooɓe ɓe wa'unoo? Ɓen wonuno ɓurɓe ɓe doole ɓe remi e leydi ndin ɓe wuuri e mayri ɓuri ko ɓee wuuri e mayri kon. Nulaaɓe maɓɓe ɓen addani ɓe ɓanngannduyeeji. Alla wonaali tooñoowo ɓe, kono non ko ko'e maɓɓe ɓe wonno e tooñude

    [10] Refti ko wonunoo battane bonnuɓe ɓen, ko bonande fii ɓe fennii Aayeeje Alla ɗen, ɓe laatii e jalkitugol ɗe

    [11] Ko Alla fuɗɗi tagu ngun; refti O rutta ngu; refti ko ka Makko rutteteɗon

    [12] Ñalnde Darngal ngal darii, bomɓe ɓen taƴoto

    [13] Woodanoytaaɓe e kafidiiɗi maɓɓe ɗin tefooji, ɓe woniino yedduɓe kafiduɓe ɓen

    [14] Ñalnde Darngal ngal darii,nden ñalnde ɓe seertoyay

    [15] Si ko ɓen gomɗimɓe ɓe golli golle moƴƴe, ɓen ɗon wonoyay e beeli (Aljanna) hiɓe saɗnee(weltine)

    [16] Si tawii non ko ɓen yedduɓe ɓe fenni Aayeeje Amen ɗen e hawrugol ngol e laakara, ɓen ɗon ko tawnoyteeɓe e lepte ɗen

    [17] Subbunhinanee Alla, tuma hiiroton e tuma weetoton

    [18] Ko Kanko yettoore woodani ka kammuuli e ka leydi, e kiikiiɗe e saaga ñalloton

    [19] Himo yaltina ko wuuri e ndr ko maayi, O yaltina kadi ko maayi e nder ko wuuri. Himo wuurnita leydi ndin ɓaawo ndi yoorude. Ko wano non yatainirte- ɗon (e genaale mon)

    [20] Hino jeyaa e maandeeji Makko ɗin: wonnde O tagii on immorde e mbum-mbuldi, refti jaka ko on ɓanndike saakotooɓe [e leydi ndin]

    [21] Hino jeyaa e maandeeji Makko ɗin : wonnde O tagiranii on e wonkiiji mon ɗin, resondirɓe, fii yo on deeƴu e maɓɓe, O waɗi hakkunde mon giggol e yumeende. Wonii e ɗum, maandeeji wonannde yimɓe miijitotooɓe

    [22] Hino jeyaa e maandeeji Makko ɗin: tagugol kammuuli ɗin e leydi ndin, e luutondirgol ɗemɗe mon e mbaadiiji mon. Wonii e ɗum, maandeeji anduɓe ɓen

    [23] Hino jeyaa e maandeeji Makko ɗin: ɗoyngol mon ngol jemma e ñalorma, e ɗaɓɓugol mon ɓural Makko. Wonii e ɗum, maandeeji wonannde yimɓe nanooɓe

    [24] Hino jeyaa e maandeeji Makko ɗin: Himo hollira on maƴe ɗen kulol e tama'u (toɓo), Himo jippinira ka kammu ndiyam, O wuurnitira ɗam leydi ndin ɓaawo ndi yoorude. Wonii e ɗum, maandeeji, wonannde yimɓe haqqilooɓe

    [25] Hino jeyaa e maandeeji Makko ɗin: nde kammu ngun e leydi ndin daroto e yamiroore Makko. Refti si O noddii on noddaandu ka leydi, e jaka onon hiɗon yalta (e genaale mon)

    [26] Hino woodani (laamagol, e tagugol e toppitagol) ɓen wonɓe ka kammuuli e ka leydi: kala maɓɓe ko ɗoftiiɓe Mo

    [27] Ko Kanko woni fuɗɗuɗo tagu ngun, refti O ruttita ngu; ko ɗum ɓuri newanaande Mo. Hino woodani sifa ɓurɗo toowude ka kammuuli e ka leydi. Ko Kanko woni on Fooluɗo, Ñeeñuɗo on

    [28] O piyanii on misal immorde e ko'e-mon: hara no woodani on e ɓen ɓe jeyruɗon ñaame mon, immorde e kafidal e kon ko Men arsiki on, hara hiɗon fota e ɗum, hiɗon hulira ɓe wano hulirton ko'e-mon? Ko woni nii Men fensitirta Aayeeje ɗen, wonannde yimɓe haqqilooɓe

    [29] Si ko woni, tooñuɓe ɓen jokkirii beleeɗe maɓɓe ɗen ko aldaa e ganndal. Ko hommbo fewnata mo Alla majjini? Alanaa ɓe wallooɓe

    [30] Fewtinir yeeso maa ngon e diina kan ñiiɓugol [e mun]. [Ɗum] ko tagu Alla ngu O tagiri yimɓe ɓen e mun - waɗtitugol alaa e tagu Alla ngun -. Ko ɗum woni diina focciika kan; kono ɓurɓe ɗuuɗude e yimɓe ɓen anndaa

    [31] Hara ko on ruttotooɓe e Makko; hulon Mo, ñinnon julde nden, wata on jeye e sirkooɓe ɓen

    [32] (wano) ɓeya senndunooɓe diina mun kan, ɓe woni pecce-pecce, kala fedde no weltora ko woni ka mun kon

    [33] Si saɗteende memii yimɓe ɓen, ɓe noddira Joomi maɓɓe ko ɓe ruttitiiɓe e Makko; refti si O meeɗinii ɓe yumeende immorde e Makko, e jaka fedde goo e maɓɓe no kafida e Joomi mun

    [34] Yoɓe yeddu ko Men okki ɓe kon. "Awa dakmitee, arma anndon

    [35] Kaa Men jippin e maɓɓe hujja (Deftere), hara honde yewta fii ko ɓe sirkaynoo kon

    [36] Si Men meeɗinirii yimɓe ɓen neema, ɓe weltoroo mo. Si bone memirii ɓe sabu ko juuɗe maɓɓe ɗen ardiniri kon, e jaka hiɓe taƴoo

    [37] E ɓe yi'aali wonnde Alla no yaññana arsike on mo O muuyani, O ɓillina? Wonii e ɗum, maandeeji wonannde yimɓe gomɗinooɓe

    [38] Jonnu jom-ɓadiido o hakke makko on, e ɓilliiɓe e ɓii-laawol. Ɗum ɓuri moƴƴude wonande ɓeen faalaaɓe yarluyee Alla on; ko ɓen woni maloyteeɓe ɓen. @Corrected

    [39] Kala ko jonnuɗon e riba, fii on ɓeydor e jawle yimɓe ɓen, ɗum ɓeydotaako ka Alla, kala non ko okkuɗon e Jakka, mo faandoriɗon welayee Alla, ɓen ɗon, ko sowanoyteeɓe [njoɓdi] ɓen. @Corrected

    [40] Ko Alla woni taguɗo on, refti O arsiki on, refti O wara on, refti O wuurnita on. Hara no e kafidaaɗi mon ɗin waɗayɗi goɗɗum e ɗum? Senayeewoo-dani Mo! O toowii e kon ko ɓe sirkata

    [41] Bone on feeñiri ka njoorndi e ka maaje, sabu ko juuɗe yimɓe ɓen faggitii kon; fii yo O meeɗin ɓe yoga e ko ɓe huuwi; belajo'o, ɓe ruttoto

    [42] Maaku: "Yiilee ka leydi, ndaaron ko honno battane adinooɓe ɓen wa'unoo. Tawno ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe ko sirkooɓe

    [43] Fewtinir yeeso maa ngon e diina focciika kan, ado ñalaande arde immorde ka Alla nde ruttetaake. Nde ñalnde, ɓe seeday

    [44] Kala yedduɗo, haray geddi makko ɗin no fawii mo. Kala non golluɗo moƴƴere, haray ko ko'e-maɓɓe ɓe hebilani (Aljanna)

    [45] fii yo O yoɓu ɓen gomɗimɓe ɓe golli moƴƴuɗi, e ɓural Makko ngal. Kanko On, O yiɗaa heeferɓe ɓen

    [46] Hino jeyaa e maandeeji Makko ɗin: Wurtugol Mo keneeli ɗin wewlinooji, e fii yo O meeɗin on e yurmeende Makko nden, e no laaɗe ɗen dogira e yamiroore Makko, e fii yo o ɗaɓɓu e ɓural Makko. Belajo'o, on yettay [Mo]

    [47] Gomɗii Men nulii ado maaɗa Nulaaɓe haa e yimɓe maɓɓe ɓen, ɓe addani ɓe ɓanngannduyeeji. Men yottii e ɓen bonnuɓe; tawi no jojji e Amen faabagol gomɗimɓe ɓen

    [48] Ko Alla woni nuloowo keneeɗi ɗin, ɗi sogga duule ɗen; O saakitira ɗum ka weeyo no O yiɗiri; O waɗta ɗum taƴe-taƴe. A yi'ay toɓo ngon no yalta hakkude mun. Si O hewtinii ngo e on Mo O muuyi e jeyaaɓe Makko ɓen, e jaka kamɓe hiɓe weltoo

    [49] Gomɗii ɓe laatinoke ado (toɓo) ngon jippineede e maɓɓe, ko taƴinooɓe

    [50] Ndaarii e battane yurmeende Alla nden, no O wuurnitorta leydi ɓaawo ndi yoorude. Pellet, waɗoowo ɗum On, ko wuurnitoowo maayɓe ɓen, Kanko Ko O hattanɗo kala huunde

    [51] [Hay] si Men nulii henndu, ɓe yi'i [gese maɓɓe] ɗen no soyɗi, ɓe jokkay ɓaawo ɗum, hiɓe yedda

    [52] Pellet, an a nanintaa maayɓe ɓen, a nanintaa faaɗuɓe ɓen kadi noddaandu ndun, si ɓe runtiima ɓe huccinii ɓabbe (maɓɓe)

    [53] A wonaali fewnoowo wumɓe ɓen e majjere maɓɓe. A nanintaa si wanaa ɓen gomɗimɓe Aayeeje Amen ɗen, hara ko ɓe jebbiliiɓe

    [54] Ko Alla woni taguɗo on e lo'ere, refti O waɗi ɓaawo lo'ere nden cemmbe, refti O waɗi ɓaawo cemmbe ɗen lo'ere e puri(dandanndi). Himo taga ko O muuyi, Ko Kanko woni Annduɗo, Hattanɗo

    [55] Ñalnde Darngal nal darotoo, bomɓe ɓen woonday ɓe ñiiɓaali si wanaa saanga. Ko wano nii ɓe wonanoo ferliseede (e goonga)

    [56] Okkaaɓe ganndal e gomɗinal ɓen wi'a: "Gomɗii on ñiiɓii e ko Alla winndi kon, haa ñalnde ummital. Ko ndee woni ñalaande ummital, kono onon on anndaano

    [57] Nden ñalnde, ngantooji ɗin nafoytaa tooñuɓe ɓen, wanaa kamɓe woni ko ɗaɓɓiretee welayee [Alla]. @Corrected

    [58] Gomɗii Men piyanii yimɓe ɓen e nde Alquraanaa- re, kala misal. Pellet, si a addanii ɓe Aaya, ɓen yedduɓe wi'ay: "On wonaali, si wanaa meerenteeɓe

    [59] Ko wano nii Alla notira e ɓerɗe ɓen ɓe anndaa

    [60] Muñño, pellet, fodoore Alla nden, ko goona. Wata ɓe hoynuma ɓen hoyfine

    Surah 31
    Luqman

    [1] Alif, Laam, Miim

    [2] Ɗee, ko Aayeeje Deftere ñeñaande nden

    [3] Ko nde peewal e yurmeende wonannde moƴƴinooɓe ɓen

    [4] ɓen ñinnooɓe julde nden, ɓe totta aakkal on, hara kamɓe ko ɓe yananaaɓe (fii laakara)

    [5] Ko ɓen woni e peewal immorde e Joomi maɓɓe ɓe, ko kamɓe woni malaaɓe ɓen

    [6] Hino woodi e yimɓe ɓen, soodiroowo mbeleeɗe konnguɗi haa o majjira e laawol Alla ngol ko aldaa e ganndal, o jogitora (Aayeeje) ɗen jalnitgol. Ɓen ɗon, hino woodani ɓe lepte hoynooje

    [7] Si Aayeeje Amen ɗen janngaama e makko, o huccitira(runtora) townitaare, wa si tawii o nanaali ɗe, wa si tawii ko pahu woni e noppi makko. weltanir-mo lepte muusuɗe

    [8] Pellet, ɓen gomɗimɓe ɓe golli moƴƴi ɗin, hino woodani ɓe Aljannaaji neema

    [9] Ko ɓe duumotooɓe ton, ɗum ko fodoore Alla goongunde. Ko Kanko woni On Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [10] O tagirii kammuuli ɗin ko aldaa e tugaale, ɗe yi'oton; O werlii ka leydi pelle fii wata ndi dillidu e mon; O saaki e mayri kala ruugayngel. Men jippiniri ndiyam ka kammu, Men fuɗini e mayri kala nooneeji tedduɗi

    [11] Ɗum ɗoo ko tagu Alla. Hollee Lam ko ɗi (rewoton ɗin) gaanin Makko tagi?" Si ko woni, tooñuɓe ɓen no e majjere ɓanngunde

    [12] Gomɗii Men okkii Luqmaan ñenƴal: "Wonnde yettu Alla. Kala yettuɗo, haray ko hoore-makko o yettani; kala non yedduɗo, anndu pellet, Alla ko Galo, Yettiniiɗo

    [13] Janto tuma Luqmaana wi'annoo geɗal makko on, hari himo waajoo mo: "Ko an ɓinngel am, wata a sirkan Alla. Pellet, sirku on ko tooñe mawɗe

    [14] Men yamirii neɗɗanke on [ɗoftagol] jibimɓe mo ɓen; yumma makko saawirii mo lo'ere e hoore lo'ere: entugol mo ngol, ko e nder duuɓi ɗiɗi. "Wonnde yettam e jinnaaɓe maa ɓen. Ko ka Am woni waɗtinirde nden

    [15] Si ɓe tiiɗnorii ma fii sirkangol Lam e ko a alanaa ɗum ganndal, wata a ɗofto ɓe; wonndir e maɓɓe ka aduna ɗoo moƴƴere. Jokku laawol on ruttiiɗo e Am. Refti ko ka Am woni ruttorde mon, Mi yeetitoo on, ko gollaynoɗon

    [16] Ko an ɓinngel am, anndu ɗen [golle bonɗe maa moƴƴe], si fotii wa abbere, immorde e nenndi foññe, ɗum wona e fetere, maa ka kammuuli maa ka leydi, Alla artiray nde. Pellet, Alla ko Newiiɗo, Humpitiiɗo

    [17] Ko an yo ɓinngel am, ñiiɓnu julde nden, yamiraa moƴƴere, haɗaa ŋiñere(pankare), muñño-ɗaa e ko heɓu-maa. Pellet, ɗum ko jeyaaɗum e fiyakkuji mawɗi. @Corrected

    [18] Wata fal yimɓe ɓen yeeso maa ngon, wata a yahru ka leydi ñaaƴagol. Pellet, Alla yiɗaa kala ñaaƴotooɗo mantoo

    [19] Hakindo e yahdu-maa ndun, joltinaa(ustu) hito maa ngon; ko ɓuri añeede e hitooji ɗin, pellet, ko luukaadu mbabba

    [20] E on yi'aali wonnde Alla eltanii on ko woni kon ka kammuuli e ka leydi? O huuɓitiri on neemaaji Makko feeñuɗi e suuɗiiɗi. Hino woodi e yimɓe ɓen, on wennjiroowo e fii Alla, ko aldaa e gannndal, wanaa peewal, wanaa Deftere jabunde

    [21] Si ɓe wi'anaa:"Jokkee kon ko Allah Jippini", ɓe wi'a: "Si ko woni, men jokkay ko men tawri kon baabiraaɓe amen ɓen"; e hay si tawii seytaane wonii hino nodda ɓe e lepte dulboowe ngen

    [22] Kala jebbiluɗo yeeso mun ngon faade e Alla, hara ko o moƴƴinɗo, gomɗii o jaggiima e ɓoggol tiiɗungol. Ko ka Alla woni battane fiyakuuji ɗin

    [23] Kala yedduɗo, wata keeferaaku makko sunine. Ko ka Amen woni ruttorde maɓɓe, Men humpita ɓe ko ɓe huuwunoo. Pellet, Alla ko Annduɗo jaati ɓerɗe

    [24] Men dakmitay ɓe seeɗa, refti Men forsaɓe e lepte tekkuɗe

    [25] Pellet, si a lamndike ɓe : "Ko hommbo tagi kammiili ɗin e leydi ndin?" Ma ɓe wi'u: "Ko Alla!" Maaku: "Yettoore woodanii Alla!". Kono ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe anndaa

    [26] Ko Alla woodani kala ko woni kammuuli e ka leydi. Pellet, Alla, ko Kanko woni Galo, Yettiniiɗo

    [27] Hay si tawii ko woni ka hoore leydi kon e leɗɗe, [settiraama] karambi, maayo ngon ɓeydora (wontugol ndaha) ɓaawo ɗum, yeru maaje jeeɗiɗi, konnguɗi Alla ɗin lannataa. Pellet, Alla ko Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [28] Tagugol on e immintingol wonaali, si wanaa wa (tagugol) wonkii gooti. Pellet, Alla ko Nanoowo, Yi'oowo

    [29] E a yi'aali wonnde Alla no naada jemma on e nder ñalora on, O naada ñalorma kadi e nder jemma on, O eltii kadi naange ngen e lewru ndun, kala majji no doga haa e lajal innaangal? E wonnde Alla ko Humpitiiɗo ko golloton kon

    [30] Ɗum [ko jaŋtaa ɗoo], ko tawde pellet, Alla ko Kanko woni Goonga, e wonnde kon ko ɓe noddata gaanin Makko, ko ɗum woni meere nden, e wonnde ko Alla woni Toowuɗo, Mawnuɗo On

    [31] E a yi'aali wonnde laaɗe ɗen hino dogira ka maayo e neema Alla, fii yo O hollu on maandeeji Makko ɗin? Wonii e ɗum, maandeeji, wonannde kala heewuɗo-muñal, yettoowo (neema)

    [32] Si tawii morlooɗe(bempejje) hippiriiɓe wa duule [maa pelle], ɓe nodday Alla, hara hiɓe laɓɓinani Mo dewal; tuma nde O daɗndunooɓe ka njorndi, tawi no e maɓɓe hakindiiɗo. Yeddataa Aayeeje Amen ɗen, si wanaa kala heewuɗo janfa, keefeero

    [33] Ko onon yo yimɓe! Hulee Joomi mon, hulon ñalaande, nde baaba duncanoytaa ɓiɗɗo mun, wanaa ɓiɗɗo on kadi duncanoyta ben mun hay huunde. Pellet, fodoore Alla nden ko goonga. Wata nguurndam aduna hodu on, wata hodu on e Alla, (seytaane) hodoowo

    [34] Pellet, ko ka Alla woni anndal Darngal, Himo jippina toɓo; Himo anndi ko woni ka nder renngaaji. Wonkii (woo) anndaa ko ki faggitoto janngo, wonkii (woo) kadi anndaa ko e leydi honndi maayata. Pellet, Alla ko Annduɗo, Humpitiiɗo

    Surah 32
    Sajada

    [1] Alif, Laam, Miim

    [2] Jippineede Deftere nden, sikke woo alaa e mu'un, ko immorde ka Jeyɗo winndere nden

    [3] Walla ɓe wi'ay kanko (Muhammadu) o fefindi nde? Si ko woni, ko nde goongaare, immorde ka Joomi maa, fii yo a jertin yimɓe, ɓe jertinoowo araano e mun ado maaɗa, belajo'o, ɓe feeway

    [4] Ko Alla woni taguɗo kammuuli ɗin e leydi ndin, e kon ko woni hakkunde majji, e nder balɗe jeegoo. Refti O fotondiri ka dow "Arski". Alanaa on gaanin Makko, giɗo wanaa tefoowo. E on waajitotaako? @Corrected

    [5] Himo fewja fiyaakuuji ɗin ka kammu haa ka leydi, refti ɗi ƴeenga ka Makko, e ñalaande nde emmbere mun woni, duuɓi ujunere e ko limoton

    [6] On [fewjoowo fii ɗum on], ko Annduɗo wirniiɗi e feeñuɗi, Fooluɗo, Hinnotooɗo

    [7] On labinɗo kala huunde nde O tagi. O fuɗɗi tagude neɗɗanke ndin e loopal

    [8] refti O waɗi geyngol makko ngol, e sortondiral, immorde ndihal [maniiyu] lo'uɗam

    [9] refi O fotndindiri mo, O wutti e makko Ruuhu Makko on. O waɗani on nanɗe, e giiɗe e ɓerɗe. [Kono] fanɗii ko yettonton

    [10] Ɓe wi': "E nee, si min majjii ka leydi, eyoo men wontay e tagu hesu?" Ko woni kamɓe e hawrugol e Joomi maɓɓe, ko ɓe yedduɓe [ɗum]

    [11] Maaku: "Ko hunnata on, ko malaa'ikaajo maayde on wakkilaaɗo on. Refti ko ka Joomi mon rutteteɗon

    [12] Sinno a yi'ayno, tuma nde bomɓe ɓen ugginta ko'e-maɓɓe ka Joomi maɓɓe! [lƁe wi'a]: "Joomi amen, men yi'ii men nanii, rutton men, men golla ko moƴƴi; menen men yananaama

    [13] Sinno Men muuyuno, Men okkayno kala wonkii peewal makki. Ko woni tun, konngol jojjii immorde e An : "Ma Mi hebbiniray Jahannama on jinna e yimɓe, ɓe denndaangal

    [14] Meeɗiree (lepte ɗen) sabu welsindagol mon hawrugol e ndee ñalaande mon ɗoo. Menen (kadi) Men yejjitii on. Meeɗiree lepte luttal, sabu ko huuwaynoɗon kon

    [15] Anndee ko gomɗinta Aayeeje Amen ɗen, ko ɓen tawɓe si ɓe waajoraama ɗe, ɓe suuyiray sujjugol, ɓe subbuhinora yettugol Joomi maɓɓe, kamɓe ɓe townitotaako

    [16] Becce maɓɓe ɗen hino woɗɗitoo e lelorɗe ɗen, hiɓe noddira Joomi maɓɓe kulol e tama'u; e kon ko Men arsiki ɓe, hiɓe wintoo

    [17] Wonkii (woo) anndaa ko maranaa ɓe e ko ɓuɓɓinta ɓernde, ɗum ko njoɓdi ko ɓe gollaynoo kon

    [18] E on laatiiɗo gomɗinɗo wa'ay wa on faasiqe? (aa'aa), ɓe fotataa

    [19] Si ko ɓen omɗimɓe ɓe golli golle moƴƴe, hino woodani ɓe Aljannaaji weerde jipporde, sabu koɓe gollaynoo kon

    [20] Si tawii non ko ɓe faasiqiiɓe, haray femporde ɓen ɗon nden, ko ka Yiite: Tuma kala ɓe faalaa yaltugol e magge, ɓe ruttitee e magge, ɓe wi'anee: "Meeɗee lepte Yiite nge fennayoɗon ngen

    [21] Ma Men meeɗinir ɓe lepte aduna, ado lepte mawɗe ɗen (laakara), belajo'o, ɓe ruttitoto

    [22] Alaa ɓurɗo tooñude wano waajoraaɗo Aayeeje Joomi mun ɗen, refti o ɗuurnii ɗe ! Pellet, Menen, ko Men yoftotooɓe e bomɓe ɓen

    [23] Gomɗii Men okkii Muusaa Deftere nden, - wata a wonu e sikke e fii hawroygol e makko -, Men waɗi nde ɗoworde ɓiɗɓe Israa'iila ɓen

    [24] Men waɗi e maɓɓe ardiiɓe, ɗowirooɓe (yimɓe ɓen) yamiroore Amen, nde ɓe muññinoo, ɓe woni yananaaɓe e Aayeeje Amen ɗen

    [25] Pellet, Joomi maa, ko Kanko senndoyta hakkunde maɓɓe, Ñalnde Darngal, e kon ko ɓe lurraynoo e fii mun

    [26] E feeñanaali ɓe, no foti ɗuuɗude e ko Men halki ado maɓɓe e gire, hiɓe yaha e koɗooli maɓɓe? Pellet, no e ɗum, tasakuyeeji ! E ɓee haqqiltaa

    [27] E ɓe yi'aali, wonnde Meɗen soggira ndiyam ɗam ka leydi hokkundi, Men yaltinira ɗam remuru, ndu neemoraaɗi maɓɓe e kamɓe ñaamata e mun? E ɓe yi'ataa

    [28] Hiɓe wi'a: "Ko honnde tuma woni ngal uddital, si on laatike goonguɓe

    [29] Maaku: "Ñalnde uddial ngal, ko heeferɓe ɓen gomɗinoyta nafoytaaɓe, wanaa kamɓe woni nennanteeɓe

    [30] Ɗuurno ɓe, haɓɓito-ɗaa. Kamɓe kan, ko ɓe haɓɓitiiɓe (lepte)

    Surah 33
    Ahzaab

    [1] Ko an yo Annabiijo! Hulu Alla, wata a ɗofto heeferɓe ɓen e naafiqiiɓe ɓen. Pellet, Alla laatike Annduɗo, Ñeeñuɗo

    [2] Jokku ko wahayinaa kon e maaɗa, immorde ka Joomi maa. Pellet, Alla laatike Humpitiiɗo ko golloton kon

    [3] Fawo e Alla. Alla yonii faweteeɗo e mun

    [4] Alla waɗanaali neɗɗanke ɓerɗe ɗiɗi e nder fulkuru makko. O waɗaali kadi resondiraaɓe mon ɓen ɓe nanndinirton, neeniraaɓe mon. O waɗaali kadi nodditirayɓe on (baaba ɓen), ɓiɗɓe mooɗon. Ɗum mooɗon, ko kongol mon [yaltungol e] kunndule mon. Alla non, no daala goonga, ko Kanko woni fewnoowo e focciingol ngol

    [5] Noddiree ɓe baabiraaɓe maɓɓe ɓen: ko ɗum ɓuri nunɗude ka Alla. Si tawii non on anndaa baabiraaɓe maɓɓe ɓen, haray ko musiɗɓe mon ka diina e heftodiiɓe mon. Bakkaatu fawaaki on e ko woopoton (faayon) e mun, kono (on bakkondinay e) ko faandoriɗon ɓerɗe mon ɗen. Alla laatike Haforoowo, Hinnotooɗo

    [6] Ko Annabiijo on ɓuri hanndude e gomɗimɓe ɓen diini ko'e maɓɓe; suddiiɓe makko ɓen, ko neeniraaɓe maɓɓe. Joomiraaɓe enɗamaaji ɓen, ko yoga maɓɓe ɓuri hanndude yoga [e ndonndi ndin] ka Deftere Alla, diini gomɗimɓe ɓen e feruɓe ɓen, si wanaa hara on waɗan weldiiɓe mon [ɓe ronataa] ɓen moƴƴere. Ɗum wonii ko winndaa ka deftere

    [7] Janto tuma nde Men ƴettidunoo e Annabaaɓe ɓen ahadi maɓɓe, e ma'a an kadi, e Nuuhu, e Ibraahiima, e Muusaa e Iisaa ɓiɗɗo Maryama on: Men ƴettidi e maɓɓe ahadi tiiɗundi

    [8] fii no [Alla] lamdora goonguɓe ɓen e goonga maɓɓe kan. O hebilanii yedduɓe ɓen, lepte muusuuɗe

    [9] Ko onon yo gomɗimɓe ! Annditee neema Alla on e dow mooɗon, tuma nde koneeli arunoo on, Men wurti e maɓɓe henndu e konuuli, ngu on yi'aali. Alla siforii Rentuɗo ko golloton

    [10] Tuma nde ɓe ardirannoo on, ka senngo dow mon e ka ley [saare] mon, e tuma nde gite ooñinoo, ɓerɗe ɗen hewtiri ka lookoƴe, hiɗon jikka Alla (ontuma) jikke luutondirɗe

    [11] Ko ɗon gomɗimɓe ɓen njariba, ɓe dilliniraa dillere saɗtunde

    [12] Janto kadi, tuma nde naafiqiiɓe ɓen, e ɓen ɓe ñawu woni e ɓerɗe mun wi'aynoo: "Alla e Nulaaɗo Makko on fodaali men, si wanaa hodo

    [13] E tuma nde fedde goo e maɓɓe wi'unoo: "Ko onon yo yimɓe Yathrib ! Ñiiɓirde alanaa on (ɗoo), yiltitee [ka mon]". Fedde goo e maɓɓe no waynitoo Annabiijo on, hiɓe wi'a : "Cuuɗi amen ɗin ko na huncii", hara non wanaa ɗi hunciiɗi: ɓe faandaaki, si wanaa dogugol

    [14] Hay si tawno (ayɓe) ɓen naatiranno ɓe ɓannge mayre, refti ɓe lanndaa fitina (yeddugol), pellet, ɓe wonayno e mun, ɓe leelnataano e ɗum, si wanaa seeɗa

    [15] hara le gomɗii ɓe ahodiino e Alla ko adii, wonnde ɓe runtotaako ɓabbe. Ahadi Alla ndin non, ndi laatike lannditorteendi

    [16] Maaku: "Dogugol nafataa on, si on dogu maayde maa hare; haray ɗum, on dakmitetaake, si wanaa seeɗa

    [17] Maaku: "Ko hommbo woni daɗndoowo on e Alla, si O faandanike on bone, maa si O faandanike on yurmeende?" Ɓe heɓantaa ko'e maɓɓe gaanin Alla, giɗo wanaa ballo

    [18] Gomɗii Alla no anndi falaotooɓe ɓen e mon, e ɓen wi'anooɓe musiɗɓe maɓɓe ɓen :"Aree e amen", hara non ɓe arataa e hare nden, si wanaa seeɗa

    [19] ko wuddan ɓe on. Si kulol ngol arii, a yi'ay hiɓe ndaare, hara gite maɓɓe no yiilora wa mo maayde suddaa e mun. Si kulo ngol non yehii, ɓe laggora ɗemɗe muusuɗe, wuddangol moƴƴere nden. Ɓen ɗon, ɓe gomɗinaali, Alla bonnii golle maɓɓe ɗen. Ɗum wonii ko newanii Alla

    [20] Hiɓe sikka koneeli ɗin yahataa. Hay si koneeli ɗin artii, ɓee [naafiqiiɓe] yelotono sinno hara nun hiɓe ka ladde hakkunde yimɓe ladde ɓen, hara hiɓe lanndo fii mon. Hay si ɓe tawtodano e mon, ɓe haɓataano si wanaa seeɗa nii

    [21] Gomɗii laatanike on e Nulaaɗo Alla on, ñemtinal moƴƴal, wonannde on jortiiɗo Alla, e Ñalaande sakkitiinde nden, o jantii Alla ko ɗuuɗi

    [22] Nde gomɗimɓe ɓen yi'unoo koneeli ɗin, ɓe wi'i: "Ko ɗum woni ko Alla e Nulaaɗo Makko on fodi men; haray Alla e Nulaaɗo Makko on goongii". Ɗum ɓeydaali ɓe, si wanaa gomɗinal e jebbilaare

    [23] Hino e gomɗimɓe ɓen, worɓe hunnuɓe ko ɓe ahodi e Alla kon : hino e maɓɓe timminɗo takke mun ɗen (haa o sahodinaa), hino e maɓɓe kadi haɓɓitiiɗo; ɓe waɗtitaali (ahadi ndin) mbattiigu

    [24] Fii yo Alla yoɓir hunnuɓe ɓen sabu goongude maɓɓe, O lepta naafiqiiɓe ɓen, si Mo yiɗi, maa O jaɓana ɓe tuubuubuyee. Tawde pellet, Alla laatike Haforoowo, Hinnotooɗo

    [25] Alla ruttidii yedduɓe ɓen e tikkere maɓɓe nden, ɓe heɓaali moƴƴere. Alla yonii gomɗimɓe ɓen e hare. Alla siforii Cemmbe e Poolal

    [26] O jipiini ɓen wallindirnooɓe jeyaaɓe e yimɓe Defte ɓen, ka tataaji maɓɓe ɗin, O weddii ɗenƴere e ɓerɗe maɓɓe; fedde goo (e maɓɓe) hiɗon wara, hiɗon daha kadi fede goo

    [27] O ronini on leydi maɓɓe, e galleeji maɓɓe, e jawle maɓɓe, e leydi ndi on tippaano e mun. Alla siforii hattanɗo kala huunde

    [28] Ko an yo Annabiijo ! Maakan suddiiɓe maa ɓen: "Si wonii ko nguurndam aduna faalaɗon e cuɗaari majjam, haray aree mi dakmita on, mi seera on [ontuma] cergal moƴƴal

    [29] Si tawii non ko Alla faalaɗon, e Nulaaɗo Makko on, e galle laakara ɗen, haray pellet, Alla maranii moƴƴimɓe ɓen e mooɗon, njoɓdi mawndi

    [30] Ko onon yo suddiiɓe Annabiijo on ! Kala adduɗo e mooɗon bone ɓannguɗo, lepte ɗen sowirante mo cowalle ɗiɗi! Ɗum wonii ko newanii Alla

    [31] Kala e mooɗon ɗoftiiɗo Alla e Nulaaɗo Makko on, o golli ko moƴƴi, Men yoɓiray mo njoɓdi makko ndin laaɓi ɗiɗi, Meɗen marani mo kadi, arsike tedduɗo

    [32] Ko onon yo suddiiɓe Annabiijo! On wa'aa wano gooto e suddiiɓe ɓen. Si on gomɗii, haray wata on yergin konngol, sakko on mo ñawu [tuuyo] woni e ɓernde mun tamƴinoo. Wowlon konngol moƴƴol

    [33] Ñiiɓee ka cuuɗi mon; wata on feññinir cuɗaari mon, wano wirtaare majjere adinooɓe. Ñiiɓnee Julde nden, totton askal on, ɗoftoɗon Alla e Nulaaɗo Makko on. Anndee ko Alla faandii, ko ittanta on e tuuɗe, onon yimɓe suudu [Annabiijo], O laɓɓinira on laɓɓingol

    [34] Jantee ko wonaa e janngeede ka cuuɗi mon, immorde e Aayeeje Alla, e Sunna. Pellet, Alla laatike Newiiɗo, Humpitiiɗo

    [35] Pellet, juulɓe worɓe ɓen e juulɓe rewɓe ɓen, e gomɗimɓe worɓe ɓen e gomɗimɓe rewɓe ɓen, e ɗoftiiɓe worɓe ɓen e ɗoftiiɓe rewɓe ɓen, e goonguɓe worɓe ɓen e goonguɓe rewɓe ɓen, e muññiiɓe worɓe ɓen e muññiiɓe rewɓe ɓen, e yankiniiɓe worɓe ɓen e yankiniiɓe rewɓe ɓen, e sakkotooɓe worɓe ɓen e sakkotooɓe rewɓe ɓen, e hoorooɓe worɓe ɓen e hoorooɓe rewɓe ɓen, e worɓe reenooɓe farjuuji mun e rewɓe reenooɓe farjuuji mun, e worɓe jantotooɓe Alla ko ɗuuɗi ɓen e rewɓe jantotooɓe ɓen: Alla maranii ɓen, haforanal e njoɓdi mawndi

    [36] Alanaa gomɗiɗo gorko, wanaa gomɗinɗo debbo, si Alla e Nulaaɗo Makko on ñaawii fiyaaku, nde suɓagol e fiyaaku maɓɓe on. Kala non yedduɗo Alla e Nulaaɗo Makko on, haray o majjii majjere ɓanngunde

    [37] Janto tuma maakanayno-ɗaa on mo Alla neemini e mun, moƴƴu-ɗaa e makko: "Jogitano suddiiɗo maa on, hoore-maa, hulaa Alla", hiɗa suuɗa e fonndo maa, ko Alla feññinta. Hiɗa hula yimɓe ɓen, kono ko Alla fotu-ɗaa hulude. Tuma Zaydu huntunoo e (suddiiɗo) on haaju, Men resin-maa mo, fii wata ɓittere wonu e gomɗimɓe ɓen, e (resugol) suddiiɓe nodditiraaɓe maɓɓe ɓen, si ɓen huntii e maɓɓe haaju. Yamiroore Alla nden laatike golleteende

    [38] Feloore alanaa Annabiijo on, e kon ko Alla daginai mo, ɗum ko ñaawoore Alla e ɓen feƴƴuɓe ado makko. Ñaawoore Alla nde wonii eɓɓaande hoddiraande

    [39] Ɓen yottiinooɓe nule Alla ɗen, ɓe no hula Mo, ɓe hula goɗɗo goo si wanaa Alla. Alla yonii hasboowo

    [40] Muhammadu wonaali baaba hay goot e worɓe mon, ko [o] woni, ko Nulaaɗo Alla e timmoode Annabaaɓe. Alla laatike Annduɗo kala huunde

    [41] Ko onon yo ɓen gomɗimɓe, jantoree Alla jantoore ɗuuɗunde

    [42] Subhinee Mo bimmbi e kiikiiɗe

    [43] Ko Kanko woni yurmeteeɗo on, -e Malaa'ikaaɓe Makko ɓen (du'orana on), - fii no O yaltinira on e niɓe faade e annoora. O siforii hinnotooɗo gomɗimɓe ɓen

    [44] Hiwrondiral maɓɓe ngal ñalnde ɓe hawrata e Makko, ko "Salaam" [kisiyee], O maranii ɓe mbarjaari teddundi

    [45] Ko an yo Annabiijo ! Men nulirii ma [fii yo wonu] seediiɗo, e wewlinoowo e jertinoowo

    [46] e noddoowo faade e Alla, duŋayee Makko; e pitilol jalɓungol

    [47] Wewlinir gomɗimɓe ɓen, wonnde no woodani ɓe ka Alla, ɓural mawnungal

    [48] Wata a ɗofto heeferɓe ɓen e naafiqiiɓe ɓen, ɗuurno (e) lorra maɓɓe kan, fawo-ɗaa e Alla. Sabu Alla yonii ka fawee

    [49] Ko onon yo ɓen gomɗimɓe ! Si resii rewɓe gomɗimɓe ɓen, refti on seerii ɓe ado on meemondirde e maɓɓe, haray alanaa on e maɓɓe, edda mo ɓe eddinotoo. Dakmitiree ɓe [njooɓa], seeriron ɓe cergal laɓaangal

    [50] Ko an yo Annabiijo ! Men daginanii ma suddiiɓe maa ɓen ɓe jonnu-ɗaa teŋe mun ɓen, e ɓen [horɓe] ɓe jeyru-ɗaa ñaamo maa, e ɓen [dahaaɓe] ɓe Alla neldu-maa, e jiwɓe bappa maa, e jiwɓe yaayiraaɓe maa, e jiwɓe kaawu-maa, e jiwɓe neeniraaɓe maa, - ɓen feridunooɓe e maa, - e suddiiɗo gomɗinɗo, si o yeɗii hoore-makko Annabiijo on, si Annabiijo on kadi faandike resugol mo : ɗum ko ko heerani maa, gaanin gomɗimɓe ɓen. Gomɗii Meɗen anndi ko Men farli e maɓɓe kon, e fii suddiiɓe maɓɓe ɓen, e ko ɓe jeytiri ñaame maɓɓe ɗen, fii wata ɓiɗteende wonu e maaɗa. Alla laatike haforoowo, Hinnotooɗo

    [51] Hiɗa nennintina on mo yiɗu-ɗaa (nennintinnde) e maɓɓe, ɓaɗtinaa e maaɗa on mo yiɗu-ɗaa. E on mo ɗaɓɓu-ɗaa (belagol ka mun) e ɓen ɓe nennitu-ɗaa, bakkaaku woo fawaaki ma. Ko ɗum ɓuri ɓadaade e ko ɓuɓɓinta ɓerɗe maɓɓe, hara ɓe sunotaako, ɓe weltora kadi ko okku-ɗaa ɓe kon, ɓe fow maɓɓe. Alla no Anndi ko woni e ɓerɗe mon. Alla laatike Annduɗo, Muññiiɗo

    [52] Rewɓe ɓen dagitantaako ma ɓaawo [ɓee ɗoo], wanaa nde waɗtitirtaa ɓe genndiraaɓe goo, hay si ŋari ɓen ɗon haawnii ma; si wanaa ɓe jeyru-ɗaa ñaamo maa ɓen. Alla laatike tommbiiɗo kala huunde

    [53] Ko onon yo ɓen gomɗimɓe ! Wata on naatu ka cuuɗi Annabiijo on, si wanaa hara on nodda e ñaametee, hara wanaa yo on habbito ko ɓenndi ka makko. Kono si on noddaa ma, naatee. Si on ñaamii, sentee, hara on ɗaɓɓaali haala. Anndon ɗum mooɗon, hino lorraynoo Annabiijo on, kono o hersa (haalannde) on, Alla non ɗalataa [yamirde] goonga. Si on lanndoto (suddiiɓe makko) ɓen haaju, lanndoree ɓe ɓaawo wirngallo: ko ɗum mooɗon, ɓuri laaɓannde ɓerɗe mon e ɓerɗe maɓɓe. Haananaa on nde lorroton Nulaaɗo Alla on, wanaa nde resoton suddiiɓe maɓɓe ɓen ɓaawo makko, poomaa; pellet, waɗugol mon ɗum, wonii ko mawni ka Alla

    [54] Si on feññinii huunde, maa on suuɗii nde, pellet, Alla laatike annduɗo kala huunde

    [55] Bakkaatu fawaaki ɓe e baabiraaɓe maɓɓe ɓen, wanaa kadi ɓiɗɓe maɓɓe ɓen, wanaa banndiraaɓe maɓɓe ɓen, wanaa e ɓiɗɓe banndiraaɓe maɓɓe ɓen, wanaa e ɓiɗɓe miññiraaɓe maɓɓe rewɓe ɓen, wanaa e rewɓe maɓɓe ɓen, wanaa e ɓen ɓe ɓe jeyiri ñaame maɓɓe. Hulee Alla (yo suddiiɓe). Pellet, Alla siforii seediiɗo kala huunde

    [56] Pellet, Alla e Malaa'ikaaɓe Makko ɓen, hiɓe du'anaade Annabiijo on; ko onon yo ɓen gomɗimɓe, juulee e makko, toranoɗon [Mo] kisiyee

    [57] Pellet, ɓen lorrooɓe Alla e Nulaaɗo Makko on, Alla huɗii ɓen aduna e laakara, O hebilanii ɓe kadi lepte hoynooje

    [58] Ɓen kadi lorrooɓe gomɗimɓe worɓe ɓen e gomɗimɓe rewɓe ɓen, e hoore ko ɓe faggitaaki, gomɗii ɓe ronndike fenaande e bakkaatu ɓannguɗo

    [59] Ko an yo Annabiijo! Maakan suddiiɓe maa ɓen, e jiwɓe maa ɓen, e genndiraaɓe gomɗimɓe ɓen, nde ɓe joltinta e maɓɓe, wutteeji maɓɓe ɗin: ko ɗum ɓurata ɓaɗtaade, nde ɓe annditetee, hara ɓe torraaka. Alla laatike Haforoowo, Hinnotooɗo

    [60] Pellet, si naafiqiiɓe ɓen haɗitaaki, e ɓen ɓe ñawu (sikkitaare) woni e ɓerɗe mun, e fena-fenta'en ka saare Madiina, ma Men wurtite e maɓɓe, refi ɓe kawtirtaa e maaɗa ton, si wanaa seeɗa

    [61] Ko huɗaa ɓe. Kala ka ɓe tawaa, ko ɓe nanngetee ɓe, ɓe waree wargol

    [62] Ɗum ko sunna Alla e ɓen wulinooɓe ko adii. A heɓantaa laawol (sunna) Alla ngol, battiigu

    [63] Yimɓe ɓen o lanndo maa fii Darngal. Maaku : "Anndee ganndal daragol maggal, ko ka Alla woni". E ko anndin maa, wonnde no hasii hara Darngal ngal ɓadike

    [64] Pellet, Alla huɗii heeferɓe ɓen, O kammbiranii ɓe kadi dulboowe

    [65] ko ɓe luttooɓe ton poomaa. Ɓe heɓataa giɗo, wanaa ballo

    [66] Ñalnde geece maɓɓe ɗen waylitetee ka Yiite, ɓe wi'ay: "Ee jalla amen! Hara men ɗoftino Alla, men ɗoftii Nulaaɗo on

    [67] Ɓe wi'a: "Joomi amen, Menen men ɗofti hooreeɓe amen e mawɓe amen, ɓe majjini men e laawol ngol

    [68] Joomi amen, tottu ɓe cowanlle ɗiɗi e lepte ɗen, huɗaa ɓe kuddi mawndi

    [69] Ko onon yo ɓen gomɗimɓe! Wata on wa'u wa ɓen lorrunooɓe Muusaa, Alla woɗɗini mo e ko ɓe wi'i kon, tawde o wonii tedduɗo ka Alla

    [70] Ko on yo ɓen gomɗimɓe! Hulee Alla, wowlon konngol feewungol

    [71] [Si on waɗii ɗum], O moƴƴinanay on golle mon, O haforana on junuubi mon. Kala ɗoftiiɗo Alla e Nulaaɗo Makko on, haray o maliraama maloore mawnde

    [72] Men weeɓitii hoolaare nden e dow kammuuli ɗin, e leydi ndin e pelle ɗen, ɗi haɗitii ronndagol nde, ɗi huli (battane) majji, neɗɗo on kan ronndii nde; tawde pellet, o wonii ɗuuɗuɗo-tooñude [hoore-mun], majjaaɗo [battane ɗum]

    [73] [Neɗɗo on ronndiraama ɗum], no Alla leptira naafiqiiɓe worɓe ɓen e naafiqiiɓe rewɓe ɓen, e sirkooɓe worɓe ɓen e sirkooɓe rewɓe ɓen, e (no) Alla jaɓirana gomɗimɓe worɓe ɓen e gomɗimɓe rewɓe ɓen tuububuyee. Alla laatike Haforoowo, Hinnotooɗo

    Surah 34
    Saba'

    [1] Yettoore woodanii Alla, On jeyɗo kala ko woni ka kammuuli e ka leydi. Hino woodani Mo kadi yettoore ka laakara. Ko Kanko woni Ñeeño, Humpitiiɗo

    [2] Himo anndi ko naatata ka leydi, e ko yaltata e mayri, ko jippotoo iwra ka kammu e ko ƴawata e maggu. Ko Kanko woni Hinnotoo, Haforoowo

    [3] Yedduɓe ɓen wi'i: "Darngal ngal arataa men". Maaku: "aa'a! Mi woondirii Joomi am! pellet, ko aray e mon. [Joomi ma] ko Annduɗo wirniiɗi. Huunde wirnanaaki Mo, ko fotata e abbere jarra, woni ka kammuuli maa ka leydi. Wanaa ko ɓuri ɗum fanɗude, wanaa ko ɓuri ɗum mawnude, si wanaa no e deftere feññinnde

    [4] Fii yo O yoɓoy ɓen gomɗimɓe, ɓe golli moƴƴuɗi. Ɓen ɗon, hino woodani ɓe haforaneede, e arsike tedduɗo

    [5] Ɓen non yaccii ɓe e bonnitugol Aayeeje Amen ɗen, ɓen ɗon, hino woodani ɓe lepte, immorde e ɓurɗe muusude

    [6] Ɓen okkaaɓe ganndal hino yi'ira jippiniraande nden e maaɗa, immorde ka Joomi maa, ko kayre woni goonga, hinde fewnira e laawol Fooluɗo, Yettiniiɗo On

    [7] Yedduɓe ɓen kadi wi'i: "On accay men tinndina on fii gorko, mo no humpita on, wonnde si on muncitaama kala muncitannde, on wontoyay e tagu hesu

    [8] O fefindi fenaande e hoore Alla? Kaa hara ko jinna nanngi mo? Si ko woni, ɓen ɓe gomɗinaa laakara on, ɓe wonii e lepte e majjere woɗɗiinde (goonga)

    [9] E ɓee yi'aali ko woni yeeso maaɓe e ko woni ɓaawo maɓɓe immorde ka kammu e ka leydi? Si Men muuyiino, Men munnirayno ɓe leydi ndin, maa Men fukkina e maɓɓe taƴontine (lepte), immorde ka kammu. Wonii e ɗum, maande, wonannde kala jeyaaɗo ruttotooɗo (e Joomi mun)

    [10] Gomɗii Men okkii Daawuuda ɓural, immorde e Amen. [Men wi'i]: "Ko onon pelle e colli, subbunhinodee e makko. Men newinani mo (tafugol) njamndi ndin

    [11] (Men wi'ani mo wonnde): "Gollu wutteeji njamndi, eɓɓaa ka tafoodi. Gollon golle moƴƴe, pellet, ko Mi Reenuɗo ko golloton kon

    [12] (Men eltani kadi) Sulaymaana henndu ndun: dawol mayru ko yeru (yaadu) lewru, kirndol mayru kadi ko yeru (yaadu) lewu. Men honcinani mo ɓunndu sila (kire). Hino jinnaaji ɗin, golliraynooɗi yeeso makko, e duŋayee Joomi Makko. Kala ooñiingii e majji, gaay e yamiroore Amen nden, Men meeɗina ngii lepte dulɓoowe ngen

    [13] Hiɗi gollana mo ko o faalaa: gila e tataaji, e nanndollaaji, e looɗe wa'uɗe wa beeli, e payanɗe feŋiiɗe. "Gollee, onon ɓeynguure Daawuuda, yetton (Alla)", fanɗii e jeyaaɓe Am ɓen, yettoowo (Lam)

    [14] Nde Men ñaawunoo e makko maayde nden, anndinaali ɗi fii maayde makko nden, si wanaa gannguuji leydi(mooƴu) ɗin, hino ñaama tuggordu makko ndun. Nde o fukkinoo, feeñani jinnaaji ɗin, wonnde si ɗi anndunoo ko wirnii, ɗi ñiiɓataano e lepte [jeyaagu] hoynooje

    [15] Gomɗii wonaniino yimɓe Saba'i ɓen e koɗooli maɓɓe ɗin, maande; gese ɗiɗi ka bannge ñaamo e ka nano. (Men wi'ani ɓe): "Ñaamee e arsike Joomi mon, yetton Mo. Leydi ndin ko laaɓundi, e Joomiraawo Haforoowo

    [16] (Kono) ɓe ɗuunii. Men wurti e maɓɓe ndiyam waame, Men waɗtitani ɓe gese maɓɓe ɗen ɗiɗi, gese (goo) ɗiɗi, marɗe ñaametee haaɗuɗo, e (leɗɗe) duɓɓeeje, e huunde e jaaɓe seeɗaaje

    [17] Ngool (yaggingol), Men yoɓirɓe ko ɓe yeddi kon. E hara Men yoɓay si wanaa yedduɓe ɓen

    [18] Men waɗi hakkune maɓɓe e koɗooli ɗi Men waɗi barki e mun ɗin, koɗooli feeñondirɗi, Men eɓɓi e majji yaadu. (Men wi'ani ɓe): "Yehee ton jemmaaji e ñalormaaji, ko on hooliiɓe

    [19] Ɓe wi'i: "Joomi amen, woɗɗindir hakkunde yaaduuji amen", ɓe tooñi ko'e maɓɓe, Men waɗti fillitee ɓe fii mun, Men senndindiri ɓe hattirde e senndirgol. Pellet, wonii e ɗum, maandeeji wonannde kala heewuɗo muñal, yettoowo (neema)

    [20] Gomɗii Ibuliisa goonginii jikke mun ɗen e maɓɓe. Ɓe jokki mo, si wanaa fedde e gomɗimɓe ɓen

    [21] E doole alanaa mo e dow maɓɓe, cemmbe (wurtugol), si wanaa tun, ko fii no Men anndira on gomɗinɗo laakara e on wonɗo e sikke fii mun. Joomi maa non, e dow kala huunde, ko O reenuɗo

    [22] Maaku: "Noddee ɗin ɗi ɗaynitorɗon [ reweteeɗi] gaanin Alla. Ɗi jeyaa hay yeru abbere jarra, ka kammuuli wanaa ka leydi. Alanaa ɗi e ɗin (kammuuli e leydi ndin) kafidaaɗo (geɓal), alanaa Mo e ɗin, hay wallondirteeɗo

    [23] Tefoore woo nafataa ka Makko, si wanaa on Mo O duŋanii. Haa si ɗenƴere nden yaltinaama e ɓerɗe maɓɓe ɗen, ɓe wi'a: "Ko honɗum Joomi mon daali?" Ɓe wi'a: "Ko goonga kan; ko Kanko woni Toowuɗo, Mawɗo On

    [24] Maaku: "Kon hombo woni arsikiroowo on ka kammuuli e ka leydi?" Maaku: "Ko Alla. Ko si ko menen maa si ko onon, woni e peewal maa e nder majjere ɓanngunde

    [25] Maaku: "On lamnditoytaake fii ko men bonni, menen kadi men lamnditoytaake fii ko huuwoton

    [26] Maaku: "Joomi men renndinoyay en, refti O ñaawira hakkunde men goonga; Ko Kanko woni Ñaawoowo, Annduɗo On

    [27] Maaku: "Hollee lam ɗin ɗi waɗtidu-ɗon e Makko kafidiiɗi. Wanaa non woniri! Si ko woni, ko Kanko woni Alla Fooluɗo, Ñeeñuɗo On

    [28] Men nuliraali ma, si wanaa e yimɓe ɓen fow: wewlinoowo e jertinoowo. Kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen, ɓe anndaa

    [29] Hiɓe wi'a: "Ko honnde tuma woni ndee Fodoore, si on laatike goonguɓe

    [30] Maaku: "Hino woodani on fodoore, nde o nennitantaake e mayre fotde saa'i, on ardintinantaake nde kadi

    [31] Yedduɓe ɓen wi'i: "Men gomɗintaa ndee Alqur'aanaare muk, wanaa nden adiinde nde". Sinno a tinayno tuma nde tooñuɓe ɓen darnetee ka Joomi maɓɓe, hara yoga maɓɓe no rutta yoga konngol, lo'inanooɓe ɓen wi'ana townitinooɓe ɓen: "Si wanaano onon nun, men wonayno gomɗimɓe

    [32] Townitinooɓe ɓen wi'ani lo'inanooɓe ɓen: "E ko menen falinoo on e peewal ɓaawo ngal arde e mon? Si ko woni, on woniino bomɓe

    [33] Lo'inanooɓe ɓen kadi wi'ani townitinooɓe ɓen: "Si ko woni, ko pewje (mon) jemma e ñalorma, tuma yamiraynoɗon men yo men yeddu Alla, men waɗana Mo fotondirɗi". Ɓe suuɗi ninse ɗen, nde ɓe yi'unoo lepte ɗen. Men waɗi kolombooje e daaɗe ɓen yedduɓe. Hara ɓe yoɓitete si wanaa ko ɓe huuwaynoo kon

    [34] Men nulaali jertinoowo e yimɓe saare, si wanaa neeminaaɓe mayre ɓen wi'ay: "Menen ko men yedduɓe ko nulidaɗon kon

    [35] Ɓe wi'i kadi: "Ko menen ɓuri ɗuuɗude jawle e ɓiɓɓe, men wonaali kadi lepteteeɓe

    [36] Maaku: "Pellet, Joomi am hino weertana arsike on, mo O muuyi, O ɓillini (mo O muuyi). Kono ɓurɓe ɗuuɗude e yimɓe ɓen, ɓe anndaa

    [37] Wanaa jawle mon, wanaa jiidi mon woni ko ɓaɗtinirta on ka Amen ɓadal. Si wanaa ɓen gomɗimɓe ɓe golli golle moƴƴe; ɓen ɗon, hino woodani ɓe njoɓdi sowaande, sabu ko ɓe golli kon, kamɓe ka soorooji, ko ɓe hooliiɓe

    [38] Ɓen yaccotooɓe e ronkingol (yimɓe ɓen) e Aayeeje Amen ɗen, ɓen ɗon, ka ka nder lepte woni ko ɓe tawnoytee

    [39] Maaku: "Pellet, Joomi am hino weertana arsike on, mo O muuyani e jeyaaɓe Makko ɓen, O ɓillini mo (O muuyi e maɓɓe). Kala non ko wintiɗon e huunde, Kanko O lontinay nde. Ko Kanko woni Moƴƴo Arsikoowo

    [40] Ñalnde O mooɓtindiroyta ɓe dendaangal, refti O daalana Malaa'ikaaɓe ɓen: "E ko ɓee ɗoo (yimɓe) rewaynoo on

    [41] Ɓe wi'a: "Senayee woodanii Ma! Ko An woni giɗo amen gaanin maɓɓe. Toode ko jinnaaji ɗin ɓe rewaynoo, ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe, ko ɗin (jinnaaji) gomɗini

    [42] Hannde non, yoga mon waawanaa yoga nafa wanaa lorra. Men wi'anoya ɓen tooñuɓe: "Meeɗee lepte Yiite nge fennaynoɗon fii mun

    [43] Si Aayeeje Amen ɓannguɗe ɗen janngaamma e maɓɓe, ɓe wi'a: "Oo wonaali, si wanaa gorko faalaaɗo falagol on e ko baabiraaɓe mon rewayno rewaynoo". Ɓe wi'i: "Ndee (Alqur’aanaare) wonaali, si wanaa fenaande fefindaande". Yedduɓe ɓen wi'ani goonga kan nde ka arunoo e maɓɓe: "Ndee wonaali, si wanaa mbilewu ɓanngu ngu

    [44] Men addanaali ɓee, defte ɗe ɓe janngata. Men meeɗaali nulude e maɓɓe, jertinoowo ado maa

    [45] Adinooɓe ɓe ɓen [kadi] fenniino (nulaaɓe mun). [Yimɓe maa ɓen] yottaaki sappaɓal ko Men okkunoo ɓen kon. Ɓen fenni Nulaaɓe Amen ɓen, taskii no lepte Am ɗen wa'unoo

    [46] Maaku: "Anndee ko mi waajorta on, ko (huunde) wootere: "Ko nde daroranton Alla ɗiɗo ɗiɗo e gooto gooto, refti miijitoɗon. (Anndon) wondiiɗo mon on aldaa e jinna: O wonaali, si wanaa jertinoowo on, e ko woni yeeso (mon), e lepte saɗtuɗe

    [47] Maaku: "Mi lamndaaki on njoɓdi, ɗum ko fii mon. Njoɓdi am ndin wonaali, si wanaa ka Alla. Kanko Ko O Seediiɗo e kala huunde

    [48] Maaku: "Pellet, Joomi am ko werlortooɗo [meere nden, hujjaaji] goonga kan, timminɗo anndugol wirniiɗi

    [49] Maaku: "Goonga kan arii [Iislaamu on], meere [keeferaaku] ngun alaa ka feeña, kadi, nde ruttotaako

    [50] Maaku: "Si mi majjii, haray ko hoore-am mi majjani; si mi feewii kadi, ko sabu ko sabu ko Joomi am wahayini e am kon, tawde pellet, ko O Nanoowo, Ɓadiiɗo

    [51] Sinno a tinayno, tuma nde ɓe ɗenyii, - laaworde alanaa (ɓe), - ɓe nanngiree e nokkuure ɓadiinde

    [52] Ɓe wi'a: "Men gomɗinii [Darngal] ngal", e ko honno gomɗinal woonirani ɓe e nokku woɗɗuɗo

    [53] Hara non ɓe yeddiino nde ko adii, hiɓe werlora ko wirnii e nokku woɗɗuɗo

    [54] Heedee hakkunde e ko ɓe tuuyetee, wano golliranoo e nanndo maɓɓe ko adii, tawde ɓe woniino e sikke cikkiniiɗa

    Surah 35
    Faatir

    [1] Yettoore woodanii Alla, Taguɗo kammuuli ɗin e leydi ndin, Waɗuɗo Malaa'ika'en nulaaɓe, marɓe gabitanji(bibje) ɗi ɗiɗi, ɗi tati e nayi. Himo ɓeyda ko O muuyi e tagu Makko ngun, tawde pellet, Alla ko hattanɗo kala huunde

    [2] Kala yurmeende nde Alla udditani yimɓe ɓen, jogitotooɗo nde alaa; kala kadi ko O jogitii, accitoowo ɗum alaa ɓaawo (jogitagol) Makko. Ko Kanko woni Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [3] Ko onon yo yimɓe! jantee neema Alla on e mon. Hara tagoowo ko woori Alla no woodi, mo no arsikira on ka kammu e ka leydi? Reweteeɗo alaa si wanaa Kanko! E ko honno yiilirteɗon [e kaa goonga]

    [4] Si ɓe fennii ma, pellet Nulaaɓe (goo) fennanooma ado maa. Ko faade e Alla, woni ruttorde fiyakuuji ɗin

    [5] Ko onon yo yimɓe! Anndee pellet fodoore Alla nden ko goonga. Wata nguurndam aduna hodu on, wata (seytaane) hodoowo on hodu on e fii Alla

    [6] Pellet, seytaane ko gaño wonani on. Haray jogitoree mo gaño. Anndee ko o noddirta fedde makko nden, ko no ɓe jeydiree e yimɓe dulɓoowe ngen

    [7] Hino woodani yedduɓe ɓen, lepte saɗtuɗe. Ɓeya gomɗimɓe ɓe golli golle moƴƴe, hino woodani ɓe haforaneede e njoɓdi mawndi

    [8] E ko on cuɗinanaaɗo golle mun bonɗe, hara himo yi'a ɗe moƴƴuɗe? - Tawde pellet, Alla no majjina on Mo O muuyi, O fewna Mo O muuyi. Wata a tampinir hoore-maa, sunagol fii maɓɓe. Pellet, Alla ko Annduɗo ko ɓe woni huuwude

    [9] Ko Alla woni wurtuɗo keneeli ɗin, ɗi sogga duule, Men yarnira ɗum leydi yoorundi; Men wuurnitira ɗum leydi ndin, ɓaawo ndi yoorude. Ko wano non ummital ngal

    [10] Kala tawɗo ko teddungal faalaa (yo o ɗaɓɓir Alla), tawde ko Alla jeyi teddungal ngal fow: ko ka Makko woni ko konngol laaɓungol ƴawata, golle moƴƴe ɗen ɓamta ngol. Ɓen fewjooɓe boneeji, hino woodani ɓe lepte saɗtuɗe. Pewje ɓen ɗen, ko bonay ɗe

    [11] Ko Alla tagiri on e mbulbuldi, refti e toɓɓere (maniiyu), refti O waɗi on nooneeji. Deyel saawataa, ngel lelnataa kadi, si wanaa e anndal Makko. Wuurnaaɗo wuurnetaake, ɗuytetaake kadi e nguurndam makko, si wanaa no e deftere. Pellet, ɗum ko newanii ɗum Alla

    [12] Maaje ɗen ɗiɗi fotataa: [Ndiyam] goo ɗoo ɗam, ko welɗam, laaɓungo, newiingo njaram mun, ngoo ɗaa, ko lanɗam haaɗuɗam. Hiɗon ñaama e kala majjam, teewu keccu, hiɗon yaltina kadi hen, cuɗaari ndi ɓoornotoɗon. Hiɗa yi'a laaɗe ɗen no awja e maggo, fii yo on ɗaɓɓiron e ɓural Makko. Belajoo on yettay [Mo]

    [13] Himo naada jemma on e der ñalorma on, O naada ñalorma on e nder jemma on. O elti kadi naange ngen e lewru ndun. Kala mun no doga haa e lajal innaangal. Ko On mooɗon woni Alla, Joomi mon: Ko Kanko Laamu woodani. Ɗiya ɗi noddoton gaanin Makko, ɗi jeytaa yeru gorol tamara

    [14] Si on noddu ɗi, ɗi nanataa noddaandu mon; hay si ɗi nanoy, ɗi jaabitotaako on. Ñalnde Darngal, ɗi yeddoyay sirku mon on. Alaa habroowo ma, wano Humpitiiɗo On

    [15] Ko onon yo yimɓe, ko onon woni hatonjimɓe e Alla ɓen, Alla kan, ko Kanko woni Galo Yettiniiɗo On

    [16] Si O yiɗii, O naɓa on, O adda tagu hesu

    [17] Ɗum wonaali sattuɗum ka Alla

    [18] Wonki ronndotaako doŋgal wonkii goo. Hay si teddiraaki [junuubi] kin noddii e ronndaneede, ki ronndantaake hay huunde, hay si ko ɓadondiraaɗo Anndu ko jertintaa [nana waaju], ko ɓen hulirooɓe Joomi mun ka wirnii, ɓe ñiiɓi e Julde. Kala on laɓɓiniiɗo, haray ko hoore makko o woni laɓɓinanaade. Ko ka Alla woni ruttorde nden

    [19] Bunɗo e yi'oowo fotataa

    [20] wanaa niɓe ɗen e ndaygu ngun

    [21] wanaa ɗowdi ndin e henndu wulndu ndun

    [22] Wanaa kadi wuurɓe ɓen fotata e maayɓe ɓen. Pellet, Alla no nanina on Mo O muuyani. Wanaa an [Nulaaɗo], woni naninoowo, wonɓe ka genaale ɓen

    [23] An a wonaali, si wanaa jertinoowo

    [24] Pellet, Men nulirii ma goonga, ko a wewlinoowo e jertinoowo. Alaa e mofte, si wanaa jertinoowo feƴƴii e maɓɓe

    [25] Si ɓe fennii ma, hari adinooɓe ɓe ɓen fenniino (Nulaaɓe mun), fewndo ɓen Nulaaɓe maɓɓe addannoo ɓanngannduyeeji, e Ɗeri e Deftere ndayginoore

    [26] Refti nanngitir mi yedduɓe ɓen (halakuyee). Taskii no lepte An ɗen waɗtinirnoo

    [27] E a tinaali wonnde Alla jippinirii ndiyam ka kammu? Men fuɗiniri ɗam dimɗe seertuɗe noone. Hino ka pelle, ɗate daneeje e boɗeeje seertyuɗe noone, e pete ɓaleeje

    [28] Hino e yimɓe ɓen, e daabeeji ɗin, e neemoraaɗi ɗin, ɗi nooneeji mun kadi luutondiri. Anndu ko hulata Alla e jeyaaɓe Makko ɓen, ko annduɓe ɓen. Pellet, Alla ko Fooluɗo, Haforoowo

    [29] Ɓen janngooɓe Deftere Alla nden, ɓe ñiiɓi e julde, ɓe nafqii ko Men arsiki ɓe kon gunndoo e kene, hiɓe jortii njulaaku ngu sontataa

    [30] Fii no [Alla] hunnirana ɓe njoɓdiiji maɓɓe ɗin, O ɓeyda ɓe e ɓural Makko ngal. Kanko, ko O Haforoowo, Annditanoowo [on]

    [31] Kon ko Men wahayini e maaɗa e Deftere nden, ko ɗum woni goonga, gomɗinde e ɗen wonɗe yeeso mayre. Pellet, Alla ko Humpitiiɗo Rentuɗo jeyaaɓe Makko ɓen

    [32] Refti Men ronini Deftere nden, ɓen ɓe Men suɓii e jeyaaɓe Amen. Hino e maɓɓe tooñuɓe hoore-mun, hino e maɓɓe hakindinɗo, hino e maɓɓe foolondirooɓe e moƴƴereeji, duŋayee Alla; ko ɗum woni ɓural mawnungal ngal

    [33] Aljannaaji ñiiɓal, ɗi naatata e mun, hara hiɓe cuɗiree ton, jawe kaŋŋe e kaalise e lu’u-lu’u; comci maɓɓe ɗin ton, ko sooyi

    [34] Ɓe wi'a: "Yettoore woodanii Alla, On ittanɗo en suno. Pellet, Joomi men, ko Haforoowo, Warjotooɗo

    [35] On weernirɗo en ɓural Makko ngal, e galle ñiiɓal, tampere (woo) heɓataa en ton, wanaa ronkere heɓata en ton

    [36] Yedduɓe ɓen kan, ko Yiite Jahannama woodani ɓen; maayde ñaawetaake e maɓɓe, sakko ɓe maaya, ɓe hoynantaake kadi lepte magge ɗen. Ko wano nii Men yoɓitirta kala yedduɗo

    [37] Hara hiɓe ooloo nder ton [ɓe wi'a]: "Joomi amen, yaltin men; men golla moƴƴere, hara wonah ko men gollaynoo kon". [O jaaboo ɓe]: "E men wuurnaano on yeru ko waajitotooɗo waajitoranoo e mun? Jertinoowo kadi ari e mon? Awa meeɗee, sabu faabo alanaa tooñooɓe ɓen

    [38] Pellet, Alla ko Annduɗo wirniiɗi kammuuli ɗin e leydi ndin. Ko O Annduɗo ko suuɗii e ɓerɗe

    [39] Ko Kanko woni waɗuɗo on lontiiɓe ka leydi. Kala yedduɗo, ko e makko lorra geddi makko yantata. Yeddugol heeferɓe ɓen, ɓeydataa ɓe ka Joomi maɓɓe, si wanaa tikkere. Yeddugol ɓeydataa heeferɓe ɓen, si wanaa hayrere

    [40] Maaku: "E on yi'ii rendiiɗi mon rewoton gaanin Alla ɗin? Hollee lam ko ɗi tagi ka leydi. Kaa hiɗi mari geɓal e [tagugol] kammuuli ɗin? Kaa Men addan ɓe Deftere, nde ɓe woni e ɓanndannduyee mun? Si ko woni, tooñooɓe ɓen alaa e fodude yoga maɓɓe, si wanaa hodo

    [41] Pellet, ko Alla jogitii kammuuli ɗin e leydi ndin, fii wata ɗi dirtu. Hay si ɗi dirtayno, hay gooto jogitotaako ɗi e ɓaawo Makko. O laatike Muññiiɗo, Haforoowo

    [42] Ɓe woodndiri Alla, hattirde e goondooje maɓɓe, wonnde si jertinoowo arii e maɓɓe, pellet, ɓe wonay ɓurɓe feewude wootere e mofte ɗen. Nde jertinoowo non arunoo e maɓɓe, ɗum ɓeydaali ɓe, si wanaa woɗɗitagol

    [43] [Ɓe waɗiri ɗum] mawnintinaare ka keydi, e pewje ɓenɗe. Pewje bonɗe ɗen non huuɓitataa, si wanaa jom-mun'en. Hara hiɓe sabbitii, si wanaa sunna (Alla) on e adinooɓe ɓen? A heɓantaa sunna Alla on battiigu, a heɓantaa sunna Alla waylirɗum

    [44] E ɓee yiilaaki ka leydi, ɓe taskoo ko honno battane adinooɓe ɓen wonirnoo? Hari no ɓuri ɓe tiiɗude doole. Alla siforaali wonnde goɗɗum no ronkina Mo ka kammuuli maa ka leydi. Tawde pellet, ko O Annduɗo, Hattanɗo

    [45] Si tawno Alla nanngitirayno yimɓe ɓen ko ɓe faggitorii kon, O accataano ruugayngel e dow mayri. Ko woni tun, Himo nennitana ɓe haa e lajal anndaa ngal. Si lajal maɓɓe ngal hewtii, [O nanngay ɓe], tawde pellet, Alla ko Reenuɗo jeyaaɓe Makko ɓen

    Surah 36
    Yaa Siin

    [1] Yaa-Siin

    [2] Mi woondirii Al*ur'aana ñeñaande nden

    [3] Pellet, an (Nulaaɗo), ko a jeyaaɗo e Nulaaɓe ɓen

    [4] E dow laawol focciingol

    [5] Jippinannde On Fooluɗo, Hinnotoo

    [6] Fii yo a jertinir nde yimɓe, ɓe baabiraaɓe mun jertinanooka: ɓen ko welsindiiɓe

    [7] Gomɗii konngol [lepte] jojjii e ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe; ɓen ɗon gomɗintaa

    [8] Menen Men waɗii ka daaɗe maɓɓe kolommbooje, ɗen ko yottiiɗe ka bokkuɗe; hara ko ɓe ŋalliniiɓe

    [9] Men waɗi yeeso maɓɓe heedo, ɓaawo maɓɓe kadi heedo, Men hippi ɓe (gite ɗen); waɗti ɓe yi'ataa [goonga]

    [10] Hino fota e maɓɓe, foti a jertini ɓe, maa a jertinaali ɓe; ɓe gomɗintaa

    [11] Anndu ko jertintaa (jaɓa), ko on jokkuɗo Jantoore (Alqur'aana) nden, o huli Jom-Yurmeende On ka wirnii. Wewlinir mo haforaneede e mbarjaari teddundi

    [12] Ko Menen woni wuurnitooɓe maayɓe ɓen, Men winnda ko ɓe ardini e batteeji maɓɓe. Kala huunde, Meɗen mofti nde e deftere ɓanngunde

    [13] Piyan-ɓe misal, fii yimɓe saare, tuma nde Nulaaɓe arunoo ɓe

    [14] Nde Men nulunoo e maɓɓe, [Nulaaɓe] ɗiɗo, ɓe fenni ɓen, Men sammbiniri ɓen, tataɓo, ɓe wi'i: "Menen, ko men Nulaaɓe e mo'on

    [15] [Yimɓe saare nden] wi'i: "On wonaali, si wanaa ko on ɓanndinke wano menen. Jom-hinaranke On jippinaali hay huunde, on wonaali, si wanaa ko on fenooɓe

    [16] [Nulaaɓe ɓen] wi'i: "Joomi amen no anndi pellet, ko men Nulaaɓe e mo'on

    [17] Fawaaki men non, si wanaa yottingol ɓanngina

    [18] [Yimɓe saare nden] wi'iti: "Men hiitori on kataa. Si tawii non on haɗitaaki, ma men fiɗu on, lepte muusuɗe kadi memira on immorde e amen

    [19] [Nulaaɓe ɓen kadi] wi'iti: "Kiite mon ɗin, hiɗon wonndi e mun. Ko si on waajaama (hiitinoɗon)? Tigi on, ko on yimɓe fantinooɓe

    [20] Gorko iwri ka ɓuri woɗɗude e saare nden, o ari himo yaccoo, o wi'i: "Ko onon yo yimɓe am, kori jokkee Nulaaɓe ɓen

    [21] jokkee ɓen ɓe lamndotaako on njoɓdi, ɓen ko fewnaaɓe

    [22] E ko haɗata lam rewugol On taguɗo Lam? Ko ka Makko woni ruttorde mon

    [23] E mi jogtoto reweteeɗi gaanin Makko? Si Jom-yurmeende On muuyanii lam lorra, tefoore majji duncantaali lam hay huunde, ɗi dɗandataa lam kadi

    [24] Haray min ontuma, mi wonii e majjere ɓanngunde

    [25] Min on, mi gomɗinii Joomi mon, nananee lam

    [26] wi'anaa: "Naatu Aljanna". O wi'i: "Haaniino yimɓe am ɓen annda

    [27] ko Joomi am haforani lam, O waɗi lam e teddinaaɓe ɓen

    [28] Men jippiniraano koneeli ka kammu, e yimɓe makko ɓen, ɓaawo maako. Men wonaanii jippinooɓe [ɗin koneeli]

    [29] (Halkeede maɓɓe) wonaali, si wanaa haacaango wooto, tawi ɓe laatii maayɓe-ɓutti

    [30] Ee hayreede jeyaaɓe [fenunooɓe]! Nulaaɗo araali e ɓɓe, si wanaa ɓe waɗtayno mo jalnori

    [31] E ɓee yi'aali ɗuuɗii e gire ɗe Men halki ado maɓɓe? Wonnde ɓen ruttitotaako e maɓɓe

    [32] Ɓe fow wonaali, si wanaa ko mooɓoyteeɓe ka Amen

    [33] Hino wonani ɓe maande: leydi yoorundi ndin, Men wuurniti ndi, Men yaltini gabbe e mayri, tawi ko e ɗen ɓe ñaamata

    [34] Men waɗi e mayri gese tamarooje e inabuuje, Men ɓulni e mayri ɓulli(ceewle)

    [35] fii no ɓe ñaamira dimɗe mun ɗen e kon ko ɓe golliri juuɗe maɓɓe ɗen. E ɓe yettataa (Alla)

    [36] Senaade woodanii taguɗo nooneeji ɗin On fow: gila e ko leydi ndin fuɗinta kon, haa e wonkiiji maɓɓe ɗin, e kon ko ɓe anndaa

    [37] Maande goo kadi wonanii ɓe: e jemma on, Meɗen sorta e makko ñalorma on, tawa ɓe wontii e niwre

    [38] E naange ngen, hinge doga haa e ñiiɓirde magge; ɗum ko eɓɓoore Fooluɗo, Annduɗo On

    [39] E lewru ndun, Men eɓɓani ndu jipporde, haa ndu waɗtinira wa baaŋal tamaro kiiɗngal

    [40] Wanaa naange ngen woni ko haanini hewtitagol lewru ndun, wanaa jemma on woni ko aditotoo ñalorma on; kala majji non, ko e laawol mun woni dogude

    [41] Maande goo wonanii ɓe, wonnde Men roondike geyngol maɓɓe ngol, ka laana hebbinaaka

    [42] Men tagani ɓe sugu makko, ko ɓe waɗɗoo

    [43] Si Meɗen yiɗuno, Men yoolayno ɓe; hara faabo alanaa ɓe, wanaa kadi ɓe daɗndeteeɓe

    [44] si wanaa yurmeende immornde e Amen, e dakmitagol haa e saanga

    [45] Si ɓe wi'anaama: "Rentee e kon ko woni yeeso mon e ɓaawo mon, belajo'o, on yurminte

    [46] Aaya woo e Aayeeje Joomi maɓɓe ɗen araali e maɓɓe, si wanaa ɓe ɗuurnooɗe

    [47] Si ɓe wi'anaama kadi: "Wintee(nafqe) e kon Alla arsiki on", yedduɓe ɓen wi'ana gomɗimɓe ɓen: "E men ñamminay on tawɗo si Alla muuyuno, O ñamminayno mo? On wonaali, si wanaa e nder majjere ɓanngunde

    [48] Hiɓe wi'a: "Ko honnde tuma woni ndee Fodoore, si on laatike goonguɓe

    [49] Ɓe habbaaki, si wanaa haacaango wooto, nanngayngo ɓe, hara hiɓe yeddondira

    [50] Ɓe waawoytaa wasiyagol ontuma, wanaa ɓe ruttoytooɓe e yimɓe maɓɓe ɓen

    [51] Wutte ka Alaandu, ɓe yaltira e genaale ɗen, ɓe heñora ka Joomi maɓɓe

    [52] hiɓe wi'a: "Ee bone amen! Ko hommbo immini men e genaale amen?" Ko ɗum woni ko Hinaranke On fodunoo; Nulaaɓe ɓen goonginii

    [53] (Ummital) ngal wonaano, si wanaa haacaango gooto, tawi ɓe fow ɓe addaama ka Amen

    [54] Hannde non, wonkii tooñirtaake hay huunde. On yoɓitirtaake, si wanaa kon ko gollaynoɗon

    [55] Yimɓe Aljanna ɓe hannde, pellet, hiɓe e nder soklio, hiɓe neeminoo

    [56] kamɓe e genndiraaɓe maɓɓe ɓen,e ley ɗowɗe, hiɓe soɓɓindii e hoore danɗe

    [57] Hino woodani ɓe ton, ɓiɗɓe leɗɗe, hino woodani kadi, kon ko ɓe noddata

    [58] Salaamun", konngol [kisiyee], immorde e Joomiraaɗo, Hinnotooɗo

    [59] Sertee non hande, onon ɓee bomɓe

    [60] Mi ahodaano e mon, onon ɓiɗɓe Aadama, wonnde wata on rewu seytaane? Tawde pellet, ko o gaño mon ɓannguɗo

    [61] [Mi yamiri on] kadi rewugol Lam. Ko ngol woni laawol focciingol ngol

    [62] Gomɗii o majjinii tagu ɗuuɗungu e mon. E on wonaano haqqilooɓe

    [63] Ko ngee woni Jahannama, nge wonanoɗon fodaneede ngen

    [64] Naatiree nge hannde, sabu kon ko yeddiraynoɗon

    [65] Hannde, Men notay e kunndule maɓɓe ɗen, juuɗe maɓɓe ɗen yewta Men, koyɗe maɓɓe ɗen kadi seeditoo e kon ko ɓe wonunoo e faggitagol

    [66] Si Men yiɗuno, Men mehayno gite maɓɓe ɗen, ɓe adondira e laawol ngol. Kono ko honno ɓe yiirata

    [67] Si Men yiɗuno kadi, Men montayno ɓe e nokku maɓɓe on; hara ɓe hattantaa feƴƴugol ɓe yiltotaako

    [68] Kala mo Men juutni nguurndam mun, Men yiltitay mo e tagu ngun. E ɓee haqqiltaa

    [69] Men anndinaali mo (kanko Muhammadu) gimɗi; ɗum haananaa mo. [Deftere] nden wonaali, si wanaa jantoore e janngeteende ɓanngunde

    [70] fii yo o jertin nde, on wonɗo wuurɗo (ɓernde), Konngol lepte ngol jojja e heeferɓe ɓen

    [71] E ɓe yi'aali, wonnde Men tagiranii ɓe neemoraaɗi, e ko juuɗe Amen golli, hara hiɓe jeyinooɗi

    [72] Men eltani ɓe ɗi: no e majji ɗi ɓe waɗɗotoo, no e majji ɗi ɓe ñaamata

    [73] hino woodani ɓe ton, nafooje e njaram. E ɓee kan yettataa (Mo)

    [74] Ɓe jogitorii gaanin Alla reweteeɗi, jortagol ɓe faabeedee

    [75] Ɗi hattanaa faabagol ɓe; ko ɓe konu tawneteengu e majji

    [76] Wata konngol maɓɓe sunine. Pellet, Meɗen anndi ko ɓe suuɗata e ko ɓe feññinta

    [77] E neɗɗanke on yi'aali, wonnde Men tagirii mo e toɓɓere maniiyu? Kono tawaa mo ko o wennjoowo ɓannguɗo

    [78] O fiyani Men misal, kono o yejjiti tageede makko; o wi'i: "Ko hommbo wuurnitata ƴi'e ɗen, si ɗe rappii

    [79] Maaku: "Ko wuurnitoowo ɗe, ko taguɗo ɗe On ka laawol aranol. Ko Kanko woni annduɗo fii kala tagu

    [80] On waɗanɗo on yiite, iwde e leɗɗe kecce, tawa ko e majje huɓɓirton nge

    [81] Kere taguɗo kammuuli ɗin e leydi ndin wonaali haɗtanɗo tagugol yeru maɓɓe? Ɗum ko pellet! Ko Kanko woni Ɗuuɗuɗo tageefo, Annduɗo

    [82] Anndon fiyaaku Makko On, si O faandanike huunde, ko O wi'anay nde tun: "Laato", nde laatoo

    [83] Senayee woodanii On Mo laamateeri kala huunde woni e juuɗe Mun! Ko ka Makko rutteteɗon

    Surah 37
    Saaffaat

    [1] Mi woondirii saffiniraaɗi ɗin saffaaji

    [2] Mi woondirii soggirayɗi (duule) ɗin soggugol

    [3] Mi woondirii janngirayɗi ɗin, anndintinorgol

    [4] Pellet, reweteeɗo mon On, ko bajjo

    [5] Jeyɗo kammuuli ɗin e leydi ndin, e kon ko woni hakkunde ɗin ɗiɗi, Jeyɗo kadi fuɗirɗe ɗen

    [6] Men cuɗirii kammu (hikkii ngu) aduna ngun: cuɗaari koode ɗen

    [7] e reenirgol (ngu) kala seytaane raɗaandu

    [8] Ɗi haɗtanaaka heɗitagol mbatu [Malaa'ika'en] toowu ngu ngun; tawde hiɗi feroree e kala baŋŋe

    [9] ka raɗagol (ɗi). Hino woodani ɗi kadi, lepte duumiiɗe

    [10] Si wanaa ndun bifti ndu e majji, jilannde [haala], ndu rewniree hoodere tufaynde

    [11] Lamndo ɓe: si ko kamɓe ɓuri saɗtude tagude kaa ko ɓen ɓe Men tagi? Men tagirii ɓe kamɓe, loopal narnungal

    [12] Si ko woni, a haawi, hiɓe jalnora

    [13] Si ɓe waajaama, ɓe waajitortaa

    [14] si ɓe yi'ii maande, ɓe jalkita

    [15] ɓe wi'a: "Ɗum wonaali, si wanaa mbilewu ɓanngu ngu

    [16] Eyoo si men maayii, men wontii mbullaari e ƴi'e, haray ko men immintinoyteeɓe

    [17] Baabiraaɓe amen adinooɓe ɓen kadi e minen

    [18] Maaku: "Pellet! Hara le ko on hoynaaɓe

    [19] Anndon ɗum, ko wuttaandu wooturu pet, tawee jaka yoo, hiɓe ndaara

    [20] Ɓe wi'a: Ee bone amen ! Ko ndee woni Ñalaande njoɓdi kuuɗe

    [21] Ko ndee woni Ñalaande ñaawoore, ko fennaynoɗon fii mun

    [22] Mooɓee tooñuɓe ɓen, e nandadiiɓe maɓɓe ɓen, e kon ko ɓe wonunoo e rewde

    [23] ko wonaa Alla. Soggireeɓe ka laawol Jahiimi

    [24] Darnon ɓe, tawde ko ɓe lamnditeteeɓe

    [25] Ko heɓi on, on wallindirtaa

    [26] Ko woni kamɓe on hannde, ko ɓe jebbilii ɓe

    [27] woɗɓe e maɓɓe fewtita ɓeya, ɓe lamndondira

    [28] ɓe wi'a: "Ko onon woni ko ardiranaynoo men, ka ɓaŋŋe ñaamo

    [29] (Koohooɓe) ɓen wi'a: "Ko woni kon, on meeɗaano wonnde gomɗimɓe

    [30] Doole woo men alanaano on. Si ko woni, on wonuno yimɓe bewɓe

    [31] Konngol Joomi men ngol, jojjii e men; pellet, ko en meeɗooɓe [lepte ɗen]

    [32] Men bewinno on, tawde hay menen, ko men bewnooɓe

    [33] Kamɓe on nden ñalnde, ko ɓe hawtoyteeɓe ka lepte

    [34] Ko nii Menen Men huuwirta bomɓe ɓen

    [35] Kamɓe si ɓe wi'anooma: "Reweteeɗo alaa si wanaa Alla", ɓe mawnintinoo

    [36] ɓe wi'a: "Kere men accitiray reweteeɗi amen ɗin, fii yimoowo haangaaɗo

    [37] Si ko woni, (Nulaaɗo) on ko goonga ardi, o goongini Nulaaɓe ɓen

    [38] Pellet, ko on meeɗay ɓe lepte muusuɗe ɗen

    [39] On yoɓitetaake, si wanaa yeru kon ko huuwaynoɗon

    [40] si wanaa jeyaaɓe Alla laɓɓinaaɓe ɓen

    [41] hino woodani ɓen ɗon, fanndaari anndaandi

    [42] muuyanteeɗi, kadi ko ɓe teddinaaɓe

    [43] ka Aljannaaji neeminiiɗi

    [44] e hoore danɗe, ko ɓe fewtondirɓe

    [45] Hara kore hino wannginii e maɓɓe, immorde e ɓulirde

    [46] daneere, lewñunde, fii yarooɓe

    [47] muusu hoore alaa e majjam, wanaa ɗam siwrinirteeɓe ɗam

    [48] Hino woodani ɓe (ton): raɓɓiduɓe ndaarɗe, yaaja giteeɓe

    [49] wa'uɓe wa boofo maraaɗe

    [50] Woɗɓe e maɓɓe fewtita ɓeya, ɓe lamndondira

    [51] Goɗɗo e maɓɓe wi'a: "Min miɗo marunoo wonndiiɗo

    [52] wi'aynooɗo: "Kere ko a jeyaaɗo e googimɓe ɓen

    [53] Eyoo si en maayii, en wontii mbullaari e ƴi'e, haray ko en yoɓitoyteeɓe

    [54] O wi'a: "Taw si ɗon yiɗi ƴeewude

    [55] O ƴeewa, o haynoo oya ka tummbo Dulbunge

    [56] o wi'a: "Mi woondirii Alla ! A eɓɓuno fii no mi halkorde

    [57] Si wanaano moƴƴere Joomi am nden, mi tawdeteno e [lepteteeɓe ɓen]

    [58] Wonaa non enen maayataa

    [59] si wanaa maayde men aranere nden, en wonaali kadi lepteteeɓe

    [60] Pellet, ko ɗum ɗoo woni maloore mawnunde nden

    [61] Ko fii sugu ɗum ɗoo, woni yo gollooɓe gollan

    [62] Hara ko ɗum ɓuri moƴƴude jipporde, kaa ko leggal "Zaqquumi" [ngal haaɗungal]

    [63] Men waɗii ngal jarrabuyee tooñuɓe ɓen

    [64] Ngal, ko leggal yaltayngal ka tummbere Dulbunge

    [65] Dimɗe maggal, hino wa'i wa ko'e seytanooji

    [66] Kamɓe on, pellet, ko e maggal ɓe nyaamirta, ɓe hebbinira ngal deedi maɓɓe

    [67] Refti hino woodani ɓe e dow maggal, njaram fatinaaɗam

    [68] Refti ruttorde maɓɓe nden, ko ka Dulɓoowe

    [69] Ɓe tawu baabiraaɓe maɓɓe ɓen, ko majjunooɓe

    [70] ɓe woni e yaccagol jokka baɗteeji maɓɓe

    [71] Gomɗii, ko ɓuri ɗuuɗude e aramɓe ɓen, majjiino, ado maɓɓe

    [72] Gomɗii le, Men nuluno e maɓɓe, jertinooɓe

    [73] Kono ndaaru baɗtane ɓen jertinanooɓe, no wa'unoo

    [74] Si wanaa jeyaaɓe Alla, laɓɓinaaɓe ɓen

    [75] Gomɗii Nuuhu nodduno Men, Men moƴƴii jaabotooɓe

    [76] Men daɗni mo, kanko e yimɓe makko ɓen, e suno mawnungo ngon

    [77] Men waɗi geyngol makko ngol, heddotooɓe ɓen

    [78] Men accani mo mantoore, e sakkitiiɓe ɓen

    [79] Kisal wonii e Nuuhu, e nder winndere nden

    [80] Ko non woni ko Men warjorta moƴƴimɓe ɓen

    [81] Kanko, ko o jeyanooɗo e jeyaaɓe Amen gomɗimɓe ɓen

    [82] Refti Men yooli heddii ɓe ɓen

    [83] Hino jeyanoo e jokkuɓe mo ɓen, Ibraahiima

    [84] Tuma nde ardunoo ka Joomi makko, e ɓernde hisunde

    [85] Nde o maakannoo ben makko e yimɓe mun ɓen: "Ko honɗum rewoton

    [86] E ko reweteeɗi fefindaaɗi, ko wanaa Alla, faalaɗon

    [87] Ko sikkuɗon e Joomiraawo tageefo ngon

    [88] O ndaariri ndaarande ka koode

    [89] o maaki: "Ko mi nawnuɗo

    [90] Ɓe acci mo, ɓe hucciti

    [91] O moltii e reweteeɗi maɓɓe ɗin, o maaki: "E on ñaamataa

    [92] Ko heɓi on, on wowlataa

    [93] O moltorani ɗi, piyirgol ɗi ñaamo ngon

    [94] Ɓe fewri ka makko, hiɓe yaawno

    [95] O maaki: "E on reway kon ko lesuɗon

    [96] hara le ko Alla tagi on, e kon ko golloton

    [97] Ɓe wi'i: "Mahanee mo maadi, bugoɗon mo ka dulɓayange

    [98] Ɓe faandanii mo feere; kono Men waɗi ɓe sooyube ɓen

    [99] O maaki: "Min on, ko mi feroowo ka Joomi am, aray nde O fewnata lam

    [100] Joomi am, yeɗam geɓal moƴƴuɓe

    [101] Men wewliniri mo, geɗal muññiiɗo

    [102] Nde on yottinoo e makko jahal, [Ibraahiima] maaki: "Ko an ɓiɗɗo am, min mi yi'ii e ɗoyngol, wonnde miɗo hirse. Ndaaru ko yi'uɗaa". [Ismaa'iila] maaki: "Ko onon yo baaba'en, waɗee ko yamiraɗon kon, on tawoyay lam, si Alla jaɓii, jeyaaɗo e muñiiɓe ɓen

    [103] Nde ɓe jebbilaninoo (ymiroore Alla nden), o hippiri mo tiinde nden

    [104] Men noddiri mo wiide: "ko yo Ibraahiima

    [105] Pellet, a goonginii koyɗol ngol. Ko Menen Men yoɓirte moƴƴinooɓe ɓen

    [106] Pellet, ko ɗum ɗoo woni jarrabuyee ɓannguɗo on

    [107] Men soktiri mo kirse mawɗe

    [108] Men accani mo mantoore, e sakkitiiɓe ɓen

    [109] Kisiyee wonii e Ibraahiima

    [110] Ko wano nii Men yoɓirta moƴƴinooɓe ɓen

    [111] Kanko, ko o jeyaaɗo e jeyaaɓe Amen gomɗimɓe ɓen

    [112] Men wewlintiniri Ishaaqa, Annabaajo jeyaaɗo e moƴƴuɓe ɓen

    [113] Men hebbini barki e makko e Ishaaqa. Hino e geyngol maɓɓe ngol: moƴƴinɗo, e tooñuɗo hoore-mun ɓanngini

    [114] Gomɗii Men moƴƴike e dow Muusaa e Haaruuna

    [115] Men daɗni ɓe, kamɓe e yimɓe maɓɓe ɓen, e ngoƴo mawnungo

    [116] Men walli ɓe, ɓe woni fooluɓe ɓen

    [117] Men okki ɓe Deftere ɓannginnde nden

    [118] Men fewniri ɓe, e laawol focciingol ngol

    [119] Men accani ɓe mantoore, e sakkitiiɓe ɓen

    [120] Kisal wonii e dow Muusaa e Haaruuna

    [121] Ko wano nii Men yoɓitirta moƴƴimɓe ɓen

    [122] Kamɓe ɗiɗo, ko ɓe jeyanooɓe e jeyaaɓe Amen gomɗimɓe ɓen

    [123] Pellet, Ilyaasa kadi, ko jeyanooɗo e Nulaaɓe ɓen

    [124] Janto nde o maakannoo yimɓe makko ɓen: "E on hulataa [Alla]

    [125] E ko "Ba'ala" rewoton, accon ɓurɗo moƴƴude tagu On

    [126] Woni Alla, Jeyɗo on, Jeyi baabiraaɓe mon adinooɓe ɓen

    [127] Ɓe fenni mo, awa non, ko ɓe tawnoyteeɓe (ka lepte)

    [128] Si wanaa jeyaaɓe Alla laɓɓinaaɓe ɓen

    [129] Men accani mo mantoore, e sakkitiiɓe ɓen

    [130] Kisal wonii e dow Ilyaasiina'en

    [131] Ko wano nii Men yoɓirta moƴƴimɓe ɓen

    [132] Kanko, ko o jeyanooɗo e jeyaaɓe Amen gomɗimɓe ɓen

    [133] Pellet, Luutu kadi, ko jeyanooɗo e Nulaaɓe ɓen

    [134] Janto nde Men daɗndunoo mo, kanko e ɓeynguure makko nden fow

    [135] si wonaa nayeeja debba, tawaaɗo e luttunooɓe ɓen

    [136] refti Men oƴƴi heddii ɓe ɓen

    [137] Onon non, hiɗon rewa e hoore-maɓɓe, dawol mon

    [138] e ka jemma. E on haqqiltaa

    [139] Pellet, Yuunusa kadi, ko jeyanooɗo e Nulaaɓe ɓen

    [140] Janto nde o dogirnoo ka laana hebbinaaka

    [141] o urbinii, o jeyaa e foolaaɓe ɓen

    [142] Linngii ngii moɗi mo, ko o felniiɗo

    [143] Si wanaano tawde himo jeyanoo e subbunhinotooɓe ɓen

    [144] o ñiiɓayno e reedu maggii, haa ñalnde ɓe immintinoytee

    [145] Men werlii mo ka ladde, ko o nawnuɗo

    [146] Men fuɗini e mayre, leggal buudi

    [147] Men nuli mo e ujune teemeder yimɓe, maa ko ɓuri

    [148] Ɓe gomɗini, Men dakmiti ɓe haa e dumunna

    [149] Lamndii ɓe:" E ko Joomi maa woodanta ɓiɗɓe rewɓe, kamɓe kan worɓe

    [150] Kaa Men tagir Malaa'ika'en rewɗinaaɗi, hara ko ɓe seediiɓe

    [151] Faamee, kamɓe e pepindaale maɓɓe ɗen, hiɓe wi'a

    [152] Allah jibinii"; pellet, ɓe fanay

    [153] Hara O suɓay ɓiɗɓe rewɓe ɓen e dow worɓe ɓen

    [154] Ko heɓi on, si ɗon ñaawira non

    [155] E on miijitottaako

    [156] Kaa hiɗon jogii hujja ɓannguɗo

    [157] Haray addee deftere mon nden, si wonii ko on goonguɓe

    [158] Ɓe waɗi hakkunde Makko e Malaa'ika'en, asko; hara non, Malaa'ka'en no anndi, ɓen ko tawnoyteeɓe (ka lepte)

    [159] Senayee woodani Allah, e kon ko ɓe sifotoo

    [160] Si wanaa jeyaaɓe Allah laɓɓinaaɓe ɓen

    [161] Anndon onon e ko rewoton kon

    [162] on wonaali majjinooɓe ɗum [goɗɗo goo]

    [163] si wanaa tawɗo on ko naatoowo ka Dulɓaynge

    [164] [Malaa'ika'en wi'i]: "Alaa e amen, mo alanaa ɗum, darorde anndaande

    [165] Ko menen woni saffinaaɓe ɓen

    [166] Ko menen kadi woni subbunhinotooɓe ɓen

    [167] Ɓe woniino e wi'ugol

    [168] Hara Deftere iwnde e adinooɓe ɓen, no woodannoo men

    [169] men wonayno jeyaaɓe Allah laɓɓinaaɓe

    [170] Ɓe yeddi nde, kono aray ɓe anndoya

    [171] Gomɗii Konngol Amen ardinoke, fii jeyaaɓe Amen, Nulaaɓe ɓen

    [172] wonnde pellet, ko kamɓe woni walleteeɓe ɓen

    [173] e wonnde ko konu Amen ngun, woni foolooɓe ɓen

    [174] Ɗuurno ɓee, haa e saanga

    [175] ndaaraa ɓe, ɓe aray yi'ude

    [176] E hara ko lepte Amen ɗen ɓe heñorta

    [177] Si ɗe jippike ka tannde (dingiral)maɓɓe, haray bimmbi waajonooɓe ɓen bonii

    [178] Ɗuurno ɓee, haa e saanga

    [179] ndaaraa, ɓe aray yi'ude

    [180] Senayee woodanii Joomi maa, Jeyɗo teddungal, e kon ko ɓe sifotoo

    [181] Kisyee wonii e Nulaaɓe ɓen

    [182] Yettoore woodani Allah, Jeyɗo winndere nden

    Surah 38
    Saad

    [1] Saad. Mi woondirii Alqur'aana, jom waaju

    [2] Si ko woni, yedduɓe ɓen wonii e townitaare e lurral

    [3] Ɗuuɗii e gire ɗen Men halki, ado maɓɓe, ɓen noddi faabo, kono tawi ko bonatno bonii

    [4] Ɓe ŋalɗi, nde jertinoowo jeyaaɗo e maɓɓe, arata ɓe. Yedduɓe ɓen wi'i: "Oo, ko mbileejo heewuɗo fenaande

    [5] Kere o waɗay reweteeɗi ɗin, reweteeɗo gooto? Pellet, ɗum ko huunde haawniinde non

    [6] Mbatu maɓɓe ngun huccitiri wiide: "Yehee, tabiton e reweteeɗi mon ɗin. Ɗum ɗoo, ko huunde eɓɓanaande

    [7] Men nanaali fii ɗum, e diina sakkitiika kan. Ɗum wonaali, si wanaa ko fefindaa

    [8] Kere ko e makko Jantoore nden jippotoo hakkunde amen?" Si ko woni, ɓe wonii e sikkitagol Jantoore Am nden. Wurin, ko fii ɓe meeɗaali taho, lepte Am ɗen

    [9] Kaa ɓe jogiti ngaluuji yurmeende Joomi maa, Fooluɗo, Dokko On

    [10] Kaa ko kamɓe woodani laamagol kammuli ɗin e leydi ndin e kon ko woni hakkunde majji? Haray yo ɓe ƴeenŋu ɓe ƴawa

    [11] Ko ɓe konu hoyngu non, fooleteengu e feddeeji ɗin

    [12] Ado maɓɓe, yimɓe Nuuhu ɓen fennuno, e Aadi'en e Fir'awna jom-peme

    [13] e Samuuda'en, e yimɓe Luutu ɓen, e yimɓe pitaaji ɓen; ko ɓen woni feddeeji (fennuɓe) ɓen

    [14] Kala ɓee wonaali, si wanaa o fennii Nulaaɓe ɓen. Lepte Am ɗen jojji e maɓɓe

    [15] Ɓee habbaaki, si wanaa haacaango gooto, ngo alaa ruttorde

    [16] Ɓe wi': "Joomi amen, yaccinan men geɓal lepte amen, ado Ñalaande hasboore nden

    [17] Muñño e kon ko ɓe wi'ata; annditaa jeyaaɗo Amen on, Daawuuda, jom doole. Ko o ɗuuɗunooɗo tuubugol

    [18] Men eltii pelle ɗen, hiɗe subbunhinoda e makko, ka kiikiiɗe e ka weetugol

    [19] e colli ɗin, hiɗi mooɓindiraa, kala e majji no tuubana Mo

    [20] Men semmbini laamu makko ngun, Men yeɗi mo Annabaaku e fasinteegal

    [21] Hara kumpital wenjunooɓe ɓen arii maa, nde ɓe ƴawunoo ka ganngunal

    [22] Nde ɓe naatuoo ka Daawuuda, o ɗenƴii ɓe. Ɓe wi'i: "Wata a hulu ! Ko wennjuɓe ɗiɗo; goɗɗo e amen tooñii oya. Ñaawir goonga hakkunde amen, wata a tooñu, tinndinaa men e laawol focciingol ngol

    [23] Oo ko musiɗɗo am: himo jogii baali cappanɗe jeenay e jeenay, min miɗo jogii baalii gootii. O wi'i: "Henndinam ngii"; o foolimi e yewtere

    [24] O maaki: "Pellet, o tooñirii ma lamndagol baalii maa ngii, waɗtugol e baali makko ɗin". Ɗuuɗii ko hawtuɓe tooñindirta hakkunde maɓɓe, si wanaa ɓen gomɗimɓe, ɓe golli moƴƴuɗi - ɓen non no fanɗi. - Daawuuda felliti, wonnde Men jarribike mo. O insinanii Joomi makko, o suuyiri sujjugol, o tuubi

    [25] Men yaafanii mo ɗum. Pellet non, hino woodani mo ko Amen, ɓadal e moƴƴude ruttorde

    [26] Ko an yo Daawuuda, Men waɗii ma lomto ka leydi. Ñaawir goonga hakkunde yimɓe ɓen, wata a jokku mbeleeɗe, sakko ɗe majjine e laawol Allah ngol". Pellet, ɓen majjooɓe e laawol Allah ngol, hino woodani ɓe lepte tiiɗuɗe, sabu ko ɓe yejjitiri kon, Ñalaande hasboore nden

    [27] Men tagiraali kammu ngun e leydi ndin e ko woni hakkunde majji kon, meere. Ɗum ko sikke yedduɓe ɓen. Bone woodanii ɓen yedduɓe, e Yiite ngen

    [28] Ka Men waɗay ɓen gomɗimɓe ɓe golli moƴƴi, wano bonnooɓe ɓen ka hoore leydi? Kaa Men waɗay gomɗuɓe ɓen, wano faajireeɓe ɓen

    [29] Ko Deftere barkinaande, woni ko Men jippini e maaɗa, fii no ɓe taskora Aayeeje mayre, e ko joomiraaɓe haqqille ɓen waajitora

    [30] Men yeɗi Daawuuda Sulaymaana, - jeyaaɗo moƴƴo - Ko o ɗuuɗuɗo tuubugol-ruttoo

    [31] Janto nde o hollanoo kiikiiɗe, pucci yooɗuɗi yaawuɗi

    [32] o maaki: "Min ɓurnorii yiɗugol jawdi, dii ko mi jantotoo Joomi am kon, haa [naange] ngen mutoyii

    [33] Ruttee lam ɗi". O woni e sodugol ɗi ka taape e ka daaɗe

    [34] Gomɗii Men jarribike Sulaymaana, Men werlii e jullere makko nden ɓanndu. Refti o tuubi

    [35] O maaki: "Joomi am, haforanam, yeɗaa lam laamu, ngu heertantaako goɗɗo goo, ɓaawo am. Pellet, ko An woni yeɗoowo On

    [36] Men eltani mo henndu ndun, tawi hindu wifira e sago makko, neweende, nokku kala ko o yiɗi

    [37] E seytanuuji ɗin, mahaynooɗi e mutaynooɗi

    [38] Goɗɗi ɗin, ko dummbaaɗi e penɗe

    [39] Ɗum ko dokkal Amen. Okkitir, maa jogitoraa ko aldaa e lamnditoreede

    [40] Ko pellet, hino woodani mo ka Amen, ɓadal e moƴƴude ruttorde

    [41] Janto kadi jeyaaɗo Amen on Ayyuuba, nde o noddunoo Joomi makko, wonnde : "Seytaane memirii lam tampere e muuseendi

    [42] [Allah wi'ani mo]: "Latir tunndawal maa ngal [ka leydi]: Ɗam ɗoo, ko lootorɗam, ɓuuɓuɗal e njaram

    [43] Men yeɗi mo ɓeynguure makko nden, e yeru maɓɓe tawti ɓe, yurmeende immorde e Amen, e waaju wonannde marɓe haqqille ɓen

    [44] Nanngir sookewo maa ngon, tamere huɗo, piyiraa ɗum [suddiiɗo maa on], fii wata a firtu (woondoore nden)". Men tawu mo, muññiiɗo. O moƴƴii jeyaaɗo. Pellet, ko o ɗuuɗuɗo tuubugol-ruttoo

    [45] Janto kadi, jeyaaɓe Amen ɓen, Ibraahiima e Ishaaqa e Yaaquuba, joomiraaɓe cemmbe e yi'anɗe

    [46] Men heertinanii ɓe heertinannde, annditugol galle (laakara) ɗen

    [47] E kadi ɓee ka Amen, ko jeyaaɓe e suɓaaɓe moƴƴuɓe suɓaaɓe

    [48] Janto kadi Ismaa'iila, e Yuusa'u, e Zal-Kifli, kala maɓɓe, ko jeyaaɓe e suɓaaɓe

    [49] Ɗum ko waaju. Ko pellet, hino woodani gomɗuɓe ɓen, ruttorde moƴƴunde

    [50] Ɗum ko Aljannaaji ñiiɓal, ɗi ɓe udditanaa dame mun

    [51] hara ko ɓe soɓɓindii ɓe ton, hiɓe nodda ton muuyanteeɗi ɗuuɗuɗi e njaram

    [52] Hino woodani ɓe (ton): raɓɓiduɓe ndaarɗe, goreeɓe

    [53] Ko ɗum woni ko fodaɗon, fii Ñalaande hasboore nden

    [54] Pellet, ɗum ko arsike Amen, gasugol alanaa mo

    [55] Ɗum, [ko njoɓdi maɓɓe]. Pellet, hino woodani kadi bewɓe ɓen, ko ɓuri bonnde e ruttorde

    [56] woni Jahannama, nge ɓe naatoyta. Nge bonii ndaɗɗudi

    [57] Ɗum, ko yo ɓe meeɗu: ko fatata, e ƴeƴƴiri

    [58] goɗɗe ɗen, nannduɗe e majje, ko nooneeji

    [59] E hino dental naatiroyay ngal doole e mon, toolii alanaa ɓe; tawde ko ɓe naatooɓe Yiite

    [60] Ɓen wi'a: bismilla alanaa mon, ko onon defi men ɗum". Nge bonii ñiiɓirde

    [61] Ɓe wi'a: "Joomi amen, defuɗo men ɗum on, ɓeydan mo leptte cowalle ka Yiite

    [62] Ɓeya wi'i: "Ko haɗi men yi'ugol worɓe, ɓe men limtaynoo e bomɓe ɓen

    [63] Hara men jogitorno ɓe ton jalnori, kaa ko gite (amen) yawti ɓe

    [64] Pellet, ka goonga, ko ɗum woni yeddondiral yimɓe Yiite ɓen

    [65] Maaku: "Anndee ko mi jertinoowo. Reweteeɗo woo alaa, si wanaa Allah Gooto, Fooluɗo On

    [66] Jeyɗo kammuuli ɗin e leydi ndin, e kon ko woni hakkunde ɗin ɗiɗi, Fooluɗo, Haforoowo On

    [67] Maaku: "(Ndee Alqur'aanaare), ko nde kabaaru mawɗo

    [68] kono hiɗon ɗuurnii ɗum

    [69] Ganndal alanaano lam, e fii mbatu ngun dowrowu, tuma nde ɓe wennjaynoo

    [70] Wahayinaaka e am, si wanaa wonnde min on, ko mi jertinoowo ɓanngina

    [71] Janto nde Joomi maa daalannoo Malaa'ika'en: "Min ko Mi tagiroowo ɓanndinke, immorde loopal

    [72] si Mi fotindirii mo, Mi wuttii e makko ruuhu Am on, haray suuyanee mo sujjon

    [73] Malaa'ika'en fow sujji ɓe denndaangal

    [74] si wanaa Ibuliisa, o mawnintinii, o woni jeyaaɗo e yedduɓe ɓen

    [75] (Allah) daali: "Ko an yo Ibuliisa, ko haɗu maa sujjangol ko Mi tagiri juuɗe Am? A mawnintini kaa a jeya e townitiiɓe ɓen?" @Corrected

    [76] O wi'i: "Ko min ɓuri mo moƴƴude. A tagirii lam e yiite, A tagirii mo kanko e loopal

    [77] O daali: "Yaltu ton, an on, ko a riiwaaɗo

    [78] pellet, kuddi Am ndin fawike ma haa Ñalnde njoɓdi diina

    [79] (Ibuliisa) wi'i : "Joomi am, nennitanam, haa ñalnde nde ɓe immintintee

    [80] O daali: "A jeyaama e nennitanteeɓe ɓen

    [81] haa e ñalaande happu anndaaɗo

    [82] O wi'i: "Mi woondirii mawngu Maa ngun ! Ma mi bewnuɓe fow maɓɓe

    [83] si wanaa jeyaaɓe Maa, laɓɓinaaɓe ɓen e maɓɓe

    [84] (Allah) daali: "Mi woondirii goonga, ko goonga mi wowlata

    [85] ma Mi hebbinire Jahannama, e ɓen jokkuɓe ma fow e maɓɓe

    [86] Maaku: "Mi lamndaaki on njoɓdi e fii ɗum; mi wonaali jeyaaɗo e sincooɓe(deftatoobe)

    [87] Ndee [Alqur’aanaare] wonaali, si wanaa waaju tageefo ngon

    [88] Ma on anndu (fii) kabaaru mayre, ko neeɓaa

    Surah 39
    Zumar

    [1] Jippagol Deftere nden, ko immorde ka Allah, Fooluɗo, Ñeeño On

    [2] Men jippiniirii Deftere nden e maaɗa, e hoore goonga. rewu Allah, laɓɓinanaa Mo diina kan

    [3] Anndee, ko Allah woodani diina laaɓuka kan. Ɓen non ɓe ɓeya jogitori yiɗɓe gaanin Makko (hara hiɓe wi'a): "Men alaa rewirde ɗi, si wanaa tun no ɗi ɓannira men ka Allah, ɓadal". Pellet, Allah ñaawoyay hakkunde maɓɓe, e kon ko ɓe woni lurrude e mun. Pellet, Allah fewnataa on wonɗo fewnoowo, ɗuuɗuɗo yeddugol

    [4] Sinno Allah yiɗuno, nde O siforta ɓiɗɗo, O suɓayno ko O yiɗi woo, e ko O tagi kon. Senayee woodanii Mo ! Ko Kanko woni Allah, Bajjo, Fooluɗo On

    [5] O tagirii kammuuli ɗin e leydi ndin, goonga.Himo suddira jemma on ñalorma on, O suddira ñalorma on jemma on. O elti naange ngen e lewru ndun, kala majji no doga haa e lajal taƴaangal. Anndee, ko Kanko woni Fooluɗo, Haforoowo On

    [6] O tagii on e fittaandu wooturu, refi O waɗi e ndun, genndo mayru. O jippinani on e neemoraaɗi ɗin, nooneeji jeetati. Himo taga on ka teege yumma mon en, tagu ɓaawo tagu, e nder niɓe tati. Ko On mooɗon Allah, woni Joomi mon ! Ko Kanko laamu woodani. Reweteeɗo alaa, si wanaa Allah. Ko honno ferlitoraɗon [e rewugol Mo]

    [7] Si on yeddii, anndon Allah, ko yondiniiɗo e mon. O jaɓantaa jeyaaɓe Makko ɓen, keeferaaku. Si on yettii Mo non, O weltanoo on ɗum.Hay gooto roondantaako goɗɗo woo donngal mum. Refti ko ka Joomi mon, woni ruttorde mon; O yeetitoo on, fii kon ko gollaynoɗon. Pellet, ko O annduɗo, ko woni e ɓerɗe

    [8] Si loraa memii neɗɗo on, o noddira Joomi makko, ruttagol e Makko. Refti si O okkii mo moƴƴere, immorde ka Makko, o yejjita ko o noddaynoo kon ado ɗum, o waɗana Allah kafidiiɗi, fii no o majjinira (yimɓe ɓen) e laawol Makko ngol. MaAku: "Dakmitor keeferaaku maa ngun, seeɗa. Pellet, ko a jeyaaɗo e yimɓe Yiite ɓen

    [9] Kaa ko on yankinotooɗo tummbo jemma, ko o sujjoowo, darotooɗo (naafe), hara himo laakara, himo jortii yurmeende Joomi makko nden... Maaku: "Hara annduɓe ɓen fotay e ɓe anndaa ɓen?" Anndu ko waajitotoo, ko joomiraaɓe haqqille ɓen

    [10] Maaku: "Ko onon yo jeyaaɓe Am gomɗimɓe, hulee Joomi mon". Hino woodani moƴƴimɓe (golle) ɓen e oo aduna, mbarjaari. Leydi Allah ndin ko yaajundi. Anndee muññiiɓe ɓen timminirante njoɓdi maɓɓe ndin, ko aldaa e limoore

    [11] Maaku: "Min mi yamiraama rewugol Allah, laɓɓinana Mo diina kan

    [12] Mi yamiraa kadi, wonugol arano e jebbiliiɓe ɓen

    [13] Maaku : "Min miɗo huli, si mi yeddii Joomi am, lepte Ñalaande Mawnde

    [14] Maaku: "Ko Allah mi rewata, mi laɓɓinan Mo diina am

    [15] rewee ko yiɗuɗon onon, hara wanaa Kanko. Maaku: "Ko woni hayruɓe ɓen, ko ɓen ɓe tawata Ñalnde Darngal, ɓe hayrinii ko'e maɓɓe, e ɓeynguureeji maɓɓe". Anndee ko nden woni hayrere ɓanngunde nden

    [16] Hino woodirani ɓe senngo dow maɓɓe, kippoodi Yiite, e kippoodi senngo ley maɓɓe. Ko ɗum woni ko Allah hulɓinirta jeyaaɓe Makko ɓen. Ko onon yo jeyaaɓe Am, kori hulee Lam

    [17] Ɓen woɗɗitorɓe rewugol bewnooji ɗi, ɓe ruttii e Allah, welo-welo no woodani ɓe. Wewlinir jeyaaɓe Am ɓen

    [18] nanooɓe Konngol ɓen, ɓe jokka ko ɓuri moƴƴude e maggol. Ko ɓen woni ɓe Allah fewni ɓen, ko ɓen woni joomiraaɓe haqqille ɓen

    [19] E ko on mo konngol lepte jojji e mun... E ko an daɗndata wonɗo ka Yiite

    [20] Si ko ɓen huluɓe Joomi mun, hino woodani ɓe kuɓeeje [ka Aljanna] e kuɓeeje mahaaɗe dow majje, hara canɗi no ila ley majje. Ko fodoore Allah ! Allah non firtataa fodoore. @Corrected

    [21] E a yi'aali, wonnde Allah saaƴinirii ndiyam ka kammu, o naadi ɗam e nder ɓulli ka leydi; refti O yaltinira ɗam remuru seedundu noone, refti ndu ɗayɗa, yi'aa hindu soyɗi; refti O waɗa ɗum ko muncaa. Pellet, wonii e ɗum, waaju, wonannde joomiraaɓe haqqille ɓen

    [22] E ko on mo Allah yaññani ɓendre mun nden, fii lislaamu, hara himo e ndaygu immorde ka Joomi makko... Bone woodanii ɓen yooruɓe ɓerɗe mun, e jantagol Allah. Ɓen wonii e majjere ɓanngunde

    [23] Allah jippinii ko ɓuri moƴƴude e yewtere, Deftere nanndunde [ñaawooje], ɗimmitunde. Nde guri ɓen hulooɓe Joomi mun riɓirta (nanugol nde), refti guri e ɓerɗe maɓɓe deeƴira jantoore Allah nden. Ko ɗum woni peewal Allah ngal O fewnirta on Mo muuyani. Kala non mo Allah majjini, haray fewnoowo mo alaa

    [24] E ko on reentariiɗo yeeso mun ngon, e lepte bonɗe ɗen Ñalnde Darngal... Tooñuɓe ɓen wi'anee ontuma: "Meeɗee kon ko wonunoɗon faggitanaade

    [25] Adinooɓe ɓen fenniino, lepte ɗen ardirani ɓe, ka ɓe so'aa-anndude

    [26] Allah meeɗiniri ɓe koyeera, ka nguurndam aduna. Pellet non, ko lepte laakara ɗen non, ɓuri mawnude, si tawno hiɓe anndunoo

    [27] Gomɗii Men piyanii yimɓe ɓen, e ndee Alqur'aanaare, kala misal, belajo'o, ɓe waajitora

    [28] Alqur'aanaare (janngeteende) e haala Aarabu, nde aldaa e ooñaare, fii no ɓe gomɗira

    [29] Allah waɗii misal, gorko mo lurruɓe hawti ɗum, hiɓe pooɗondira mo, e gorko laaɓanɗo gorko [goo]: Hara ɓen ɗiɗo fotay e misal? Yettoore woodanii Allah! Kono ɓurɓe ɗuuɗude e maɓɓe, ɓe anndaa

    [30] Pellet, ko a maayoowo, kamɓe kadi ko ɓe maayooɓe

    [31] refti onon, Ñalnde Darngal, ko ka Joomi mon, yeddondiroyton

    [32] E ko hommbo ɓuri tooñde wa on fenuɗo e hoore Allah, maa o fenni goonga kan nde ka arunoo e makko? E wonaa Jahannama woni jaaƴorde yedduɓe ɓen

    [33] On non arduɗo e goonga, o goongini ɗum, ko ɓen woni gomɗuɓe ɓen

    [34] Hino woodani kala ko ɓe faaletee, ka Joomi maɓɓe; ko ɗum njoɓdi moƴƴinooɓe ɓen

    [35] fii no Allah yawtirana ɓe, ko ɓuri bonnde e ko ɓe golli kon, O yoɓitira ɓe njoɓdi maɓɓe ndin, ko ɓuri moƴƴude e ko ɓe gollaynoo kon

    [36] Allah siforaali yonugol jeyaaɗo Makko on? Hiɓe hulɓinire ɗin ɗi wonaa Mo. Kala mo Allah majjini, haray fewnoowo alanaa mo

    [37] Kala non mo Allah fewni, majjinoowo mo alaa. Allah siforaali wonnde Fooluɗo, Jom lepte

    [38] Pellet, si a lamndike ɓe: "Ko hommbo tagi kammuuli ɗin e leydi ndin?", ma ɓe wi'u: "Ko Allah". Maaku: "Yeetee lam fii ɗin ɗi rewoton gaanin Allah, si Allah faandanike lam lorra, hara ɗi huncanay lam lorra Makko kan? Maa si O faandanike lam yurmeende, taw si ɗi haɗay lam yurmeende Makko nden? Maaku: "Allah yonii lam, ko e Makko hoolnotooɓe ɓen tuuginotoo

    [39] Maaku: "Ko onon yo yimɓe am, gollee e laawol mon, min ko e [laawol am] mi gollirta. Aray ka anndon

    [40] ko hommbo lepte hoynayɗe aroyat e muuɗum, lepte duumiiɗe jippoo e makko

    [41] Men jippinirii Deftere nden e maaɗa, fii yimɓe ɓen, e hoore goonga. Kala feewuɗo, ko hoore makko [o feewani]; kala kadi majjuɗo, ko hoore makko o majjani. A wonaali wakiil e dow maɓɓe

    [42] Allah hino ƴettita pittaali ɗin, saanga maayde majji, e ɗin ɗi maayaali, ka ɗoyngol majji. O jogitoo ɗin ɗi ñaawani maayde, O accita ɗiya, haa e lajal taƴaangal. Pellet, maandeeji woni e ɗum, wonannde yimɓe miijitotooɓe

    [43] Kaa ɓe jogiti tefooji, gaanin Allah? Maaku: "Hay si tawii ɗi jeyaa huunde, ɗi haqqiltaa kadi

    [44] Maaku: "Tefoore nden fow, ko Allah heeranii. Ko Kanko woodani laamagol kammuuli ɗin e leydi ndin. Refti ko ka Makko rutteteɗon

    [45] Si fii Allah tun jantaama, ɓerɓe ɓen ɓe gomɗinaa laakara ɓen, tamoo. Si fii ɗiya, ɗi wonaa Mo [Kanko Allah] jantaama, e jaka yoo, hiɓe wewla

    [46] Maaku: "Yaa Allah, Fuɗɗuɗo kammuuli ɗin e leydi ndin, Annduɗo wirniiɗi e feeñuɗi, ko An ñaawata hakkunde jeyaaɓe Maa ɓen, kon ko ɓe luutondiraynoo e mun

    [47] Si tawno no woodanno tooñuɓe ɓen, ko woni kon ka leydi fow, e yeru mun, wonndude e mum, ɓe sottorayno ɗum, bone lepte ɗen, Ñalnde Darngal; feeñirana ɓe ka Allah, kon ko ɓe tijjanooki

    [48] boneeji ɗi ɓe faggitinoo ɗin feñana ɓe, ko ɓe jalkitaynoo kon huuɓita ɓe

    [49] Si lorra heɓii neɗɗo on, o nodda Men. Refti si Men okkii mo neema, immorde ka Amen, o wi'a: "Anndee ko e ganndal [am] mi okkiira ɗum". Ɗum ko jarrabuyee kan; kono ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe, ɓe anndaa

    [50] Gomɗii ɓen adinooɓe ɓe wi'iino ɗum. Kono kon ko ɓe faggitotonoo, nafaani ɓe

    [51] boneeji ɗi ɓe faggitotonoo ɗin memi ɓe. Tooñuɓe ɓen e maɓɓe, kon ko ɓe wonunoo e faggitagol, memoyay ɓe, ɓe wonaali laawotooɓe

    [52] E ɓe anndaa wonnde Allah no yaññana arsike on mo O muuyani, O ɓillina [mo O muuyani]? Pellet, maandeeji wonii e ɗum, wonannde yimɓe gomɗinooɓe

    [53] Maaku: "Ko onon yo jeyaaɓe Am fantimɓe e hoore mun, wata on taƴo yurmeende Allah nden. Pellet, Allah ko haforoowo junubaajo ɗin fow. Ko Kanko woni Haforoowo, Hinnotooɗo On

    [54] Tuubee ruttoɗon ka Joomi mon, jebbilanoɗon Mo, ado lepte ɗen arde e mon, hara on faabetaake

    [55] Jokkee ko ɓuri moƴƴude e ko jippinaa e mon, immorde ka Joomi, ado lepte ɗen ardude on, juhal, hara on so'aa anndude

    [56] fii wata wonkii wi'oy: "Ee nimse am, e ko mi welsindii e fii Allah. Pellet, mi jeyano e ɓen jalkitooɓe

    [57] maa ki wi'a: "Si Alah fewnuno lam, mi wonanyno jeyaaɗo e gomɗuɓe ɓen

    [58] Maa ki wi'a, tuma ki yi'ata lepte ɗen: "Si feere ruttagol no woodannoo lam, mi jeyee e moƴƴinooɓe ɓen

    [59] Gasataa ! Tawde Aayeeje Am ɗen aruno e maaɗa, fennuɗaa ɗe, mawnintiniɗaa, laatiɗaa jeyaaɗo e yedduɓe ɓen

    [60] Ñalnde Darngal, a yi'oya fennonooɓe e hoore Allah ɓen, hino ɓawli geece. Wonaa ka Jahannama woni jaaƴorde mawnintiniiɓe ɓen

    [61] Allah na daɗndira gomɗuɓe ɓen, sabu maloore maɓɓe nden. Bone memataa ɓen, wanaa kamɓe woni sunoytooɓe

    [62] Ko Allah woni Taguɗo kala huunde, ko Kanko kadi woni Fawtiiɗo kala huunde

    [63] Ko Kanko sottirɗe kammuuli ɗin e leydi ndin woodani. Yedduɓe Aayeeje Allah ɓen non, ko ɓen woni hayruɓe(pertuɓe) ɓen

    [64] Maaku: "E ko woori Allah, yamirton mi, yo mi rewu, onon ɓee majjuɓe

    [65] Gomɗii wahayinaama e maaɗa, e ɓen adinooɓe ma: "Si a sirkii, pellet, golle maa ɗen bonay jeyeɗaa e hayruɓe ɓen

    [66] Alah rew Allah, jeyeɗaa e yettooɓe (Mo) ɓen

    [67] Ɓe mawniniraali Allah, no O foti maninireede, hara le, leydi ndin fow, ko tamannde Makko, Ñalnde Darngal, kammuuli ɗin kadi taggiree ñaamo Makko. Senayee woodanii Mo ! O toowii e kon ko ɓe sirkanta Mo

    [68] Wuttee ka Allaandu, kala ko woni ka kammuuli e ka leydi kon faɗɗee, si wanaa ɓen ɓe Allah muuyani [daɗugol]. Refti wuttee e mayru ɗiɗaɓol, tawa ko ɓe dariiɓe habbitii

    [69] Leydi ndin jalbira ndaygo Jeydo ndi On; taalkuru ndun wallinee, Annabaaɓe e seedeeɓe maɓɓe ɓen addee; goonga ñaawiree hakkunde maɓɓe, wanaa ɓe tooñeteeɓe

    [70] wonki kala yoɓee ko golli kon. Ko Kanko [Allah] ɓuri anndude ko ɓe gollata

    [71] Yedduɓe ɓen soggiroyee ka Jahannama dente-dente. Haa si ɓe hewtii nge, dame magge udditee, reenuɓe nge ɓen wi'ana ɓe: "E Nulaaɓe jeyaaɓe e mo'on hewtaano on, janngaynooɓe Aayeeje Joomi mon, e mooɗon, ɓe rentina on hawrugol e ndee ñalaande mon?" Ɓe wi'a: "Ko non tigiri, kono Konngol lepte ngol, jojjiino e yedduɓe ɓen

    [72] [Ɓe] wi'anee: "Naatiree dame Jahannama ɗen lutton ton. Nge bonii jaaƴorde mawnintiniiɓe ɓen

    [73] Hulooɓe Joomi mun ɓen kadi ɗowitiree ka Aljanna, dente-dente. Haa si ɓe hewtii mo, dame makko udditee, reenuɓe mo ɓen wi'ana ɓe: "Kisiyee wonii e mon, on laaɓii, naatiree mo, duumagol

    [74] Ɓe wi'a ontuma: "Yettoore woodanii Allah, laatinanɗo men fodoore Mun, O ronini men leydi [Aljanna] ndin, meɗen weerira e Aljanna on, kala ka men yiɗi". Mbarjaari gollunooɓe moƴƴere ɓen moƴƴii

    [75] Yi'oyaa Malaa'ikaen, hiɓe taarii Arsi kin, hiɓe subbunhinora yettugol Joomi maɓɓe. Goonga ñaawiree hakkunde maɓɓe. Wi'ee ontuma: "Yettoore woodanii Allah, Jeyɗo tegeefo ngon

    Surah 40
    Ghaafir

    [1] Haa, Miim

    [2] Jippagol Deftere nden, ko immorde ka Allah, Fooluɗo, Annduɗo On

    [3] Haforoowo junubaaji ɗin, Jaɓoowo tuubuubuyee, Saɗtuɗo lepte, Jom yaajeende. Reweteeɗo alaa, si wanaa kanko. Ko ka Makko woni ruttorde nden

    [4] Alaa ko wennjata e Aayeeje Allah ɗen, si wanaa yedduɓe ɓen. Wata a hoditor ko ɓe dillirta kon ka leydi

    [5] Ado maɓɓe, yimɓe Nuuhu ɓen e feddeeji ɗin ɓaawo maɓɓe, fennuno (Nulaaɓe mun ɓen), mofte kala himmiri nanngugol Nulaaɗo mun on. Ɓe wennjiri meere, fii no bonnitira (goonga) kan. Kono Mi nanngi ɓe. Taskii no nanngal Am ngal waɗtinirnoo

    [6] Ko wano nii Konngol Joomi maa ngol, jojjiri e yedduɓe ɓen : "Wonnde pellet, ko ɓe yimɓe Yiite

    [7] Ɓen (Malaa'ikaaɓe) roondiiɓe Arsiki kin, e wonɓe bannge makki ɓen, hiɓe subbunhinora yettugol Joomi maɓɓe, ɓe gomɗina Mo, ɓe insinorana gomɗimɓe ɓen (wiide): "Joomi amen, A yaññirii kala huunde, yurmeende e ganndal. Yawtan ɓen tuubuɓe, ɓe jokki laawol Maa ngol, daɗndaa ɓe kadi lepte Dulɓoowe ngen

    [8] Joomi amen, naaduɓe ka Aljannaaji ñiiɓal, ɗin ɗi foduɗaa ɓe, e kala moƴƴuɗo e baabiraaɓe maɓɓe, e genndiraaɓe maɓɓe, e geyngol maɓɓe. Pellet, ko An woni Fooluɗo, Ñeeñuɗo On

    [9] Daɗndaaɓe [kuuɗe] e bonɗe ɗen. Kala mo daɗnduɗaa [kuuɗe] mun bonɗe ɗen nden Ñalnde, haray pellet, A yurmiii mo". Ko ɗum woni maloore mawnunde nden

    [10] Yedduɓe ɓen noddiroyte: "Ko tikkere Allah nden ɓuri mawnude, e dii ko tikkanɗon ko'e mon kon, tuma noddetenoɗon e gomɗinal, yeddon

    [11] Ɓe wi'a: "Joomi amen, A warii men laawi ɗiɗi, wuurnituɗaa men laawi ɗiɗi: men qirrike junuubi amen ɗin. Taw si laawol yaltirngol hino woodi

    [12] Ɗum mooɗon, ko tawde si Allah tun noddanooma, on yeddon; si O kafidaama, gomɗinon. Ñaawoore nden ko Allah heeranii, Toowuɗo, Mawɗo On

    [13] Ko Kanko woni holloowo on maandeeji Makko ɗin, O jippinirana on toɓo ka kammu. Kono taskotaako, si wanaa ruttotooɗo [e Allah]

    [14] Rewiree Allah, laɓɓinirangol Mo diina kan, hay si heeferɓe ɓen yiɗaa

    [15] Ko o toowuɗo darjaaji, Jeyɗo Arsi kin. Himo jippiniria wahayu on, yamiroore Makko, e on mo O muuyani e jeyaaɓe Makko ɓen, no o jertinira ñalnde Kawral ngal, @Corrected

    [16] ñalnde ɓe feeñoyta. Huunde suuɗotaako Allah, e fee maɓɓe. Ko hommbo laamu woodani hannde? Ko Allah Bajjo, Fooluɗo On

    [17] Hannde, wonkii kala yoɓete ko faggitii. Tooñe woo alaa hannde, pellet, Allah ko yaawuɗo ñaawoore

    [18] Jertnirtɓe, ñalaande dillere nden, tuma ɓerɗe ɗen ƴawtirta ka konondi, hara hiɓe (heewuɓe) ngoƴo. Giɗo woo alanaa tooñooɓe ɓen, wanaa tefoowo jaɓanteeɗo

    [19] Himo anndi janfa gite, e ko ɓerɗe ɗen suuɗi

    [20] Allah ko goonga ñaawirta. Ɗi ɓe rewata ɗin non, gaanin Makko, hay huunde ɗi ñaawirtaa. Pellet, ko kanko woni Nanoowo, Yi'oowo On

    [21] Hara ɓee yiilaaki ka leydi, ɓe ndaara no battane ado mabbe ɓen wa'unoo? Ɓen le no ɓurunoo tiiɗude doole e batteeji, ka leydi. Allah nanngitiri ɓe junuubi maɓɓe ɗin, ɓe heɓaano daɗndoowo ɓe e (lepte) Allah ɗen

    [22] Ko waɗi ɗum, ko tawde Nulaaɓe maɓɓe ɓen addayno ɓe ɓanngannduyeeji, ɓe yedda. Allah halki ɓe. Pellet, ko O Doolnuɗo, Saɗtuɗo lepte

    [23] Gomɗii Men nulirii Muusaa Aayeeje Amen ɗen, e hujja ɓannguɗo

    [24] haa e Fir'awna, e Haamaana, e Qaaruuna. Kono ɓe wi'i: "Ko mbileejo, ɗuuɗuɗo fenaande

    [25] Nde o addannoo ɓe goonga kan, immorde e Amen, ɓe wi'iti: "Waree ɓiɗɓe worɓe gomɗimdimɓe ɓen e makko, accon rewɓe maɓɓe ɓen". Pewje heeferɓe ɓen wonaali, si wanaa e majjere

    [26] Fir'awna wi'i: "Accee mi wara Muusaa. Yo o noddu Joomi makko ! Miɗo huli nde o waylata diina mon kan, maa o feññina bonnere ka leydi

    [27] Muusa maaki: "Mi moolorii Jeyɗo lam On, jeyi on, e bone kala mawnintiniiɗo, mo gomɗinaa ñalaande hasboore

    [28] Gorko gomɗinoɗo goo, jeyaaɗo e yimɓe Fir'awna ɓen - suuɗunooɗo gomɗinal mun - :"E on waray gorko, fii o wi'i: "Joomi am ko Allah?" Hara le o addanii on ɓanngannduyeeji, immorde ka Joomi mon. Si tawii o fenu, haray fenaande makko ko kanko fawii; si tawii kadi o goongu, haray yoga e kon ko kammbirani on, heɓay on". Pellet, Allah fewnataa on fantinoowo fennoowo

    [29] Ko onon yo yimɓe am, laamu no woodani on hanndi, ko on fooluɓe ka leydi. Kono ko hommbo wallata en, e lepte Allah ɗen, si ɗe arii e men?" Fir'awna wi'i: "Mi hollataa on, si wanaa ko mi yi'i kon. Mi tindintaa on kadi, si wanaa e laawol peewal ngol

    [30] Gomɗinɗo on wi'iti: "Ko onon yo yimɓe am, min on miɗo hulani on, sugu ñalaande heɓunoonde feddeeji ɗin

    [31] Sugu mbowka yimɓe Nuuhu ɓen, e Aadi'en, e Samuuda'en, e arnooɓe ɓaawo maɓɓe ɓen". Allah faandanaaki tooñude jeyaaɓe ɓen

    [32] Ko onon yo yimɓe am, min miɗo hulani on, Ñalaande noddindirton

    [33] Ñalnde huccitiroyton, hoɗon ndoga, hara daɗndoowo on alanaa on e Allah". Kala mo Allah majjini, haray fewnoowo alanaa mo

    [34] Gomɗii Yuusufu ardanii on e ɓannganduyeeji, ko adii, on seeraali e sikkitagol kon ko o addani on. Haa nde o faatinoo, wi'uɗon: "Allah nultataa Nulaaɗo goo, ɓaawo makko". Ko non majjinirta kala wonoɗo fantinoowo sikkitiiɗo

    [35] Ɓen wenjirooɓe e Aayeeje Allah ɗen ko aldaa e hujja arɗo ɓe, [kuuɗe maɓɓe ɗen] mawnii tikkere ka Allah, e ka gomɗimɓe ɓen. Ko wano non Allah notirta e ɓernde kala mawnintiniiɗo dundarankeejo

    [36] Fir'awna wi'i: " Ko an yo Haamaana, mahanam sooro, no gasa mi yottoo ɗate ɗen

    [37] ɗate kammuuli ɗin, mi ƴeewoya Reweteeɗo Muusaa On; sabu mi sikki mo fenoowo". Ko wano non Fir'awna cuɗiranaa, golle makko bonɗe ɗen; o sakkaa e laawol (peewal) ngol. Feere Fir'awna nden wonaano, si wanaa e hayrere

    [38] [Gorko] gomɗinɗo on wi'i: "Ko onon yo yimɓe am, jokkee lam, mi fewna on e laawol peewal ngol

    [39] Ko onon yo yimɓe am, anndee ɗam nguurndam aduna, ko dakamme-hun tun, ko laakara on woni, galle ñiiɓal ɗen

    [40] Mo gollii bone, o yoɓitetaake, si wanaa yeru makko; mo gollii kadi moƴƴere, foti ko gorko maa debbo, hara ko o gomɗinɗo, ɓen ɗon naatay Aljanna, ɓe arsikoyee ton, ko aldaa e limoore

    [41] Ko onon yo yimɓe am, ko waɗi si miɗo nodda on e daɗal, hiɗon nodda lam e Yiite

    [42] Hiɗon nodda lam e yeddugol Allah, sirkana Mo e ko mi alanaa ɗum ganndal, hara non, min miɗo nodda on e Fooluɗo, Suuroowo bakkaatu On

    [43] Sikke alaa, wonnde ko noddoton lam e mun kon, dewal alanaa ɗum aduna, wanaa laakara. E wonnde ruttorde men nden, ko ka Allah, e wonnde ko fantimɓe ɓen, woni Yiite ngen

    [44] Aray nde anndoton, ko mi yewtata on kon; mi fawa fiyaaku am on e Allah. Pellet, Allah ko Reenuɗo jeyaaɓe ɓen

    [45] Allah daɗndi mo, boneeji ɗi ɓe fewjunoo, O fiiltii yimɓe Fir'awna ɓen, ko ɓuri bonnde e lepte

    [46] Yiite ngen, ɓe weeɓitoyte e magge, bimmbi e kiikiiɗe. Ñalnde Darngal daroytoo (wi'oyte): "Naatee yimɓe Fir'awna ɓen, ka ɓuri saɗtude e lepte

    [47] Janto tuma ɓe yeddondiroyta ka Yiite, lo'unooɓe ɓen wi'ana townitinooɓe ɓen: "Menen, ko onon men jokkuunoo, taw si on duñanay men geɓal e Yiite ngen

    [48] Townitinooɓe ɓen wi'a: "En fow, hiɗen e magge. Gomɗii Allah ñaawii hakkunde jeyaaɓe ɓen

    [49] Wonɓe ka Yiite ɓen kadi wi'ana ayninaaɓe Jahannama ɓen: "Toranee men Joomi mon, O hoynana men, ñalaande (wootere) e lepte ɗen

    [50] Ɓe wi'a: "Nulaaɓe mon ɓen ardanaano on e ɓanngannduyeeji?" Ɓe wi'a: "Oo'owoye !" [Ayninaaɓe] ɓen wi'a: "Awa toree, onon tigiri !" Kono toraare heeferɓe ɓen wonaali, si wanaa e majjere

    [51] Pellet, Men wallay Nulaaɓe Amen ɓen, e gomɗimɓe ɓen, ka nguurndam aduna, e Ñalnde seedeeɓe ɓen daroytoo

    [52] ñalnde de ngantinagol nafoytaa tooñunooɓe ɓen, hara kuddi hino woodani ɓe, e galle bonɗe

    [53] Gomɗii Men okkii Muusaa ganndal [Tawreeta] ngal, Men ronini ɓiɗɓe Israa'iila ɓen, Deftere nden

    [54] ko nde peewal e waaju, wonannde joomiraaɓe haqqille ɓen

    [55] Muñño tun, pellet, fodoore Allah nden ko goonga, insinano junuubi maa ɗin, subbunhinanoɗaa Joomi maa, kiikiiɗe e bimmbi

    [56] Pellet, wennjirooɓe e Aayeeje Allah ɗen, ko aldaa e dalil arɗo e maɓɓe, alaa e ɓerɗe ɗen, si wanaa mawnintinagol. Ɓe yottotaako non, e ɗum. Moolor Allah, Ko Kanko woni Nanoowo, Yi'oowo On

    [57] Pellet, ko tagde kammuuli ɗin e leydi ndin, ɓuri mawnude e dii tageendi yimɓe ɓen. Kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen, ɓe anndaa

    [58] Bunɗo e yi'oowo fotataa, gomɗimɓe ɓen kadi golli moƴƴuɗi, fotataa e bonnuɗo. Fanɗii ko waajitorton

    [59] Pellet, Darngal, ko ko arata, sikke alaa e mu'un. Kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen, ɓe gomɗinaa

    [60] Joomi mon daali: "Toree Lam, Mi jaabinana on. Mawtinantooɓe rewugol Lam ɓen, ko pellet, ɓe naatoyay Jahannama, ko ɓe hoyɓe

    [61] Ko Allah waɗirani on jemma on, ka fowtoɗon e mun, e ñalorma on, yi'inoowo. Pellet, Allah ko Jom ɓural e yimɓe ɓen, kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen, ɓe yettataa (neema)

    [62] Ko On mooɗon Allah Joomi mon, woni Taguɗo kala huunde. Reweteeɗo alaa, si wanaa Kanko. Ko honno firlitortaɗon (e ɗum)

    [63] Ko non ɓeya yeddaynooɓe Aayeeje Allah ɗen, ferlisortenoo

    [64] Ko Allah woni waɗiranɗo on leydi ndin, ñiiɓirde, kammu ngun, kippoodi, O mbaadini on - O moƴƴini mbaadiiji mon -, O arsiki on e laaɓuɗi. Ko On mooɗon woni Allah Joomi mon; senaare woodanii Allah, Jeyɗo winndere nden

    [65] Ko Kanko woni wuurɗo On. Reweteeɗo alaa, si wanaa Kanko. Rewee Mo kisan; laɓɓinano Mo diina kan. Yettoore woodanii Allah, Jeyɗo winndere nden

    [66] Maaku: "Min mi haɗaama rewugol ɗin ɗi noddoton gaanin Allah, tuma nde ɓannganduyeeji ɗin ari e am, immorde e Joomi am, mi yamiraama kadi, nde mi jebbilantoo, Jeyɗo winndere nden

    [67] Ko Kanko woni taguɗo on e mbumbuldi, refti e toɓɓere (maniiyu), refti e heɗɗere, refti O yaltiniri on penuuɓe fii no yottoron cemmbe mon, e no laatoron nayeeɓe, - no e mo'on, ƴettiteteeɓe ado ɗum, - haa no yottoron lajal happaangal, belajo'o, on haqqilay

    [68] Ko Kanko woni wuurnoowo e waroowo. Si O haajii e fiyaaku, ko O wi'anay mo tun: "Laato", o laatoo

    [69] E a tinaali, ɓen yeddondirteeɓe e Aayeeje Allah ɗen, ko honno ɓe firlitoraa

    [70] Ɓen fennuɓe Deftere nden, e kon ko Men nuliri Nulaaɓe Amen ɓen; ɓe aray anndude

    [71] tuma kolombooje ɗen waɗoyaa e daaɗe maɓɓe, e jolokooje(callalle) ɗen, hara hiɓe daasiree

    [72] ka nder wulɗam; refti ɓe huɓɓoyee ka nder Yiite

    [73] Refti ɓe wi'anee: "Ko honto woni ɗin ɗi kafidaynoɗon

    [74] Ko aldah e Allah?" Ɓe wi'a: "Ɗi majjitike men. Wurin, men wonaano ko adii, e rewugol hay huunde". Ko hona nih Allah majjinirta heeferɓe ɓen

    [75] Ko waɗi on ɗum, ko ko weltoraynoɗon kon ka hoore leydi, ko aldaa e goonga, e ko wewliraynoɗon kon

    [76] Naatiree dame Jahannama ɗen, luttugol ton. Nge bonii jaaƴorde wonande mawnintiniiɓe ɓen

    [77] Muñño. Pellet, fodoore Allah nden, ko goonga. Ko si Men hollete yoga e ko Men fodi ɓe kon, maa hara Men ƴettite (ado mun) ko ka Amen ɓe ruttirtee

    [78] Gomɗii Men imminii Nulaaɓe ado maa. Hino e maɓɓe, ɓe Men sifani maa fii mun; hino maɓɓe, ɓe Men sifanaaki ma fii mun. Haananaa Nulaaɗo, addugol Aaya, si wanaa e duŋayee Allah. Si yamiroore Allah nden arii, goonga ñaawirte meerente'en sooya nden ñalnde

    [79] Ko Allah woni waɗiranɗo On neemoraaɗi ɗin ko waɗɗoron, ñaamon kadi e majji

    [80] nafooje kadi hino woodani on e majji, e no yottoron e majji, haaju hittuɗo e berde mon. Ko e hoore majji e hoore laaɗe ɗen, woni ko ronndeteɗon

    [81] Himo holla on maandeeji Makko ɗin. Ko honɗum e maandeeji Allah ɗin, woni ko yeddoton

    [82] E ɓee yiilaaki ka leydi, ɓe ndaara ko honno battane ɓeya ado maɓɓe wattinirnoo? Ɓen no ɓurunoo ɓe ɗuude e saɗtude doole e batteeji [waɗaaɗi] ka leydi. Kono kon ko ɓe faggotonoo, duncanaano ɓe

    [83] Nde Nulaaɓe maɓɓe ɓen addannooɓe ɓanngannduyeeji ɗin, ɓe wewliri ganndal ko woni ka maɓɓe kon. Ɓe huuɓitiraa kon ko ɓe jalkitaynoo

    [84] Nde ɓe yi'unoo lepte Amen ɗen, ɓe wi'i: "Men gomɗinii Allah tun, men yeddii kon ko men wonunoo e sirkannde

    [85] Kono gomɗinal maɓɓe wonaano ko nafata ɓe, fewndo ɓe yi'unoo lepte Amen ɗen; ɗum ko laawol Allah non, gomɗii ɗun yawtiino e jeyaaɓe Makko ɓen. Yedduɓe ɓen sooyi ɗon nden ñalnde

    Surah 41
    Fussilat

    [1] Haa, Miim

    [2] Ko jipporiinde immorde ka Yurmeteeɗo, Hinnotooɗo On

    [3] Deftere fensitaande Aayeeje mun, janngeteende e ɗemngal aarabu, wonannde yimɓe anndooɓe

    [4] wewlinaynde jertina. Kono ɓurɓe ɗuuɗude ɓen e maɓɓe, ɗuurnii, ɓen ɓe nanataa

    [5] Ɓe wi'i: "Ɓerɗe amen no ommbanii ko noddataa men e mun kon, noto hino e noppi amen, heedo kadi hino hakkunde amen e maa. Haray wonu e golle maa ; menen kadi meɗen e golle amen

    [6] Maaku: "Anndee ko neɗɗanke yeruujo mon. Wahayinaama e am, wonnde Reweteeɗo mon on, ko Reweteeɗo gooto. Ñiiɓee e ɗum, insinanoɗon Mo". Bone woodanii sirkooɓe ɓen

    [7] ɓe jonnataa ɓen zakka, hara kadi hiɓe yeddi fii laakara

    [8] Pellet, ɓen gomɗimɓe ɓe golli moƴƴi ɗin, hino woodani ɓe njoɓdi ndi taƴondirtaa

    [9] Maaku: "E onon on yedday On taguɗo leydi ndin nder balɗe ɗiɗi, waɗanon Mo goreeɓe? Awa ko On woni Jeyɗo winndere nden. @Corrected

    [10] O waɗi pelle e dow mayri, O hebbini barki e mayri, O eɓɓi nguureeji mayri ɗin e nder balɗe nayi timmuɗe, wonannde lamndotooɓe ɓen. @Corrected

    [11] Refti O fotondiri ka kammu, fewndo ka ngu curkinnoo, O daalidani ngun kanngu e leydi ndin: "Ardiree ɗoftaare, maa karheede". Ɗi wi'idi: "Men arii ko men ɗoftii ɓe". @Corrected

    [12] O timminiri ɗi kammuuli jeeɗiɗi nder balɗe ɗiɗi, O yamiri kala kammu, fiyaaku maggu. Men cuɗiniri kammu aduna ngun, koode e reenirɗum. Ɗum ko eɓɓoore Fooluɗo, Annduɗo On. @Corrected

    [13] Si ɓe ɗuurnike, haray wi'u ɓe: "Men jertinirii on haacaangu, sugu haacaango Aadi'en e Samuuda'en

    [14] nde Nulaaɓe ɓen ardirannooɓe, yeeso maɓɓe e ɓaawo maɓɓe, wonnde: "Wata on rewu dey, si wanaa Allah", ɓe wi'i: "Si Joomi amen haajuno, ko Malaa'ika O jippinaynoo. Awa menen, ko men yedduɓe ko nulaɗon mun kon

    [15] Aadii'en kan, ɓe mawnintini ka hoore leydi, ko aldaa e goonga, ɓe wi'i: "Hara ko hommbo ɓuri men doole?" E ɓee yi'aali, wonnde Allah taguɗo ɓe On no ɓuri ɓe tiiɗude doole? Ɓe woni e yeddugol Aayeeje Amen ɗen

    [16] Men wurti henndu ɓuuɓundu e maɓɓe e ñalaaɗe hiitaaɗe, fii no Men meeɗinira ɓe lepte koyeera ɗen ka nguurndam aduna. Pellet, ko lepte laakara ɗen ɓuri wonnde koyeera, kadi ɓe faaboytaake

    [17] Samuuda'en kan, Men ɓannginanno ɓe; kono ɓe suɓii bumɗam ɗam e dow peewal ngal. Dillere lepte hoynooje ɗen nanngiri ɓe, sabu ko ɓe faggitotonoo kon

    [18] Men daɗndi gomɗimɓe ɓe woniina hulnooɓe ɓen

    [19] Ñalnde non ayɓe Allah ɓen mooɓiroytee faade ka Yiite... Hara hiɓe ñoƴƴindiree

    [20] Haa si ɓe hewtii nge, nannɗe maɓɓe ɗen, e giiɗe maɓɓe ɗen, e guri ɓalli maɓɓe ɗin seeditoo e dow maɓɓe, kon ko ɓe gollaynoo

    [21] Ɓe wi'ana guri maɓɓe ɗen: "Ko fii honnɗum seeditaniɗon e amen?" Ɗe wi'a: "Ko Allah wowlinɗo kala huunde On, wowlini men. Ko Kanko tagunoo on gila ka laawol aranol, ko ka Makko kadi rutteteɗon

    [22] On wonaali hiɗon suuɗora, fii wata nanɗe mon, e giiɗe mon, e guri mon seedito e mon. Kono on sikkuno, wonnde Allah anndaa ko ɗuuɗi e ko huuwoton

    [23] Ko ɗum mooɗon, wonunoo ko sikkunoɗon Joomi mon, ɗum halki on. Waɗtinɗon jeyaaɓe e pertuɓe ɓen

    [24] Hay si ɓe muññike, ko Yiite ngen wonata jaaƴorde maɓɓe; si ɓe ɗaɓɓii feleede accitee, ɓe wonaali feleteeɓe accitee

    [25] Men wurtani ɓe wondiiɓe, ɓen cuɗinani ɓe ko woni yeeso maɓɓe, e ko woni ɓaawo maɓɓe. Konngol [lepte] ngol jojji e maɓɓe, wondude e mofte yawtunooɗe ado maɓɓe, immorde e jinna e yimɓe. Pellet, ɓe laatino hayruɓe

    [26] Yedduɓe ɓen wi'i: "Wata on jentito ndee Alqur'aanaare, sonkee e mayre (tuma nde janngetee) belajo'o, on foolay

    [27] Ma Men meeɗiniroy yedduɓe ɓen, lepte saɗtuɗe, Men yoɓira ko ɓuri bonde e ko ɓe huuwaynoo kon

    [28] Ko ɗum woni njoɓdi ayɓe Allah ɓen: Ko Yiite ngen. Ko galle luttugol woodani ɓe ton, njoɓdi kon ko ɓe yeddiraynoo Aayeeje Amen ɗen

    [29] Yedduɓe ɓen wi'a: "Joomi amen, hollii men majjinnooɓe men ɓen ka jinna e ka yimɓe, men yaaɓa ɓe men fuga, haa ɓe wona e ɓurɓe joltude ɓen

    [30] Pellet, wi'uɓe ɓen : "Joomi amen ko Allah", refti ɓe tabiti; Malaa'ika'en hino jippoo e maɓɓe (wiide): "Wata on hulu, wata on suno; wewliree Aljanna, on mo wonanoɗon fodeede

    [31] Ko menen woni wallooɓe on ɓen ka nguurndam aduna e ka laakara. Hino woodani on ton, kala ko wonkiiji mon wooɗetee, hino woodani ton, kala ko noddoton

    [32] ko maraari, immorde e Haforoore, Hinnotooɗo

    [33] Hara ko hommbo ɓuri moƴƴude konngol, wano on nodduɗo e fii Allah, o golli moƴƴere, o wi'i: "Min, ko e juulɓe ɓen mi jeyaa

    [34] Moƴƴere nden fotataa e bone on. Duñir (golle bonɗe ɗen) kon ko ɓuri moƴƴude; e jaka yoo, on mo ngayngu woni hakkunde maa e mun, himo wa'ita wa giɗo saɗtuɗo giggol

    [35] Kono hawrataa e ɗum, si wanaa muññiiɓe ɓen; hawrataa e ɗum, si wanaa jom geɓal mawnungal

    [36] Si sowinsinoore arii heɓude ma immorde e seytaane, moolor Allah. Kanko ko O Nanoowo, Annduɗo

    [37] Hino jeyaa e maandeeji Makko ɗin, jemma on e ñalorama on, e naange ngen e lewru ndun. Wata on sujjan naange ngen wanaa kadi lewru ndun. Sujjanee Allah, taguɗo ɗi On, si wonii ko Kanko rewoton

    [38] Si ɓe townitike, ɓen wonɓe ka Joomi maa kan, hiɓe subbunhinorana Mo jemma e ñalorma, hara ɓe haaɓataa

    [39] Hino jeyaa e maandeeji Makko ɗin, tawde a yi'ay leydi ndin no yoori. Si wonii Men jippinii ndiyam toɓo e mayri, ndi dilla ndi fontoo. Awa wuurnituɗo ndi On, pellet, ko wuurnitoowo maayɓe ɓen, tawde pellet, ko O hattanɗo haka huunde

    [40] Pellet, ooñotooɓe ɓen e Aayeeje Amen ɗen, ɓe suuɗotaako Men. E ko feroyteeɗo on ka Yiite ɓuri moƴƴude kaa ko aroyoowo on Ñalnde Darngal hino hoolii? Gollee ko faalaɗon, ko pellet, Himo reeni ko golloton kon

    [41] Yedduɓe ɓen Alqur'aana tuma nde arunoo e maɓɓe, pellet non, ko nde Deftere teddunde [foolunde]

    [42] meere iwrantaa nde yeeso mayre, wanaa ɓaawo mayre. Ko jipporiinde immorde ka Ñeenyo, Yettiniiɗo On

    [43] A wi'aaka si wanaa ko Nulaaɓe adinooɓe ma ɓen wi'anoo. Pellet, Joomi maa, ko O Jom yaafuyee, e Jom lepte muusuɗe

    [44] Si Men waɗuno nde janngeteende e haala ajami, ɓe wi'ayno: "Ko haɗno Aayeeje mayre ɗen fensitee? E nde wonay e haala ajami, [Nulaaɗo] on wona aarabuujo?" Maaku: "Kayre wonannde gomɗimɓe ɓen, ko nde peewal e cellal". Ɓe gomɗinaa ɓen kan, noto hino e noppi maɓɓe ɗin, kayre ko nde niɓe e dow maɓɓe; ɓen hino noddiree e nokku woɗɗuɗo

    [45] Gomɗii Men okkii Muusaa Deftere nden, nde luutondira e mayre. Si wanaano Konngol ardinoongol immorde ka Joomi maa, hakkunde maɓɓe ñaaweteno. Kamɓe kan, pellet, hiɓe e sikke sikkitiiɗo nde

    [46] Kala golluɗo ko moƴƴi, ko fii hoore-makko; kala kadi bonnuɗo, yantay e makko. Joomi maa siforaali wonnde, tooñoowo jeyaaɓe ɓen

    [47] Ko ka Makko woni ko ganndal Darngal ruttetee. Dimɗe yaltataa e coomɗi mun, deyel (woo) saawataa,ngel jibintaa si wanaa e ganndal Makko.Ñalnde O noddiroyta ɓe:"Ko honto woni kafidaaɗi Am ɗin?", ɓe wi'a:"Men anndinii Ma, alah e amen seedotooɗo [ɗum]

    [48] Ɓe majjira e kon ko ɓe rewaynoo ko adii; ɓe yananee wonnde daɗirgal alanaa ɓe

    [49] Neɗɗanke on haaɓataa toragol moƴƴere. Si bone memii mo, ko o taƴotooɗo, yonndiniiɗo

    [50] Si Men meeɗinir mo moƴƴere immorde ka Amen, ɓaawo nde lorra memi mo, ko pellet o wi'ay: "Ɗum ɗoo ko min ! Mi fellitaani si Darngal daroto. Si mi ruttaama ka Joomi am, ko pellet, moƴƴere hino woodani lam ka Makko". Ma Men humpitu yedduɓe ɓen, fii ko ɓe huuwi kon, ko ma Men meeɗinoy ɓe lepte saɗtuɗe

    [51] Si Men neeminii e neɗɗanke on, o ɗuurnoo o toowna balaaje makko; si bone non heɓii mo, o wona jom toraare yaajunde

    [52] Maaku: "Yeetee lam, si wonii le ko ka Allah nde iwri, refti yedduɗon nde; haray ko hommbo ɓuri majjude on wonɗo e lurral woɗɗungal

    [53] Aray Men holla ɓe maandeeji Amen ɗin ka tatteeji e maɓɓe tigi, haa ɓanngana ɓe wonnde ko nde goonga. E yonaali wonnde Joomi maa, ko O seediiɗo kala huunde

    [54] Anndee hiɓe e sikke fii hawroygol e Joomi maɓɓe. Anndee non, ko O huɓindiiɗo kala huunde

    Surah 42
    Shuraa

    [1] Haa, Miim

    [2] Ain, Siin, Qaaf

    [3] Ko wano nii woni ko Allah Teɗɗuɗo, Ñeeño On wahayiniri e maa, e ɓen adinooɓe ma

    [4] Ko Kanko woodani kala ko woni ka kammuuli e ka leydi. Ko Kanko kadi woni Toowuɗo, Mawɗo On

    [5] Kammuuli ɗin no eɓɓa seekorgol dow majji, hara Malaa'ika'en no subbunhinanora yettugol Joomi maɓɓe, ɓe insinanoo wonɓe ka leydi ɓen. Anndee pellet, ko Allah woni Haforoowo, Hinnotooɗo On

    [6] Ɓen non jogitiiɓe yiɗɓe goo gaanin Makko, Allah ko reenuɗo ɓe. A wonaali reenoowo ɓe

    [7] Ko wano non Men wahayniri e maaɗa, janngeteende e aarabu, fii yo a jertin yimɓe neene ca'e ɗen e wonɓe takko mayre ɓen, jertinaa fii ñalnde dental nden, - nde sikke alaa e mu'un - Fedde goo ka Aljnna, fedde goo kadi ka Yiite

    [8] Si Allah haajuno, O waɗayno ɓe mofte goote. Kono himo On mo O muuyi ka Yurmeende Makko. Tooñooɓe ɓen non, giɗo alanaa ɓe, wanaa ballo

    [9] Kaa ɓe jogiti yiɗɓe goo gaanin Makko? Awa ko Allah woni Giɗo On, ko Kanko wuurnitata maayɓe ɓen; ko Kanko kadi woni kaɗtanɗo kala huunde

    [10] Kala ko luutondirɗon e fii mun, haray ñaawoore mun nden ko ka Allah woni. Ko On mooɗon Allah, woni Joomi am; ko e Makko mi fawii, ko ka Makko kadi mi ruttorta [tuubugol]

    [11] Fuɗɗuɗo kamuuli ɗin e leydi ndin. O waɗiranii on e pittaali mon ɗin genndooɓe, ka neemoraaɗi kadi nooneeji; Himo ɗuɗɗinira on ɗum. Hay huunde yerondiraa e Makko; ko Kanko woni Nanoowo, Yi'oowo On

    [12] Ko Kanko heerori soktirɗe kammuuli ɗin e leydi ndin. Himo wertana arsike on mo O muuyani, O ɓiɗtinana (mo O muuyani). Pellet, ko O Annduɗo kala huunde

    [13] O sar'inanii on e diina kan, konko ko O yamirnoo Nuuhu, e kon ko Men wahayini e maaɗa, e kon ko Men yamirnoo Ibraahiima, e Muusaa e Iisaa, wonnde: "Ñiɓnee diina kan; hara on seertaali e makka". Kono Ko noddotaa sirkooɓe ɓen e mun kon, mawnii e dow maɓɓe. Allah non hino suɓanoo ɗum, mo O muuyani, O fewna e Makko, kala tuuboowo

    [14] Ɓe seertaano, si wanaa ɓaawo nde ganndal ngal arde e maɓɓe, sabu bewre hakkunde maɓɓe. Si wanaano fii Konngol ardinoongol, immorde ka Joomi maa, haa e lajal taƴaangal, ñaaweteno hakkunde maɓɓe. Ko pellet, roninaaaɓe Deftere nden ɓaawo maɓɓe, hino e sikke fii mayre sikkitiiɓe

    [15] Noddu (yimɓe ɓen) kisan; ñiiɓiraa no yamiraɗaa non, wata a jokku mbeleeɗe maɓɓe ɗen, maakaa: "Mi gomɗinii ko Allah jippini kon (fow) e Defte, mi yamiraama kadi, nunɗugol hakkunde mon. Allah woni Joomi amen e Joomi mon. Ko menen golle amen woodani, ko onon kadi golle mon woodani. Yeddondiral woo alaa hakkunde amen e mon. Allah mooɓoyay e denndaandal. Ko ka Makko woni ruttorde nden

    [16] Ɓen wennjirooɓe e diina Allah kan, ɓaawo ka jaɓaneede, hujja maɓɓe on ko meere, tikkere no fawii e maɓɓe, hino woodani ɓe kadi lepte saɗtuɗe

    [17] Ko Allah woni jippiniri Deftere nden goonga, e manndakke ɗen. E ko anndin maa? Hino gasa hara Darngal ngal ko ko ɓadii

    [18] Ɓeya ɓe gomɗinaali ngal ɓen, hiɓe heñoringal; gomɗimɓe ɓen kan, ko ɓe hulu fii maggal, e hoore hiɓe felliti wonnde ko ngal goonga. Awa anndee wonɓe yeddondireede ɓen fii Darngal, ko pellet, ɓe wonii e nder majjere woɗɗunde

    [19] Allah ko newaniiɗo jeyaaɓe Makko ɓen. Himo arsike on mo O muuyani. Ko Kanko woni Doolnuɗo, Fooluɗo On

    [20] Kala tawɗo ko baraaje ndun laakara o faalaa, Men ɓeydanay mo mbarjaari makko ndin; kala kadi tawɗo ko jayru ndun aduna o yiɗi, Men okkay mo ɗum, hara non o alaa ka kaalara (ton) geɓal

    [21] Kaa hara denndaaaaɗi hino woodani ɓe, sar'inanɗi ɓe e diina kan, kon ko Allah duŋaaki fii mun? Si wanaano fii Konngol [happunoongol] ngol fii senndugol [hakkunde maɓɓe], ñaaweteno hakkunde maɓɓe. Ko pellet, hino woodani tooñuɓe ɓen, lepte muusuɗe

    [22] A yi'ay tooñuɓe ɓen hino huli e ko ɓe fggitii kon, ɗum le ko yantayɗum e maɓɓe. Gomɗimɓe ɓen, ɓe golli golle moƴƴe, hiɓe e dinngire naakooji, hara hino woodani ɓe ka Joomi maɓɓe, kala ko ɓe faaletee. Ko ɗum tigiri, woni ɓural mawnungal ngal

    [23] Ko ɗum woni ko Allah wewlinirta jeyaaɓe Makko gomɗimɓe ɓen, ɓe golli golle moƴƴe. Maaku: "Mi lamndaaki on njoɓdi e ɗum, si wanaa tun giggol enɗam ɗam". Kala faggitiiɗo moƴƴere, Men ɓeydanay mo moƴƴere e hoore mayre. Pellet, Allah ko Haforoowo, mantoowo

    [24] Kaa ɓe wi'ay o fefindor nde e hoore Allah fenaande. Si Allah haajuno, O notayno e ɓernda maa nden. Alla no meha meere nden, O tabintinira goonga kan Daalol Makko ngol. Pellet, ko O Annduɗo gunndooji ɓerɗe ɗen

    [25] Ko Kanko woni jaɓanoowo jeyaaɓe Makko ɓen tuubuubuyee, O yaafoo bonɗi ɗin, e hoore Himo anndi ko golloton kon

    [26] Himo jaabinana gomɗimɓe ɓen, ɓe golli moƴƴuɗi, O ɓeydana ɓe e ɓural Makko ngal. Heeferɓe ɓen non, hino woodani ɓe lepte saɗtuɗe

    [27] Si tawno Allah yaññanno jeyaaɓe Makko ɓen [fow] arsike, pellet, ɓe bewayno ka leydi; kono Himo jippinira emmbere ko O muuyi. Pellet, ko O Hummpitiiɗo, yi*oowo jeyaaɓe Makko ɓen

    [28] Ko Kano woni jippinoowo toɓo ngon ɓaawo ɓe taƴaade, O saaka yurmeende Makko nden. Ko Kanko kadi woni Giɗo, Yettiniiɗo On

    [29] Hino jeyaa e maandeeji Makko ɗin: tagugol kammuuli ɗin e leydi ndin, e ruugayɗi ɗi O saaki ɗin hakkunde majji. Kanko e fii mooɓindiroygol ɓe ngol, si O haajii, ko O hattanɗo

    [30] Kala ko heɓi on e masiibo, ko sabu ko juuɗe mon ɗen faggitii kon. Himo yaafoo non, ko ɗuuɗi

    [31] On wonaali laawotooɓe ka leydi ; alanaa on gaanin Allah, giɗo, wanaa ballo

    [32] Hino jeyaa e maandeeji Makko ɗin: dogayɗe ɗen ka maayo, wa'uɗe wa pelle

    [33] Si O haajii, O deeƴinay henndu ndun, ndu waɗtinira tabitndu e hoore maggo. Wonii e ɗum, maandeeji, wonannde kala muññotooɗo, yettoowo

    [34] Maa yooliraɗe sabu ko ɓe faggitii kon. Himo yaafoo non ko ɗuuɗi

    [35] Wennjooɓe ɓen e Aayeeje Amen ɗen, hino anndi ɓe alaa laaworde

    [36] Kala ko okkaɗon e huunde, ko dakamme nguurndam aduna; ko ko woni ka Allah kon, ɓuri moƴƴude woni kadi ko heddotoo wonannde gomɗimɓe ɓen fawotooɓe e Joomi maɓɓe

    [37] woɗɗitotooɓe bakkaatuuji mawɗi ɗin e pankare ɗen, si wonii ɓe tikkii, hara ɓe yaafoto

    [38] ɓen nootiiɓe Joomi maɓɓe, ɓe ñiɓni julde nden, ɓe tawata fiyaaku maɓɓe on ko diisondiral hakkunde maɓɓe, nafqooɓe e kon ko Men arsiki ɓe

    [39] e ɓen tawɓe si bewre heɓii ɓe, ɓe yottoto

    [40] Njoɓdi bonnere, ko bone yeru mun. Kala non yaafiiɗo o moƴƴintini, haray njoɓdi makko ndin ko ka Allah woni. Pellet non, O yiɗaa tooñooɓe ɓen

    [41] Kala non yottiiɓe ɓaawo ɓe tooñeede, ko ɓen woni ɓe laawol [nanngitireede] fawaaki e mun

    [42] Ko laawol [nanngitireede] fawii e mun, ko tooñooɓe yimɓe ɓen, hara hiɓe bewira e leydi ndin ko aldaa e goonga: ɓe ɗon, hino woodani lepte muusuɗe

    [43] Muññiiɗo on kadi o yaafii, ko pellet, ɗum no jeyaa e pellital fiyakuujI

    [44] Kala mo Allah majjini, haray giɗo (goo) alanaa mo ɓaawo ɗum. A tinay tooñuɓe ɓen, tuma ɓe yi'i lepte ɗen, hiɓe wi'a: "Hara laawol ruttorde no woodi

    [45] A tinay ɓe kadi, hiɓe weeɓitee e magge, hara hiɓe yankinii koyeera on, hiɓe ndaarira ndaarɗe leppagol. Gomɗimɓe ɓen wi'aya: "Ko woni hayru ɓe ɓen, ko ɓen hayrimɓe ko'e mun e ɓeynguureeji maɓɓe ɗin Ñalnde Darngal". Anndee pellet, tooñuɓe ɓen no e lepte duumiiɗe

    [46] Yiɗɓe alanaa ɓe, ko wallitoo ɓe, hara wanaa Allah. Kala non mo Allah majjini, haray laawol alanaa mo

    [47] Nootee Joomi mon, ado ñalaande arde, nde ruttoowo alaa ɗum ka Allah. Nden ñalnde, faaborde alanaa on, yeddugol kadi alanaa on

    [48] Si ɓe ɗuurnike non, haray Men nuliraali ma, aynoowo ɓe: fawaaki ma, si wanaa yottingol. Si wonii Men meeɗiniri neɗɗanke on neema immorde e Amen, o wewlira mo; si ko bone non heɓi ɓe, sabu kon ko juuɗe maɓɓe ɗen ardiniri, a taway pellet, neɗɗo on ko jedduɗo sanne

    [49] Ko Allah woodani laamagol kammuuli ɗin e leydi ndin. Himo taga ko O muuyi. Himo yeɗa mo O muuyani ɓiɗɓe rewɓe, O yeɗa kadi mo O muuyani ɓiɗɓe worɓe

    [50] maa O jillira ɓe worɓe e rewɓe; Himo waɗa dimaro, on mo O muuyani. Pellet, ko O Annduɗo, Haɗtanɗo

    [51] Sellantaa neɗɗanke, nde Allah yewtata mo, si wanaa wahayu, maa e ɓaawo heedo, maa O immina Nulaaɗo (Malaa'ikaajo), on wayahina e duŋayee(sakkitoore) Makko, kon ko O haaji. Pellet, ko O Toowuɗo, Ñeeñuɗo

    [52] Ko wano non Men wayayinir e maaɗa, ruuhu on [Alqur'aana] e yamiroore Amen. A anndaano ko woni Deftere, maa gomɗinal; si ko woni, Men waɗunde ndaygu, ngu Men fewnirta on mo Men muuyani e jeyaaɓe Amen ɓen. Pellet, ko a fewnoowo e laawol focciingol

    [53] laawol Allah, On jeyɗo ko woni kammuuli e ka leydi. Anndee, ko ka Allah, fiyakuuji ɗin ruttotoo

    Surah 43
    Zukhruf

    [1] Haa, Miim

    [2] Mi woondirii Defere ɓanngunde nden

    [3] Men waɗii nde janngeteende [e ɗemngal] aarabu, belajo'o, on haqqilay

    [4] Pellet, hinde woni ka Amen gaa, ka yumma Defte, toowunde, ñeñaande

    [5] E Men acciray jippinangol on jantoore nden, ɗuurngal on, fii on wonii yimɓe fantimɓe

    [6] Ɗuuɗii e Annabaaɓe ɓe Men nuli e adinooɓe ɓen

    [7] Annabaajo araali e maɓɓe, si wanaa ɓe jalkitay mo

    [8] Men halki ko ɓuri ɓe saɗtude doole ! Toode mise adinooɓe ɓen yawtiino

    [9] Ko pellet, si a lamndike ɓe: "Ko hommbo tagi kammuuli ɗin e leydi ndin?" Ɓe wi'ay: "Ko Fooluɗo, Annduɗo On tagi ɗi

    [10] On waɗiranɗo on leydi ndin weertaandi, O waɗani on ɗate e mayri, fii no ɗoworon

    [11] On jippinrɗo toɓo ka kammuu, yeru haaju, Men wuurnitiri ngo leydi maayndi. Ko non yaltinirteɗon

    [12] On taguɗo nooneeji ɗin fow, O waɗirani on e laaɗe ɗen e neemoraaɗi ɗin, ko waɗɗoron

    [13] fii yo on fotondir e hoore majji, refti annditon neema Joomi mon On, tuma fotondirɗon e majji, wi'on ontuma: "Senayee woodanii eltanɗo men ɗum On, men wonaano taaqanaaɓe ɗum

    [14] menen non, ko ka Joomi amen woni ko men ruttotoo

    [15] Ɓe waɗani Mo geɓal e jeyaaɓe Makko ɓen ! Pellet, on neɗɗanke ko yedduɗo ɓannguɗo

    [16] Kaa woo O jogiti ɓiɗɓe rewɓe e ko O tagi kon, O heertinani on ɓiɗɓe worɓe ɓen

    [17] Si goɗɗo e maɓɓe wewliniraama ko o waɗirani kon Hinaranke On misal, yeeso makko ngon niɓɓita metteendi hombo suuɗi

    [18] E ko on ne'eteeɗo e cuɗaari, hara kanko on ka yeddondiral, wanaa o ɓannginoowo haala

    [19] Ɓe waɗi Malaa'ikaaɓe tawɓe ɓen ko jeyaaɓe Jom Hinaranke On, rewɓe ! Kere ɓe seedino tageede ɓen? Awa fii seedagol maɓɓe ngol winndete, ɓe lamnditoyee

    [20] Ɓe wi'iti: "Si Jom Hinaranke On haajuno, men rewataano ɓe". Ɓe alanaa ɗum hay e ganndal; ɓe wonaali, si wanaa hiɓe fena

    [21] Kaa ko Deftere Men addani ɓe ado ndee ɗoo, hara ko nden woni ko ɓe jogitii

    [22] Si ko woni, ɓe wi'iu: "Menen men tawu baabiraaɓe amen ɓen e diina, haray ko e batteeji maɓɓe men feewirta

    [23] Ko wano non, Men nulaali jertinoowo aditaade ma e saare woo, si wanaa hooreeɓe maɓɓe neemiiɓe wi'ay: "Menen men tawu baabiraaɓe amen ɓen e diina, ɗum non ko batteeji maɓɓe ɗin men ñentinta

    [24] O maaki: "Hay si mi addan on ko ɓuri feewude kon ko tawruɗon baabiraaɓe mon ɓen?" Ɓe wi'i: "Menen dey, ko men yedduɓe ko nulidaɗon e mun kon

    [25] Men yottii e maɓɓe. ndaare no battande fennuɓe ɓen wa'unoo

    [26] Janto tuma Ibraahiima maakannoo ben makko e yimɓe makko ɓen: "Min on ko mi daɗndiiɗo e kon ko rewoton

    [27] si wanaa On taguɗo lam, Kanko On, O fewnay lam

    [28] O waɗi ngol konngol heddotoongol ɓaawo makko, belajo'o, ɓe ruttoto

    [29] Si ko woni, Mi dakmitii ɓee ɗoo e baabiraaɓe maɓɓe ɓen, haa nde goonga kan arunoo e maɓɓe, e Nulaaɗo ɓannguɗo

    [30] Nde goonga kan arunoo e maɓɓe, ɓe wi'i: "Ɗum ko mbilewu, menen ko men yedduɓe ɗum

    [31] Ɓe wi'iti: "Ko hanno ndee Alqur'aanaare jippinee e gorko mawɗo ca'e ɗen ɗiɗi

    [32] E ko kamɓe senndata yurmeende Joomi maa nden? Awa ko Menen woni ko senndi nguureeji maɓɓe ɗin hakkunde maɓɓe, ka nguurndam aduna. Men ɓamti yoga maɓɓe e hoore ɓeya, darjaaji, fii no yoga maɓɓe jogitora yoga eeltane. Haray ko yurmeende Joomi maa nden, ɓuri moƴƴude e kon ko ɓe mooɓata

    [33] Si wanaano fii wata yimɓe ɓen wonu mofte goote, Men waɗayno e cuuɗi kala yedduɗo Hinnaranke On: kiɓɓe kaalisi e ŋabbirɗe ka ɓe ƴawra

    [34] (Men waɗayno kadi) e cuuɗi maɓɓe ɗin, dame e ndaɗɗude ka ɓe soɓɓindoo

    [35] e cuɗaari. Kono ɗum fow wonaali, si wanaa dakamme nguurndam aduna. Ko laakara on ka Joomi maa, woni fii gomɗumɓe ɓen

    [36] Kala ɗuurniiɗo e jantoore Hinaranko On, Men wuurta mo e seytanuuru, hara ko ndun woni ko o coowodata

    [37] Ɗin (awaseeji) non, ko sakkorayɗi ɓe e peewal ngal, haa ka ɓe sikkata hiɓe feewi

    [38] Haa si o aroyii e Amen, o wi'a: "Ee bone ! hara hakkunde am e maa woɗɗirayno goɗɗal fuɗɗirɗe ɗen ɗiɗi woɗɗiri ! A bonii cinndadiiɗo

    [39] [Ɗum] nafataa on hannde - nde tawnoo on tooñii - wonnde ko ka lepte hawtuɗon

    [40] E ko an naninta faaɗuɗo maa fewnaa bumɗo e on wonɗo e nder majjere ɓanngunde

    [41] Si Men aru ƴettitude ma, haray ko Men yottotooɓe e maɓɓe

    [42] maa hara Men holle ko Men kammbirani ɓen kon, haray noon ko Men gaynooɓe fii maɓɓe

    [43] Jogito kon ko wahayinaa e maaɗa. Pellet, hiɗa jokki laawol focciingol

    [44] Ndee non [Alqur'aanaare], ko nde teddungal maa an e yimɓe maa ɓen. Aray nde lamnditeɗon

    [45] Lamndii e ɓen Nulaaɓe Amen ɓe Men nulunoo ado maa, si Men waɗuno ko wanaa Hinnaranke On, reweteeɗi goo

    [46] Gomɗii Men immindinii Muusaa e Aayeeje Amen ɗen, haa e Fir'awna e mbatu mun ngun, o maaki: "Ko mi Nulaaɗo Jeyɗo tagu ngun

    [47] Nde o addannooɓe Aayeeje Amen ɗen, e jaka yoo hiɓe jalaɗi

    [48] Men hollaali ɓe Aaya, si wanaa haray on ɓuri adiiɗo mo on mawnude. Men nanngiri ɓe lepte ɗen, belajo'o, ɓe ruttoto

    [49] Ɓe wi'i: "Ko an yo mbileejo! Torano men Joomi maa, ko O ahodi kon e maaɗa. Pellet, ko men feewooɓe

    [50] Nde Men huncannooɓe lepte ɗen, e jaka yoo, hiɓe firta [ahadi]

    [51] Fir'awna noddi e yimɓe ɓen, o wi'i: "Ko onon yo yimɓe am, wanaa min jey laamu Misra? E hino ɗii canɗi no ila e ley kuɓeeji am? E on yiyataa

    [52] Kaa mi ɓuraa teddude oo hoyɗo mo eɓɓataa laɓɓinnde haala

    [53] Awa ko hanno jawle kaŋŋe werlee e makko? Maaɗum Malaa'ika'en arda e makko, na jokkondiri

    [54] O ɗaytini yimɓe makko ɓen, ɓe ɗowtii mo. Pellet, ɓen ɗon laatino yimɓe faasiqiiɓe

    [55] Nde ɓe tikkinnoo Men, Men yottii e maɓɓe; Men yooli ɓe fow

    [56] Men waɗi ɓe ardiiɓe e misal, wonannde sakkiitiiɓe ɓen

    [57] Tuma nde geɗal neene Maryama on piyiranoo misal, tawaa yoo, yimɓe maa ɓen no sooƴira ɗum

    [58] ɓe wi'i: "Ko reweteeɗi amen ɗin ɓuri moƴƴude, kaa ko kanko?" Ɓe piyiranaali ma ngal (misal), si wanaa fii wennjugol. Wurin, ko ɓe yimɓe saɗtuɓe wennje

    [59] Awa (Iisaa) wonaali, si wanaa jeyaaɗo mo Men neemini e mun, Men waɗi mo misal woannde ɓiɗɓe Israa'iila ɓen

    [60] Si Men haajuno, Men waɗtitirayno on Malaa'ika, ko lomtoo ka leydi

    [61] Pellet non, ko o anndinorde Darngal. Wata on sikkito fii maggal. Jokkee lam, ko ɗum woni laawol focciingol ngol

    [62] Wata seytaane falo on ! tawde pellet, ko o gaño mon ɓannguɗo

    [63] Nde Iisaa ardunoo e ɓannguɗi ɗin, o maaki: "Gomɗii mi ardanii on e ñeeñal, e no mi ɓannginirana on yoga e ko luutondirɗon e muuɗum. Haray hulee Allah, ɗoftoɗon mi

    [64] Pellet, ko Alla Woni Joomi am e Joomi mon. Rewee Mo. Ko ɗum woni laawol focciingol ngol

    [65] Feddeeji ɗin luutondiri hakkunde majji. Bone woodanii ɓen yedduɓe, immorde e lepte ñalaande muusuɗe

    [66] Hara ɓe habbi si wanaa nde Darngal ngal ardata ɓe e juhal, hara ɓe so'aa anndude

    [67] Welduɓe ɓen, nden ñalnde, yoga maɓɓe ko ayrooɓe yoga; si wanaa gomɗumɓe ɓen

    [68] Ko onon yo jeyaaɓe Am ! Kulol alanaa on hannde; wonaa on sunotooɓe kadi

    [69] ɓen gomɗimɓe Aayeeje Amen ɗen, ɓe woni jebbiliiɓe

    [70] naatee ka Aljanna, onon e nannduɓe e mon, hiɗon saɗnee

    [71] [Gollooɓe] hino wanngindinee e maɓɓe, mirannji kaŋŋe e ñedduɗe; hino ton kadi: kala ko wonkii muuyetee, gite dakmitoo. Hara le, ko on duumotooɓe ton

    [72] Ko on woni Aljanna mo roniniraɗon, sabu kon ko gollaynoɗon

    [73] Hino woodani on ton, muuyanteeɗi ɗuuɗuɗi, ɗi ñaamoton e mun

    [74] Pellet, bomɓe ɓen, ko ka lepte Jahannama ɓe luttoyta

    [75] ɓe hoynantaake, tee hara ko ɓe taƴiiɓe ton

    [76] Men tooñaani ɓe few, si ko woni, ko kamɓe woni tooñuɓe ɓen

    [77] Ɓe nodda: "Ko an yo Maaliku ! Yo Joomi maa gaynu fii amen !" O wi'i: "Pellet, ko on luttooɓe [ton]

    [78] Gomɗii Men addanii on goonga kan ; kono ɗuuɗuɓe e mon, ko añuɓe goonga

    [79] Kaa ɓe eɓɓu feere ? Doo ko Men fewjooɓe

    [80] Maa hara ɓe sikku Men nanataa gunndooji maɓɓe e sirru maɓɓe? Oo’owoye! Nulaaɓe Amen ɓen hino maandina takko maɓɓe

    [81] Maaku: "Si Hinaranko On no jogitii ɓiɗɗo, ko min adotonoo rewude on

    [82] Senayee woodanii Jeyɗo kammuuli ɗin e leydi ndin, Jeyɗo Arsi kin; laaɓuɗo e kon ko ɓe sifrotta Mo. @Corrected

    [83] Accuɓe ɓe jumpa, ɓe fija haa ɓe hawroya e ñalaande maɓɓe ndeɓe fodaa

    [84] Ko Kanko woni On reweteeɗo ka kammu e reweteeɗo ka leydi, ko Kanko kadi woni Ñeeño, Annduɗo On

    [85] Barke heewanii On Mo woodani ɗum, laamu kammuuli ɗin e leydi ndin e ko woni hakkunde majji. Ko ka Makko anndal fii Darngal woni. Ko ka Makko kadi rutteteɗon

    [86] Ɗi ɓe rewata ɗin gaanin Makko jeyah tefoore, si wanaa seediiɓe goonga ɓen, hara hiɓe anndi

    [87] Ko pellet, si a lamndike ɓe, ko hommbo woni ko tagi ɓe? Ɓe wi'ay: "Ko Allah". Ko honno non ɓe yiiliraa

    [88] [Himo anndi kadi] fii ko (Nulaaɗo) on maakunoo kon: "Ko an yo Joomi, pellet, ɓee ko yimɓe ɓe gomɗintaa

    [89] Awa yaafo ɓe, maakaa: "Kisal !" Aray ndebe annda

    Surah 44
    Dukhaan

    [1] Haa, Miim

    [2] Mi woondirii Defere ɓanngunde nden

    [3] Men jippinirii nde e jemma barkinaaɗo, Men siforii wonde jertinooɓe

    [4] Ko e on (jemma) woni ko senndetee kala fiyaaku ñeñaaɗo

    [5] Ɗum ko yamiroore immorde ka Amen. Men siforii wonde Nulooɓe

    [6] yurmeende immornde ka Joomi maa. Pellet, ko Kanko woni Nanoowo, Annduɗo On

    [7] Jeyɗo kammuuli ɗin e leydi ndin e ko woni kon hakkunde majji, si wonii ko on yananaaɓe

    [8] Reweteeɗo goo alaa, si wanaa Kanko. Himo wuurna, Himo wara. Jeyɗo on Jeyi baabiraaɓe mon aramɓe ɓen

    [9] Ko woni tun, ɓe wonii e sikke, hiɓe fija

    [10] Habbito ñalnde kammu ngun ardata e curki feeñuuki

    [11] suddayki yimɓe ɓen. [Ɓe wi'anee]: "Ɗum ko lepte muusuɗe

    [12] Joomi amen, huncan men lepte ɗen. Menen ko men gomɗimɓe

    [13] Ko honno ɓe waajitorta, ko goongo Nulaaɗo ɓannginɗo ariino ɓe

    [14] Refti ɓe hucciti, ɓe wi'i: "Ko tinndinaaɗo, haangaaɗo

    [15] Awa ko Men ittooɓe lepte ɗen seeɗa; kono pellet, ko on ruttitotooɓe

    [16] Ñalnde Men nanngiroyta wippannde mawnde nden, pellet, ko Men yottoytooɓe

    [17] Gomɗii Men jarribinoke ado maɓɓe, yimɓe Fir'awna ɓen, Nulaaɗo tedduɗo ari e maɓɓe

    [18] wonnde: "Waɗee e juuɗe am, jeyaaɓe Allah ɓen. Min ko mi Nulaaɗo e mon, hoolniiɗo

    [19] E wonde wata on townitano Allah, tawde mi addanay on hujja ɓannguɗo

    [20] Min kadi non, mi moolorii Jeyɗo lam On Jeyi on, nde fiɗotonmi kaaƴe

    [21] Si on gomɗinaa lam, haray selee lam

    [22] O noddi Joomi makko, wonnde: "Ɓee ɗoo, ko yimɓe bomɓe

    [23] Yaadir e jeyaaɓe Am ɓen jemma; anndon ko on cukketeeɓe

    [24] Accaa maayo ngon deeƴa [si on lummbii] ɓeya kan, ko konu yooleteengu

    [25] Ɗuuɗii ko ɓe acci e gese e ɓulli

    [26] e remuruuji e koɗande teddunde

    [27] e neemaaji ɗi ɓe wonunoo e neeminireede

    [28] Ko wano non. Hooti Men ronini ɗi yimɓe goo

    [29] Kammu ngun toɓaali ɓe, wanaa leydi ndin, ɓe wonaali kadi muñanteeɓe

    [30] Gomɗii Men daɗndii ɓiɗɓe Israa'iila ɓen e lepte hoyneeje

    [31] immorde e Fir'awna, tawde o laatino townitiiɗo, jeyaaɗo e fantimɓe ɓen

    [32] Gomɗii Men suɓorike ɓe e dow ganndal e hoore winndere nden

    [33] Men okki ɓe maandeeji, ɗi jarrabuyee ɓannguɗo woni e mun

    [34] Ɓee kan no wi'a

    [35] Ndee wonaali, si wanaa maayde amen aranere nden tun. Men wonatah immintinoyteeɓe

    [36] Awa artiree baabiraaɓe amen ɓen, si wonii ko on goonguɓe

    [37] Kere ko kamɓe ɓuri moƴƴude kaa ko yimɓe "Tubba'in" ɓen e ɓeya adinooɓe ɓe? Men halkuno ɓen, tawde hari ko ɓe bomɓe

    [38] Men tagiraali kammuuli ɗin e leydi ndin e ko woni hakkunde majji kon, fijooɓe

    [39] Men tagiraali ɗin ɗiɗi, si wanaa e goonga. Kono ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe, ɓe anndaa

    [40] Pellet, ko Ñalaande Senndindiro ngon, woni ko ɓe saatinanaa, kamɓe fof

    [41] Ñalnde nde giɗo duncanoytaa giɗo [mun] hay huunde; ɓe wonaali kadi walloyteeɓe

    [42] si wanaa mo Allah yurmaa woo. Pellet, ko Kanko woni Fooluɗo, Hinnotooɗo On

    [43] Pellet, leggal Zaqquumi ngal

    [44] ko ñaametee bakkondimɓe ɓen

    [45] A sikkay ko taayinaa ; hino fata ka nder deedi

    [46] Wano wulɗam fatirta

    [47] Nanngee mo pooɗiron ka hakkunde dulɓaynge

    [48] refti yuppon ka hoore makko, lepte fatinaaɗe ɗen

    [49] Meeɗu non ! An [sikkunooɗo] ko a fooluɗo, tedduɗo

    [50] Awa ko ɗum woni kon ko sikkitiɗon e mum

    [51] Pellet, gomɗuɓe ɓen wonii e weerde hoolniinde

    [52] e nder gese e ɓulli

    [53] hiɓe ɓoornoo ko ɗaati e ko tekki, hara hiɓe fewtondiri

    [54] Ko wano non. Men resini ɓe kadi yaajuɓe gite

    [55] Hiɓe nodda toon, kala muuyanteeɗi, hara ko ɓe hooliiɓe

    [56] Ɓe meeɗataa ton maayde, si wanaa maayde aranere nden. O daɗnda ɓe lepte Jahiimi ɗen

    [57] ko dokkal non, immorde ka Joomi maa. Awa ko ɗum woni maloore mawnde nden

    [58] Ko Men newiniri nde e ɗamngal maaɗa, ko no ɓe waajitora

    [59] Habiito. Kamɓe ko ɓe habbitiiɓe

    Surah 45
    Jaasiya

    [1] Haa, Miim

    [2] Jippagol Deftere nden, ko immorde ka Allah, Fooluɗo, Ñeeño On

    [3] Pellet, hino e tagugol kammuuli ɗin e leydi ndin, maandeeji wonannde gomɗimɓe ɓen

    [4] Hino e tagugol on ngol kadi, e kon ko O saaki e ruugayɗi, ko maandeeji wonannde yimɓe yananaaɓe ɓen

    [5] E luutondirgol jemma e ñalorma ngol, e kon ko Allah jippiniri ka kammu, immorde e toɓo, O wuurnitiri ngo leydi ndin ɓaawo ndi yoorude, e firlitagol keneeli ɗin, ko maandeeji wonannde yimɓe haqqilooɓe ɓen

    [6] Ɗin ko maandeeji Allah ɗi Men janngirante hoore goonga. E ko honɗum e yewtere ɓe gomɗinta, ɓaawo [yewtere] Allah nden e Aayeeje Makko ɗen

    [7] Bone woodanii kala fenoowo bakkondinɗo

    [8] Mo no nana Aayeeje Allah ɗen hino janngee e dow makko, refti o hedditora e townitaare, wa si tawii o nanaali ɗe. Awa wewlinir mo lepte muusuɗe

    [9] Si o anndii goɗɗum e Aayeeje Amen ɗen, o jogitora ɗum jalnori. Ɓen ɗon, hino woodani lepte hoynooje

    [10] Jahannama hino caggal maɓɓe. Ko ɓe faggitinoo duncanoytaaɓe hay huunde, wanaa kon ko ɓe jogitinoo yiɗɓe ko wonaa Allah. Hino woodani ɓe lepte mawɗe

    [11] Ndee [Deftere]ko peewal. Ɓen yedduɓe non Aayeeje Joomi maɓɓe ɗen, hino woodani lepte soɓuɗe muusuɗe

    [12] Ko Alla oon woni ko eeltanta mon maaya ngam laaɗe ndoga e hengo e dow yamiroore Makko, ngam ɗaɓɓon e ɓural Makko e yaama joo njetton

    [13] O eeltani on ko woni e kammuuji e ka leydi fof, wonii e ɗuum kaawisaaji wonande yimɓe miijatooɓe

    [14] Maakan ɓeen goonɗiɓe yoɓe njaafa ɓeen ɓe tijjaaki nyalɗi Alla ngam O yoɓa ɓe yimɓe koɓe paggittono ko

    [15] Kala golluɗo ko moƴƴi,ko fii hoore-makko; kala kadi bonnuɗo,yantay e makko refti ko ka Joomi maa woni ruttorde mon

    [16] Min tottii banii Israa*iil deftere e nyeenyal e annabaagal Min njeɗiɓe e dagiiɗi Min ɓurniɓe ko heewi e binnde hee

    [17] Min totti dallillaaji ɓannginooji ɓe luuraani si wonah caggal nde ganndal ari e mum en sabu bewre hakkunde maɓɓe pellet Jooma na nyaawa hakkunde maɓɓe nyande darnga koɓe njeddandiratnoo ko

    [18] Refti Min mbaɗma e laawol e yamiroore Amen, woto rew belaaɗe ɓeen ɓe nganndah

    [19] Pellet ɓeen ɓe nafataama gaa e Alla hay huunde pellet toonyooɓe yogo e mum en ko weldiiɓe, Alla woni keeda hulɓe ɓe

    [20] O quraana kombo gite e peewal e yurmeende wonande yananaaɓe

    [21] Mbela ɓeen waɗɓe boneeji na nanndi e goonɗinɓe ɓe golli golle lobbe hoɓe fota e nguurndam mum en e maayde maɓɓe bonii koɓe nyaawata

    [22] Alla tagrii kammuuji e leydi goonga ngam kala fittaandu yoɓee kondu fagginoo ko kamɓe ɓe toonyetaake

    [23] Mbela a yiyaani oon jaggirɗo belaaɗe makko deweteeɗo Alla majjini mbo e dow ganndal O uddi nanɗe makko e ɓernde makko, O waɗi e gite makko hee cuddi ko hombo feewnata oon caggal Alla mate on miiccataaka

    [24] Heeferɓe wii ɗum wonah si wonah nguurndam aduna min maaya min nguura, halkataa min si wonah jamaanu, ɓe ngalanah ɗuum ganndal ɓe cikkita tan

    [25] Si aayeeje Amen ɓannguɗe njanngaama e mum en hujja maɓɓe wonatah si wonah ngaddee baabiraaɓe amen si on ngonii goonguɓe

    [26] Maaku ko Alla wuurnata on refti O wara on refti renndina on faade ñalawma darnga mbo sikke alah e mum, kono ko ɓuri heewde e yimɓe nganndah

    [27] Woodanii Alla laamu kammuuji e leydi, ñande darnga darii ñande heen meerenteeɓe perta

    [28] Haɗa yiya -aan nulaaɗa- kala lenyol na gurfanii e koppi mum,kala lenyol na noddiree deftere mum hannde woni ko njoɓeteɗon ko ngollatnaɗon e nder aduna

    [29] Ndee ko deftere amen honde wowla goonga, Min ngoniina Min ceeraani wonde emin njamira nde winndate ko ngollatna ɗon

    [30] Tawi ko ɓeen goonɗinɓe ɓe ngolli golle lobbe O naatnatɓe e yurmeende makko, ko ɗuum woni mala ɓanngungal

    [31] Tawi ko ɓeen heefareeɓe mbela aayeeje Am ɗe njanngetanooke e dow mon mawnikiniɗo laatiɗon yimɓe bonɓe

    [32] Sibɓe wiyaama pellet fodoore Alla ko goonga sikke alah heen mbi*on min nganndah ko woni darnga, min cikkiti cikkitagol min ngonaani yananaaɓe

    [33] boneeji ɗi ɓe faggitinoo ɗin feñana ɓe, ko ɓe jalkitaynoo kon fiiltoo ɓe

    [34] ɓe wi*ana hannde Min njejjita mon hono no njejjitirɗon pottal ñalngu mon hannde ngu, ko yiite woni hoɗorde mno on ndanyatah walladiiɓe

    [35] ɗuum noon ko sabu on njaggarii aayeeje Alla ɗe jalkito nguurndam aduna hoomti on,hannde ɓe njaltatah e yiite ɓe nduttataaka aduna ɓe golla golle lobbe haa Alla weleeɓe

    [36] Woodanii Alla yettoore nder kammuuji e leydi Jom binnde

    [37] Na woodani Mbo manngu nder kammuuji e leydi ko kanko woni mbo gooto foolah ñeeñuɗo

    Surah 46
    Ahqaaf

    [1] Haa, Miim

    [2] Jippagol Deftere nden, ko immorde ka Allah, Fooluɗo, Ñeeño On

    [3] Men tagiraali kammuuli ɗin e leydi ndin e kon ko woni hakkunde majji, si wanaa e goonga e lajala happaangal [fii mun]. Yedduɓe ɓen ko ɗuurniiɓe e ko ɓe rentiniraa kon

    [4] Maaku: "On yi'ii ko rewoton kon hara wanaa Allah, hollee lam ko ɗi tagi e leydi ndin? Kaa hara hiɗi mari geɓal e [tagugol] kammuuli ɗin? Awa addanee lam Deftere jippinaande ado ndee ɗoo maaɗum batte ganndal, si wonii ko on goonguɓe

    [5] Ko hommbo ɓuri majjude, wa on rewoowo ko wanaa Allah, kon ko jaabotaako mo haa Ñalnde Darngal? Hara ɗin [reweteeɗi] ko welsindiiɗi e dewal majji

    [6] Si yimɓe ɓen mooɓoyaama [ka Darngal], ɗi wontanoyay ɓe ayɓe, ɓe wona e yeddugol ko ɓe rewaynooɗi kon

    [7] Si Aayeeje Amen ɓannguɗe ɗen janngaama e maɓɓe, yedunooɓe goonga ɓen tuma nde arnoo e maɓɓe ɓen wi'a: "Ɗum ko mbilewu ɓanngu ngu

    [8] Kaa ɓe wi'ay woni :"O fefindi nde?" Awa maaku: "Si taw mi fefindi nde, awa doo on duncantaa lam huunde e [lepte] Allah ɗen. Ko Kanko ɓuri anndude on, tuma nde jumpoton e mayre. O yonii seedee hakkunde am e mon. Ko Kanko woni Haforowo, Hinnotooɗo On

    [9] Maaku: "Mi wonaa arano e Nulaaɓe ɓen; mi anndaa kadi ko waɗetee mi, maa ko waɗeteɗon. Mi jokkaa si wanaa ko wahayinaa kon e am; mi laataaki si wanaa jertinoowo ɓanngina

    [10] Maaku: "Yeetee lam, si tawii le konde iwrunde ka Allah, yedduɗon ɗum, seedotooɗo e ɓiɗɓe Israa'ila ɓen seedii e [sellugol] ɗum, o gomɗini, onon kan townitiɗon...Pellet, Allah fewnataa yimɓe tooñooɓe ɓen

    [11] Yedduɓe ɓen wi'ani gomɗimɓe ɓen: "Si tawno ɗum ko moƴƴere, ɓen (waasuɓe) adototaako men e mun". Nde wonunoo ɓe fewnoraali nde, ma ɓe wi'u: "Ndee ko fenaande neeɓunde

    [12] Hino aditiinde, Deftere Muusaa nden, ɗowornde e yurmeende. Ndee ɗoo kadi, ko Deftere goonginir- nde [ɗeya Defte] e ɗemngal aarabu, fii yo jertinir (nde) tooñooɓe ɓen e wewlinirnde moƴƴinooɓe ɓen

    [13] Pellet, wi'uɓe ɓen: "Ko Allah woni Joomi amen", refti ɓe tabiti (e gomɗinal), kulol alanaa ɓen, wanaa kamɓe sunoytoo

    [14] Ko ɓen woni yimɓe Aljanna ɓen duumotooɓe ton, njoɓdi ko ɓe gollaynoo kon

    [15] Men yamirii neɗɗanke on moƴƴagol e jibimɓe mo ɓen: Jiido makko soworike mo saɗteende, o jibiniri mo kadi saɗteende; soweede mo e enteede mo ko lebbi cappanɗe tati, haa ka o si o yottike sagatalaaku makku ngun o timminii duuɓi cappanɗe nayi, o wi'a: "Joomi, longinam yettugol neema Ma mo neeminirɗaa mi min e jibimɓe lam, e nde mi gollata moƴƴuɗi weltinayɗe Ma, moƴƴinanaa lam geyngol am ngol. Mi tuubanii Ma, ko mi jeyaaɗo e jebbiliiɓe ɓen

    [16] Ko ɓen woni ɓe Men jaɓanta ko ɓuri moƴƴude e ko ɓe golli, Men yawtana ɓe bonɗi maɓɓe, (ɓe jeyaama) e yimɓe Aljanna ɓen. Ɗum ko fodoore goonga nde ɓe fodanoo

    [17] Kala non wi'anɗo jibimɓe mo ɓen: "Uf mo'on ! Kere on foday lam immintineede hara le gomɗii mofte yawtiino ado lam?" Hara ɓen ɗiɗo no faabtinora Allah [wiide mo]: "Ee bone maa, Gomɗin ! Pellet, fodooree Allah nde ko goonga". O wi'a: "Ɗum wonaali, si wanaa tinndi adinooɓe ɓen

    [18] Ko ɓen woni ɓe Konngol ngol jojji e mun, (ɓe jeyaama) e mofte yawtunooɗe ado maɓɓe, immorde e jinna e yimɓe. Pellet, ɓe laatino sooyuɓe

    [19] Hino woodani kala [fedde e maɓɓe]: darjaaji e ko ɓe golli kon, fii no O hunnirana ɓe njoɓdi golle maɓɓe ɗen; e hoore ɓe tooñetaake

    [20] Ñalnde heeferɓe ɓen weeɓitoytee e Yiite ngen (ɓe wi'anee): "On naɓii moƴƴi mon ɗin ka nguurndam mon aduna, dakmitorɗon ɗi. Hannde non, on yoɓitirte lepte hoynooje, sabu ko townitoraynoɗon kon ka hoore leydi, ko aldaa e goonga, e ko huuwiraynoɗon kon faasiqaaku

    [21] Janto fii musiɗɓe Aadi (Huudi) ɓen, nde o jertinirnoo yimɓe makko ɓen aynde nden - gomɗii hari jertinooji yawtiino yeeso makko e ɓaawo makko - wonnde: "Wata on rewu si wanaa Allah. Min miɗo hulani on lepte ñalaande mawnde

    [22] Ɓe wi'i: "E a aru men fii yo a firliaa men e rewetee- ɗi amen ɗin? Awa addan men ko kammbiranɗaa men kon, si wonii ko a jeyaaɗo e goonguɓe ɓen

    [23] O maaki: "Ganndal ngal ko ka Allah woni. Min mi yottinanay on tun woni, ko mi nulaa kon. Ko woni tun mi yi'ii ko on yimɓe majjaaɓe

    [24] Nde ɓe yi'unoo ruulde honde weeɓitii fewtiri ayɗe maɓɓe ɗen, ɓe wi'i: "Ndee ko duulere toɓaynde e men". Ko nden kan woni ! ko hawjirnoɗon kon : ko henndu, ndu lepte muusuɗe woni e mun

    [25] hindu muncira kala huunde, yamiroore Joomi mayru". Ɓe waɗtini, tawi yi'etaake si wanaa koɗooli maɓɓe ɗin. Ko wano nii Men yoɓitirta yimɓe bonnooɓe ɓen

    [26] Gomɗii Men yeɗiino ɓe, e kon ko Men yeɗaali on e mun. Men waɗani ɓe nanɗe, e giiɗe e ɓerɗe. Kono ɗen nanɗe maɓɓe, e giiɗe maɓɓe e ɓerɗe maɓɓe (fow) duncanaali ɓe goɗɗum, tawde ɓe laatino yeddooɓe Aayeeje Allah ɗen. Ko ɓe jalkitaynoo kon jippii e maɓɓe

    [27] Gomɗii Men halkiino ca'e wonunooɓe sera mon; Men firlitiri Aayeeje ɗen, belajo'o ɓe ruttoto

    [28] Ko haɗno ɗin ɗi ɓe jogitornoo reweteeɗi ɓaɗtinorɗi gaanin Allah, faaboo ɓe? Tigi on, ɗin majjirii ɓe; ko ɗum wonunoo fenaande maɓɓe e ko ɓe fefindotonoo

    [29] Janto tuma nde Men imminnoo fedde jinna e maaɗa, hiɗi heɗoo Alqur'aana. Nde ɗi tawanoo ɗum, ɗi wi'i: "Heɗee"...Nde [janngin kin] timmunoo, ɗi huccitiri ka yimɓe majji, jeertinooji

    [30] Ɗi wi'i: "Ko onon yo mbatu amen, men nanii Deftere jippinaande ɓaawo Muusaa, goonginnde ɗen adiiɗe nde. Hinde fewna e goonga e laawol focciingol

    [31] Ko ono yo mbatu amen, nootee noddoowo e Allah on, gomɗinon mo. [Ontuma] O haforanay on junuubimon ɗin, O daɗnda on lepte muusuɗe

    [32] Kala mo nootaake noddoowo e Allah on, o wonaa laawotooɗo ka leydi, o alaa kadi giɗo gaanin Makko. Ko ɓen woni e nder majjere ɓanngunde

    [33] E ɓee yi'aali wonnde ko Allah tagi kammuuli ɗin e leydi ndin, O ronkiraali tagugol ɗi, wonnde ko O haɗtanɗo wuurnitugol maayɓe ɓen? Ko non woniri. Pellet, ko O haɗtanɗo kala huunde

    [34] Ñalnde heeferɓe ɓen weeɓitoytee e Yiite ngen, [ɓe wi'anee]: "Wanaa goonga nii?" Ɓe wi'a : "Ko non woniri! Men woondirii Joomi amen!". O Daala : "Awa meeɗiree non lepte ɗen, sabu kon ko yeddiraynoɗon

    [35] Muññor muñal joomiraaɓe pellital ɓen ka Nulaaɓe; wata a hawjan ɓe. Ñalnde ɓe yi'oyta ko ɓe kammbiranaa kon, ɓe wa'oyay wa si ɓe ñiiɓaano [ka leydi] si wanaa dumunna-hun ñalorma. Ɗun ko yottinal. Ko homɓe halketee si wanaa yimɓe faasiqiiɓe ɓen

    Surah 47
    Muhammad

    [1] Ɓen yedduɓe ɓe falii laawol Allah ngol, O bonnii golle maɓɓe ɗen

    [2] Gomɗimɓe ɓen ɓe golli golle moƴƴe, ɓe gomɗini ko jippinaa kon e Muhammad - on goonga immorɗo e Joomi maɓɓe - O yawtanii ɓe bonɗi maɓɓe ɗin, O moƴƴinii fiyaaku maɓɓe on

    [3] Ko waɗi ɗum, ko tawde yedduɓe ɓen jokkii meere nden, gomɗimɓe ɓen kan jokki goonga kan immorde e Joomi maɓɓe on. Ko wano nii Allah piyiranta yimɓe ɓen mise maɓɓe ɗen

    [4] Si on arii hawrude e yedduɓe ɓen (ka hare), ko soppugol daaɗe ɗen. Haa si on ɗuɗɗinii warugol ɓe, haɓɓon koyɗe ɗen. Ko si on moƴƴoray e maɓɓe accitugol ɓe ɓaawo ɗum, maa si ko soktiigu, haa hare nden wallina jogaaji mayre. Ko non ñaawiraa, si Allah no muuyunoo, O wallitotono on e maɓɓe, ko woni tun, ko no O jarribora yoga mon e dow yoga. Waraaɓe fii Allah ɓen, pellet, O yeebataa golle maɓɓe ɗen

    [5] Arma O fewna ɓe, O moƴƴina fiyaaku maɓɓe

    [6] O naadoya ɓe Aljanna, mo O anndini ɓe fii mun

    [7] Ko onon yo gomɗimɓe, si on wonii wallooɓe fii Allah, O wallay on, O tabintina teppe mon ɗen

    [8] Yedduɓe ɓee kan, halkaare woodanii ɓe, O majjinii kadi golle maɓɓe ɗen

    [9] Ɗum le ko tawde ɓe añii ko Allah jippini kon, O bonni golle maɓɓe ɗen

    [10] E ɓee yiilaaki e leydi ndin, ɓe teskoo ko honno battane adinooɓe ɓen wa'unoo? Allah halkuno fii maɓɓe. sugu mum kadi hino woodani yedduɓe ɓen

    [11] Ko waɗi ɗum, ko tawde ko Allah woni giɗo gomɗimɓe ɓen; hara non yedduɓe ɓen, giɗo (woo) alanaa ɓe

    [12] Pellet, Allah naadoyay gomɗimɓe golli moƴƴuɗi ɓen, Aljannaaji ɗi canɗi ilata ley (kuɓeeje) majje. Yedduɓe ɓen kan, hiɓe dakmitoo, ɓe ñaamira wano neemoraaɗi ɗin ñaamirta; hara non ko Yiite ngen woni jaaƴorde maɓɓe. @Corrected

    [13] Ɗuuɗii e ca'e, ɓurnooɓe tiiɗude cemmbe, e dii ndeen saare maa raɗiinde ma, ɓe Men halki, ballo alanaa ɓe

    [14] Kere ko on wonɗo e ɓanngannduyee immorde ka Joomi mun, wa'i wa ɓen cuɗinanaaɓe kuuɗe mun bonɗe ɗen, ɓe jokki mbeleeɗe maɓɓe

    [15] Ko woni sifa Aljanna fodaaɗo on gomɗuɓe ɓen: ina toon canɗi ndiyam ɗi dakamme mun waylaaki, e canɗi ɓira ɗi waylataa dakamme mun, e canɗi konnjam welayɗam yarooɓe, e canɗi njuuri laɓɓinaandi. Hino woodani ɓe kadi ton: kala dimɓe, e haforaneede immorde e Joomi maɓɓe. [Ɓen wa'oyay] wa luttinoyteeeɓe ɓen ka Yiite, ɓe yarnee ndiyam fatayɗam, ɗam taƴa tetekki maɓɓe ɗin

    [16] Hino e maɓɓe heɗitotooɓe ma. Kono ko haa si ɓe yaltii ka maaɗa, ɓe wi'ana okkaaɓe ganndal ɓen: "Ko honɗum dee, o wi'unoo naanen?" Ko ɓen woni ɓe Allah noti e ɓerɗe mun ɗen, ɓe jokki mbeleeɗe maɓɓe ɗen

    [17] Feewuɓe ɓen kan, O ɓeydu ɓe peewal O okkiɓe gomɗal maɓɓe

    [18] Hara ɓee no habbii si wanaa Darngal ngal nde ardata ɓe e juhal? Gomɗii le maandeeji maggal arii. Ko honno ɓe waajitoroyta, si ngal ardanii ɓe (juhal)

    [19] Awa anndu pellet, reweteeɗo alaa si wanaa Allah, insinanoɗaa junuubi maa ɗin, e gomɗimɓe worɓe ɓen e gomɗimɓe rewɓe ɓen. Allah no anndi ñallirde mon e hiirirde mon

    [20] Gomɗimɓe ɓen hino wi'a: "Hara nun cortewol (hare) jippotono!" Si tawii le cortewol ñeñaangol jippinaama, fii hare jantaama e maggol, a tinay ɓen ɓe ñawu woni e ɓerɗe mun hino ndaare, ndaarɗe mo maayde faɗɗini. Ko haanannoo ɓe

    [21] ko ɗoftagol e konngol moƴƴol. Si fiyaaku on fellitii, hara nun ɓe gomɗinno Allah, ko ɗum ɓuraynoo moƴƴannde ɓe

    [22] E on tamƴinaaki, si wonii on ɗuurnike, nde bonnoton e leydi ndin, taƴon enɗamaaji mon

    [23] Ko ɓen woni ɓe Allah huɗi ɓen, O faaɗini ɓe, O wumini giiɗe maɓɓe ɗen

    [24] E ɓee tasktaako Alqur'aana, kaa ko sokirɗe woni woni e ɓerɗe mum en

    [25] Pellet, ɓen ruttorɓe ɓabbe mun ɓaawo nde peewal ngal ɓanngannoo ɓe, ko seytaane cuɗinani ɓe, o hodi ɓe

    [26] Ko tawde ɓe wi'anii ɓen añuɓe ko Allah jippini kon: "Men ɗoftoto on e yoga e piiji". Allah non no anndi gunndooji maɓɓe ɗin

    [27] Ko honno (ɓee wa'oyta) tuma nde Malaa'ika'en timmini fii maɓɓe, hara hiɓe bantoo geece maɓɓe e dote maɓɓe

    [28] Ko tawde ko ɓe jokkii ko tikkinta Allah, ɓe añii welayɗi Mo ɗin, O bonni fii golle maɓɓe ɗen

    [29] Kaa ɓen ɓe ñawu woni e ɓerɗe mun sikuu wonnde Allah yaltintaa ngaynguuji maɓɓe

    [30] Sinno Men haajuno, Men holleteno ɓe. Anndiraa ɓe maandeeji maɓɓe ɗin; ko pellet, a anndirayno ɓe ka konngol welngol. Allah non hino anndi golle mon ɗen

    [31] Ma Men jarribo on, haa Men annda tiiɗniiɓe ɓen e mon, e muññiiɓe ɓen. Men jarriboo kadi kabaruuji mon

    [32] Pellet, yedduɓe ɓen ɓe faddi laawol Allah ngol, ɓe lunndii Nulaaɗo on ɓaawo nde peewal ngal ɓanngannde ɓe, ɓen lorrataa Allah hay huunde. Ma O bonnu fii golle maɓɓe ɗen

    [33] Ko onon yo gomɗimɓe! Ɗoftee Allah, ɗoftoɗon Nulaaɗo on, wata on bonnu golle mon ɗen

    [34] Pellet, ɓen yedduɓe ɓe sakkii e laawol Allah ngol, hooti ɓe maayi ko ɓe heeferɓe, Allah haforanoytaa ɓe

    [35] Wata on lo'inkino, noddon e beldal, ko onon woni fooluɓe ɓen, Allah no wonndi e mon, O ustantaa on njoɓdi golle mon ɗen

    [36] Anndee nguurndam aduna ko fijindaaru e mbeleeɗe tan; hara le si on gomɗiii, on hulii [Allah], O yeɗay on njoɓdi mon ndin, o lamndotaako on jawle mon ɗen

    [37] Si O aru lamndaade on fii majje, haa O duñii on (e mun), wuddon, O feññina non konnaagu mon ngun

    [38] Hey mon onon ɗoo, hiɗo noddee e nafqugol fii laawol Allah ngol. Hino e mo'on wuddayɓe. Kala non wudduɗo, haray ko hoore-makko o wuddani. Ko Allah woni Galo On, onon wonɗon waasuɓe ɓen. Si on huccii, O waɗtitira on woɗɓe goo, hara non ɓen wa'ataa wano mon

    Surah 48
    Fathi

    [1] Men udditanii ma uddital ɓanngungal

    [2] fii no Allah yawtirani kon ko ardinɗaa e junuubi, e ko sakkitii, e fii no O timminira neema Makko on e maaɗa, O fewne e laawol foocciingol

    [3] e no Allah wallire ballal tiiɗungal

    [4] Ko Kanko woni jippinɗo deeƴere nden e ɓerɗe gomɗimɓe ɓen, fii no ɓe ɓeydora gomɗinal e dow gomɗinal maɓɓe ngal. Ko Allah woodani koneeli kammuuli ɗin e leydi ndin; Allah siforii wonnde Annduɗo, Ñeeñuɗo

    [5] e fii no O naadira gomɗimɓe worɓe ɓen e gomɗimɓe rewɓe ɓen, Aljannaaji ɗi canɗi ilata ley mun, ko ɓɗe duumotooɓe e majji, e no O montira-naɓe banɗi maɓɓe ɗin. Ɗum wonii ka Allah, malal mawnungal. @Corrected

    [6] E no O leptira naafiqiiɓe worɓe ɓen e naafiqiiɓe rewɓe ɓen, e sirkooɓe worɓe ɓen e sirkooɓe rewɓe ɓen, sikkooɓe Allah sikke bonɗe. Yiiloonde bonɗi ngonii e dow maɓɓe. Allah tikkaniiɓe kadi, O huɗii ɓe, O hebilanii ɓe Jahannama. Nge bonii ruttorde

    [7] Ko Allah woodani konuuji kammuuli ɗin e leydi ndin. Allah siforii wonnde Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [8] Men nulirii ma seedotooɗo, wewlinoowo, e jertinoowo

    [9] fii no gomɗiniron Allah e Nulaaɗo Makko on, mawninon mo, teddinon mo, subbunhinanoɗon Mo bimmbi e kiikiiɗe

    [10] Pellet, ɓen wonɓe ahodude e maaɗa, anndu ko Allah ɓe woni e ahodude. Junngo Allah ngon no senngo dow juuɗe maɓɓe ɗen. Kala non firtuɗo, haray ko hoore makko o firtani; kala kadi hunnuɗo ko o ahodi kon e Allah, aray nde O okkata mo njoɓdi mawnundi

    [11] Aray nde tultuɓe jeyaaɓe e yimɓe ladde ɓen wi'ane: "Jawle amen ɗen e ɓeynguureeji amen ɗin sokolinii men. Insinano men". Hiɓe wowlira ɗemɗe maɓɓe, ko alaa e ɓerɗe maɓɓe. Maaku: "Ko hommbo waawani on ka Allah, si O faandanike on lorra maa hara O faandani on nafa? Wurin Allah siforiino wonnde Humpitiiɗo ko gollaynoɗon kon

    [12] Wurin on sukkuno Nulaaɗo on e gomɗimɓe ɓen artataano fes ka ɓeynguureeji maɓɓe. Ɗum cuɗinaa e ɓerɗe mon; sikkuɗon sikke bonɗe, laatiɗon yimɓe halkaaɓe

    [13] Kala dee mo gomɗinaali Allah e Nulaaɗo Makko on, haray Meɗen heblani yedduɓe ɓen (Yiite) dulbaynge

    [14] Ko Allah heeranii laamagol kammuuli ɗin e leydi ndin. Himo haforana mo O muuyani, O lepta mo O muuyani. Allah siforii wonnde Haforoowo, Hinnotooɗo

    [15] Aray nde luttuɓe ɓen wi'a, tuma fokkitanoyton henndagol konu-hoyri ndin: "Accee men jokka on". Hiɓe faalaa waɗtitugol daalol Allah ngol. Maaku: "On jokkataa men fes. Ko wano mon nii Allah daalirnoo oya tuma". Ma ɓe wi'u: "On añanay men tun woni". Tigi on, ɓe faamataano si wanaa seeɗa

    [16] Maakan tultuɓe ɓen e yimɓe ladde ɓen: "Arma nde noddeteɗon e yimɓe joomiraaɓe doole tiiɗuɓe. Hoɓon ɓe maaɗum ɓe silma. Si on ɗoftike, Allah okkay on mbarjaari moƴƴundi; si on huccitirii no huccitirnoɗon oya tuma, O leptira lepte muusuɗe

    [17] Bakkaatu fawaaki e hoore ɓunɗo on, wanaa e laƴoowo on wanaa kadi e nawnuɗon bakkaatu fawii. Kala ɗoftiiɗo Allah e Nulaaɗo Makko on, O naadoyay mo Aljannaaji ɗi canɗi ilata senngo ley mun. Kala kadi ɗuurniiɗo, O leptiray mo lepte muusuɗe

    [18] Gomɗii Allah welano gomɗimɓe ɓen, tuma ɓe ahondiraynoo e maaɗa ka ley lekki kin. O anndi ko woni kon ka ɓerɗe maɓɓe, O jippini deeƴere nden e maɓɓe, O warjoriiɓe uddital ɓadiingal

    [19] e konu-heyri ɗuuɗundi ndi ɓe henndotoo. Allah siforii wonnde Fooluɗo, Ñeeñuɗo

    [20] Allah fodii on konu-heyri ɗuuɗundi ndi henndotoɗon, O yaccinani on ndii ɗoo, O suri juuɗe yimɓe ɓen e mo'on, fii yo wonu maande wonannde gomɗimɓe ɓen, O fewnira on laawol focciingol

    [21] E wonndi goo ndi on haɗtanaali taho, Allah kan no huɓindii ndi. Allah siforii wonnde haɗtanɗo kala huunde

    [22] Hay si yedduɓe ɓen haɓiino on, ɓe huccintinayno ɓabbe maɓɓe ɗen, refti ɓe heɓataano giɗo wanaa ballao

    [23] Ɗum ko sunna Alla feƴƴunooɗo ko adii. A heɓantaa laawol Alla ngol, mbattiigu

    [24] Ko Kanko woni suranɗo on juuɗe maɓɓe ɗen e mo'on, e suruɗo juuɗe mon ɗen e maɓɓe, ka aynde Makka, ɓaawo O foolnude on e maɓɓe. Allah siforii wonnde Reenuɗo ko golloton kon

    [25] Ko ɓen woni ko yeddi, ɓe faddii on e Juurlirde Hormorde nden, [ɓe haɗi] neldaari ndin nde ndi yottotoo nokku mayri. Si wanaano sabu worɓe gomɗimɓe e rewɓe gomɗimɓe ɓe on anndataano haa haɓon ɓe, bakkaatu heɓa on e fee maɓɓe, ko aldaa e anndugol... fii yo Allah naadu e yurmeende Makko nden, on mo O muuyani. Si ɓe senndondir-no [e gomɗimɓe ɓen], ko pellet, Men leptirayno yedduɓe ɓen e maɓɓe, lepte muusuɗe

    [26] Tuma nde ɓeya yedduɓe waɗunoo ka ɓerɗe maɓɓe jinngo, jinngo majjiyanke...Allah jippini deeƴere Makko nden e dow Nulaaɗo Makko on e gomɗimɓe ɓen, O fawi ɓe konngol gomɗal, ɓe woni ɓurɓe jojjude e hanndude e maggol. Allah siforii Anndugol kala huunde

    [27] Gomɗii Allah goonginiranii Nulaaɗo Makko on, koyɗol ngol e hoore goonga : Ko maa naaton e juulirde Hormorde nden si Allah muuyii, hara ko on hooliiɓe, femmbuɓe ko*e mon maa ɗuytuɓe (cukuli), on hulataa. Himo anndi ko on anndaa. O waɗi ko wanaa ngol (naatugol Makko) ɗon, uddital ɓadiingal

    [28] Ko Kanko woni Nulirɗo Nulaaɗo Makko on peewal e diina goonga, fii yo o fawaka ka e hoore kala diina. Allah yonii seedee

    [29] Muhammdu ko Nulaaɗo Allah. Wonnduɓe e makko ɓen ko ñaaɗuɓe e yedduɓe ɓen, yurmondirɓe hakkunde maɓɓe. A yi'ay ɓe hiɓe ruƴƴa, hiɓe sujja, hiɓe ɗaɓɓira Allah ɓural e welayee. Maandeeji maɓɓe ɗin no ka geece maɓɓe batte sujjugol ngol. Ko ɗum woni ko ɓe siforaa ka Tawreeta. No ɓe siforaa ka Linjiila kan, ko wano remuru yaltingu puɗi mayru, ngu ɓanngini ɗi, ɗi tekki, ɗi fotondiri e binndeeje majji, hara ɗum no haawna remooɓe, fii no [Allah] tikkinira ɓe yedduɓe ɓen. Allah fodii e maɓɓe ɓen gomɗimɓe ɓe golli moƴƴuɗi ɗin, haforanal e njoɓdi mawnundi

    Surah 49
    Hujuraat

    [1] Ko onon yo ɓen gomɗimɓe ! wata on adito yeeso Allah e Nulaaɗo Makko on. Hulee Allah. Pellet, Allah ko Nanoowo, Yi'oowo

    [2] Ko onon yo ɓen gomɗimɓe ! wata on towu sowtooji mon e hoore sowto Annabaajo on, wata on ewnor mo kadi konngol, wano no yoga mon ewnorta yoga, sakko golle mon ɗen bonata, hara on so'aa-anndude

    [3] Pellet, ɓen joltinooɓe sowtooji maɓɓe ɗin ka Nulaaɗo Allah on, ko ɓen woni ɓe Alla jarabii ɓerɗe mun ɗen gomɗal. Hino woodani ɓe haforanal e njoɓdi mawndi

    [4] Pellet, ɓen ɓe no noddire ka ɓaawo cuuɗi, ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe, wanaa haqqilooɓe

    [5] Sinno ɓe muññino haa yaltaa e maɓɓe, ko ɗum ɓuraynoo moƴƴannde ɓe. Allah ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [6] Ko onon yo ɓen gomɗimɓe ! Si faasiqiijo ardanii on e kumpital, tefee fii wata on heɓor e yimɓe sabu majjeede, wonton ninsuɓe e kon ko waɗuɗon

    [7] Anndee wonnde Nulaaɗo Allah on hino hakkunde mon. Si o tewtino on e ko ɗuuɗi e fiyakuuji, on tampayno. Kono Allah yiɗini on gomɗinal, O cuɗini ngal e ɓerɗe mon; O añini on keeferaaku, e faasiqaaku e geddi. Ko ɓen woni feewuɓe ɓen

    [8] ɗum ko ɓural immorde ka Allah e neema. Allah ko Annduɗo, Ñeeñuɗo

    [9] Si feddeeji ɗiɗi e gomɗimɓe ɓen haɓii, moƴƴintinee hakkunde maɓɓe. Si fedde goo bewii e hoore ndeya, ko haɓugol wonnde e bewude nden, haa nde ruttoo e yamiroore Allah nden. Si nde ruttike, moƴƴintiniree hakkunde maɓɓe nunɗal. Nunɗee, tawde pellet, Allah no yiɗi nunɗooɓe ɓen

    [10] Anndee gomɗimɓe ɓen ko jeyduɓe. Haray moƴƴinee hakkunde jeydal mon ngal, hulon Allah, belajo'o on yurminte

    [11] Ko onon yo ɓen gomɗimɓe ! Wata yimɓe jalnor yimɓe : hino gasa hara ɓen (jalaaɓe) hino ɓuri ɓe moƴƴude. Wanaa rewɓe woni ko jalnorta rewɓe : hino gasa hara ɓen no ɓuri ɓe moƴƴude. Wata on aybidnir ko'e-mon, wata on bugondir jammooje (bonɗe). Innde faasiqaaku nden bonii ɓaawo nde gomɗinal nden. Kala mo tuubaali, ko ɓen woni tooñuɓe ɓen

    [12] Ko onon yo ɓen gomɗimɓe ! Woɗɗitee e ko ɗuuɗi e sikke. Pellet, yoga e sikke ko bakkaatu. Wata on wiɗondir, wata yoga mon ño'u yoga. Hara gooto e mo'on yiɗay ñaamugol teewu musiɗɗo mun maayɗo? Hiɗon añi ɗum. Hulee Allah. Pellet, Allah ko Jaɓoowo tuubuubuyee, Hinnotooɗo

    [13] Ko onon yo yimɓe ! Men tagiriii on immorde e gorel e deyel, Men waɗiri on leƴƴi e gori, fii yo on anndindir. Pellet, ɓurɓe teddude e mon ɓen ka Allah, ko ɓurɓe gomɗude ɓen e mon. Pellet, Allah ko Annduɗo, Humpitiiɗo

    [14] Yimɓe ladde ɓen wi'i: "Men gomɗinii". Maaku: "On gomɗinaali taho. Wi'ee kan : Men silmii. Gomɗinal ngal naataali taho ka ɓerɗe mon. Si on ɗoftike Allah e Nulaaɗo Makko on, O ɗuytantaa on huunde e golle mon ɗen". Pellet, Allah ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [15] Gomɗimɓe (tigi) ɓen, ko ɓen gomɗimɓe Allah e Nulaaɗo Makko on, refti ɓe sikkitaaki, ɓe tiiɗnori kadi jawle e pittaali maɓɓe ɗin fii laawol Allah ngol. Ko ɓen woni goonguɓe ɓen

    [16] Maaku: "Kere on anndinay Allah diina mon kan, hara non Allah no anndi kala ko woni kammuuli e ka leydi?" Allah ko Annduɗo kala huunde

    [17] Hiɓe waj Ma fii ɓe silmii. Maaku: "Wata on wajitam silmugol mon. Si ko woni, ko Allah wajitata on fii O fewnirii on e gomɗinal, si wonii ko on goonguɓe

    [18] Pellet, Allah no anndi wirniiɗi kammuuli ɗin e leydi ndin. Allah ko Reenuɗo ko golloton kon

    Surah 50
    Qaaf

    [1] Qaaf. Mi woondirii Alqur'aanaare teddunde nden

    [2] Si ko woni, ɓe ŋalɗu ko tawi kon jertinoowo arii ɓe iwɗo e maɓɓe ; heeferɓe ɓen wi'i: "Ɗum ɗoo ko huunde haawniinde

    [3] Kere si men maayii, men wontii mbulmbuldi...? Ɗum ɗon ko ruttitagol woɗɗungol non

    [4] Gomɗii Meɗen anndi ko leydi ndin ñaamata kon e maɓɓe ; hino ka Amen gaa deftere reenunde

    [5] Si ko woni, ɓe fennu goonga kan tuma nde ka arunoo e maɓɓe, hiɓe e nder fiyaaku jilɓuɗo

    [6] E ɓee ndaaraali kammu ngun dow maɓɓe, ko honno Men mahiri ngun Men cuɗini ngu ; hara perɗi alanaa ngu

    [7] Leydi ndin kadi, Men weerti ndi Men werlii e mayri pelle, Men fuɗini e mayri kala nooneeji [puɗi] wooɗuɗi

    [8] fii tasakuyee e waaju wonannde kala jeyaaɗo ruttotooɗo

    [9] Men jippini kadi ndiyam barkinaaɗam ummaade ka kammu, Men fuɗiniri ɗam gese e gabbe soñeteeɗe

    [10] e leɗɗe tamaro juutuɗe wonduɗe e piindi fawondirndi

    [11] ko arsike jeyaaɓe ɓen. Men wuurnitiri ɗam kadi leydi yoorundi. Awa ko non woni fii ummital ngal

    [12] Ado maɓɓe, yimɓe nuuhu ɓen, e yimɓe Ɓunndu ɓen e Samuuda'en [fow] fennuno

    [13] e 'Aadi'en, e Fir'awna e musiɗɓe Luutu ɓen

    [14] e yimɓe fitaare nden, e yimɓe Tubba' ɓen. Kala maɓɓe fennuno Nulaaɓe ɓen, kammbaa Am on jojji

    [15] Kere Men ronkuno fii tagu aranu ngun? Ko woni kamɓe, hiɓe e jiɓaare fii tagiteede laawol kesol

    [16] Gomɗii Men tagii neɗɗanke on, Meɗen anndi ko wonkii makko kin sowinsinirta mo. Ko Menen ɓuri ɓadaade mo e dii ɗaɗol (makko) daande ngol

    [17] tuma nde jaɓɓoytooɓe ɓen ɗiɗo jaɓɓoroytoo [golle makko ɗen] ñaamo e nano, hara hiɓe jooɗii

    [18] O wowlataa konngol, si wanaa hino takko makko winndoowo tawaaɗo

    [19] Ɗeɗɗere maayde nden ardi e goonga : "Ko ɗum wonunoo ko dogaynoɗaa

    [20] Wuttee ka alaandu ; ko nden woni Ñalaande kammbaa nden

    [21] Wonkii kala ara, hara hiki wonndi e soggoowo e seedotooɗo

    [22] Gomɗii a laatinoke welsindiiɗo e ndee. Men hunci wirngallo maa ngon kisan; gite maa ɗen hannde ko seeɓuɗe

    [23] Wonndiiɗo makko on wi'a: "Ko ɗum ɗoo woni ka am ɗoo, maandinaa-ɗum

    [24] Bugee ka Jahannama onon ɗiɗo, kala yedduɗo canndallo

    [25] haɗoowo moƴƴere, jaggitoowo, sikkitiiɗo

    [26] on waɗiduɗo e Allah reweteeɗo goo. Bugee mo ka nder lepte saɗtuɗe

    [27] Cinndadiijo makko (seytaane) on wi'i: "Joomi amen, mi bewinaali oo; si ko woni, ko e majjere woɗɗunde o wonunoo e mun

    [28] [Allah] daala : "Wata on yeddondir ka Am ɗoo ! Nde tawnoo Mi ardiniino e mon kammbaa

    [29] Konngol waɗtitetaake ka Am ɗoo ; Mi siforaa kadi tooñoowo jeyaaɓe ɓen

    [30] Ñalnde Men wi'anoyta Jahannama on : "E a heewii?" Nge wi'a: "Ko ɓeydee hino woodi

    [31] Aljanna on ɓaɗtinanee gomɗuɓe ɓen, hara wanaa ka woɗɗi

    [32] Ko ɗum ɗoo woni ko fodaɗon, wonannde kala ruttiiɗo [e Joomi mun] reeniiɗo

    [33] on huluɗo Jom Hinaranke On ka wirnii, o ardi e ɓernde laaɓunde

    [34] Naatiree mo e jam". Ko nden woni ñalaande luttaynde nden

    [35] Hino woodani ɓe ton kala ko ɓe faaletee, hara kadi ɓeydaari hino ka Amen

    [36] Ɗuuɗii e gire ɗen Men halki ado maɓɓe, ko ɓen ɓurnooɓe doole, ɓen wanngorii e leydi ndin, ndaarugol taw si ɓe heɓay laaworde

    [37] Pellet, wonii e ɗum, waaju wonannde kala jom ɓernde, maa tuɗuɗo noppi hara ko tawaaɗo

    [38] Gomɗii Men tagii kammuuli ɗin e leydi ndin e kon ko woni hakkunde majji, nder balɗe jeegoo, tampere woo heɓaali Men. @Corrected

    [39] Muñño e ko ɓe wowlata kon, subbunhinanoɗaa Joomi maa ado puɗal naange ngen e ado mutal ngal

    [40] Jemma on kadi, subbunhinanoɗaa Mo e ka battane [julɗe] farlaaɗe

    [41] Heɗo, ñalnde noddoowo on noddoyta e nokkuure ɓadiinde

    [42] ñalnde ɓe naniroyta haacaango ngon e hoore goonga. Ko nden woni Ñalnnde yaltugol ngol [ka genaale]

    [43] Pellet, ko Menen wuurnata Men wara, ko ka Amen kadi woni ruttorde nden

    [44] Ñalnde leydi ndin seekotoo [ɓe yaltira] heñagol; ko nde woni mooɓirde newaniinde Men

    [45] Ko Menen ɓuri anndude ko ɓe wowlata kon. A wonaa dooloowoɓe. Haray waajor Alqur'aanaare nden, kala huloowo kammbaa An on

    Surah 51
    Zaariyaat

    [1] Mi woondirii keneeli jarorayɗi (leydi) jaragol

    [2] Mi woondirii duule ronndotooɗe toɓo tiiɗngo

    [3] Mi woondirii laaɗe dogirayɗe newaare

    [4] E peccooji yamiraande

    [5] ko podete ɗon ko, ko goongo

    [6] Haasbeede ko ko wonata

    [7] Mi woondirii kammu jom ɗate ngun

    [8] Pellet, hiɗon e konngol luurrangol

    [9] Hino yiltee e makko kala firlitaaɗo e gomɗinal

    [10] Fenooɓe ɓen huɗaama

    [11] ɓen yolliiɓe e majjere welsindiiɓe

    [12] Hiɓe lamndoo : "Ko honnde woni Ñalaande njoɓdi kuuɗe

    [13] Ñalaande nde ɓe leptoyteeɓe ka Yiite

    [14] Meeɗee lepte mon ɗen; ko ɗum woni ko keppatnoɗon kon

    [15] Pellet, gomɗuɓe ɓen wonii e aljannaaji e ɓulli

    [16] Jaggatnooɓe ko Joom maɓɓe okkiɓe ɓe te ko adii ɗuum koɓe moƴƴinatnooɓe

    [17] Hoɓe pamɗuno koɓe ɗaanatoo jemma

    [18] E saanga ndoogu hoɓe toro yaafeede

    [19] Ina e jawɗe mumen hakke wonande ñaagatooɓe e ɓe ñaagataako

    [20] Ina e nder leydi he maandeeji wonande yananaaɓe

    [21] E nder pittaali mon mate on teskataaka

    [22] Ina e kammu arsuka mon e ko podante ɗon

    [23] E Joom kammu e leydi koɗum goongo hono no kaalirton nih

    [24] Mbela arii e maa yeewtere hoɗɓe Ibraahiima teddinaaɓe

    [25] Tuma ɓe naatunoo ka makko ɓe wi'i: "Salaam (Kisiyee mon)". O maaki: "Menen ko men ɗenƴii ɓe on

    [26] O naayii faade e koreeji makko O addori ngaari payndi

    [27] O ɓadaniɓe ndi o wii on ñaamata

    [28] O so*i e mum en kulol, ɓe wii woto hul, ɓe weltiniriɓe cuklel

    [29] Jom suudu makko ari hombo wulla o hellii yeesa makko, o wii nayeejo dimara

    [30] Malaykaaji ɗi mbii ko hono nih Joom ma daali ko Kanko woni ñeeño Ganndo

    [31] [Annabai Ibraahiima] maaki: "Ko woni fii mon, onon ɓee nelaaɓe

    [32] Ɓe wi'i: "Menen men nela e yimɓe bomɓe ɓen

    [33] fii yo men accitu e maɓɓe, kaaƴe iwɗe e loope (juɗaaɗe)

    [34] maandiniraaɗe ka Joomi maa, fii fantinooɓe ɓen

    [35] Men yaltini toon kala gomɗimɓe wonunooɓe ton

    [36] Men tawaano ton, si wanaa suudu juulɓe wooturu

    [37] Men acci ton maande, wonannde ɓen hulooɓe lepte muusuɗe ɗen

    [38] [Men acci kadi maande] e Muusaa, tuma nde Men nulunoo mo e Fir'awna, wonndude e hujja ɓannguɗo

    [39] Kono o ɗuurnodii e cemmbe makko, o wi'i [Muusaa]: "Ko mbileejo maa feetuɗo

    [40] Men nanngi mo kanko e koneeli makko ɗin, Men bugodii ɓe ka maayo, tawde ko o felniiɗo

    [41] E 'Adi'en, tuma Men wurtunoo henndu bonndu ndun e maɓɓe

    [42] ndu accataa hay huunde nde ndu arani, si wanaa ndu waɗtay nde wa ndoondi

    [43] E Samuuda'en kadi, tuma nde ɓe wi'ananoo : "Dakmitee haa seeɗa

    [44] Ɓe townitanii yamiroore Joomi maɓɓe nden, haacaango ngon nanngi ɓe, tawi hiɓe ƴeewa

    [45] Ɓe waawaano daragol (laawoo), ɓe wonaano kadi faabaaɓe

    [46] Ko non kadi yimɓe Nuuhu ɓen ko adii[ɓe]. Ɓen ko yimɓe faasiqiiɓe wonunoo

    [47] Kammu ngun, Men mahir ngu doole Amen. Pellet, ko Men yaññuɓe

    [48] Leydi ndin kan, Men weertundi. Men moƴƴii weertuɓe

    [49] E kala huunde, Men tagii noone ɗiɗi; belajo'o on waajitoray

    [50] Awa dogee kisan faade e Allah. Min, wonannde on immorde ka Makko, ko mi jertinoowo ɓannguɗo

    [51] Wata on waɗidane Allah reweteeɗo goo. Min, wonannde on immorde ka Makko, ko mi jertinoowo ɓannguɗo

    [52] Ko wano non. Nulaaɗo araali e ɓen adinooɓe ɓe, si wanaa ɓe wi'ay : "Ko mbileejo maa feetuɗo

    [53] Hara ɓe wasondir e ɗum? Ko woni kon, ɓee ko yimɓe bewuɓe

    [54] Runto ɓe, a felnaaki [e fiiaɓɓe]

    [55] Waajo tun; sabu waajagol ngol, hino nafa gomɗimɓe ɓen

    [56] Mi tagiraali jinna e yimɓe, si wanaa fii yo ɓe rewan

    [57] Mi ɗaɓɓiraa ɓe arsike; Mi ɗaɓɓaa yo ɓe ñammina

    [58] Pellet, ko Allah woni arsikoowo On, Jom cemmbe tiiɗuɗe

    [59] Haray hino woodani ɓen tooñuɓe, bakkaat yeru bakkaat nanndo maɓɓe'en, wata ɓe hawju

    [60] Bone woodanii ɓen yedduɓe, e nden Ñalaande maɓɓe nde ɓe kammbanaa

    Surah 52
    Tuur

    [1] Mi woondirii [Fello] Tuuri ngon

    [2] E Deftere winndaande nden

    [3] e ɗeri fontaaɗi

    [4] E Suudu wuurniraandu ndun

    [5] E Kippoodi toowundi ndin

    [6] E maayo heewuno ngon

    [7] Pellet, lepte Joomi maa ɗen ko yanooje

    [8] Alaa duñoowo ɗe

    [9] Ñalnde kammu ngun dillirta dillere

    [10] pelle ɗen wona e yahugol

    [11] haray nden ñalnde, bone woodanii fennuɓe ɓen

    [12] ɓen wonuɓe e jumpugol, hiɓe fija

    [13] Ñalnde ɓe duñiroytee doole ka Yiite Jahannama duñannde

    [14] [Ɓe wi'anee] : "Ko ngee Yiite woni ko fennaynoɗon

    [15] E ko mbilewu nii? Kaa hara on alaa yi'ude

    [16] Sumee e magge! Muññiɗon maa on muññaaki, fow no fota e mon. Anndee ko yoɓeteɗon, ko kon ko gollaynoɗon

    [17] Pellet, gomɗuɓe ɓen hino e Aljannaaji e neemaaji

    [18] ko ɓe dakimitotooɓe kon ko Joomi maɓɓe okki ɓe, Joomi maɓɓe daɗndi ɓe lepte Jahiimi ɗen

    [19] [Ɓe wi'anee] : "Ñaamee yaron, ko newi moɗdeum, sabu kon ko gollaynoɗon

    [20] hara ko on soɓɓindiiɓe e hoore danɗe weertindiraaɗe", Men resina ɓe kadi yooɗa e yaaJa giteeɓe

    [21] Ɓen gomɗimɓe, geyngol maɓɓe ngol kadi jokki ɓe e gomɗinal, Men tawtindinay ɓe e geyngol maɓɓe ngol. Men ɗuytantaa ɓe huunde e golle maɓɓe ɗen; neɗɗo kala ko faggitii kon no tiginaa

    [22] Men ɓeydani ɓe muuyanteeɗi e tebbeeli kala ko tuuyetee

    [23] Hiɓe jaaɓondira ton, ñedduɗe ɗe jillaa meere wanaa ko bakkondinta

    [24] Sukaaɓe no eltanaaɓe hino wanngoo hakkunde maɓɓe, wa'uɓe wa kaŋŋe maraaɗe

    [25] Yoga maɓɓe fewtita yoga, ɓe lamndondira

    [26] ɓe wi'a: "Pellet, men laatino ado [hannde], hulunooɓe [lepte ɗen] hakkunde yimɓe amen

    [27] Allah moƴƴii e amen, O daɗni men lepte Norngal

    [28] Men laatino ado [hannde], torotonooɓe Mo. Pellet, ko Kanko woni Moƴƴo, Hinnotooɗo On

    [29] Anndintin tun, sabu neema Joomi maa on, a wonaa ndureejo wanaa a feetuɗo

    [30] Kaa ɓe wi'ay wonnde : "Ko yimoowo ! Men habbitani mo tun jikke maayde

    [31] Maaku : "Awa habbitee ! Min kadi miɗo habbitodi e mon

    [32] Kaa ko haqqille maɓɓe ɗen yamirɓe ɗum? Kaa hara ko ɓe yimɓe bewuɓe tun

    [33] Kaa ɓe wi'ay wonnde : "O sincu nde?" Si ko woni, wanaa ɓe gomɗinooɓe

    [34] Awa yo ɓe addii yewtere sugu mayre, si wonii ko ɓe goonguɓe

    [35] Kaa ɓe tagira ɓaawo taguɗo? Kaa ko kamɓe woni taguɓe ɓen

    [36] Kaa (ko) kamɓe tagi kammuuli ɗin e leydi ndin? Ko woni kon, ɓe yananaaka

    [37] Kaa ɓe jogiti ngaluuji Joomi maa ɗin? Kaa ko kamɓe woni huɓindiiɓe ɓen

    [38] Kaa ɓe jogiti ɓargal ngal ɓe jentorta? Awa yo heɗitiiɗo maɓɓe on addu hujja ɓannguɗo

    [39] Kaa hara ko ɓiɗɓe rewɓe woodanta Mo, onon kan worɓe ɓen

    [40] Kaa a lamndi ɓe njoɓdi, hara yoɓugol ndi no teddani ɓe

    [41] Kaa ɓe anndu fii wirniiɗi ɗin, hara hiɓe winnda

    [42] Kaa ɓe faala fewjoore? Doo ko yedduɓe ɓen, woni fooleteeɓe pewje ɓen

    [43] Kaa hiɓe mari reweteeɗo ko woori Allah? Senaade woodanii Allah, e kon ko ɓe sirkata

    [44] Si ɓe yi'ii taƴatine immornde ka kammu no yani, ɓe wi'a: "Ko duule fawondirɗe

    [45] Terto ɓe, haa ɓe hawroya e ñalaande maɓɓe nde ɓe leptoytee e mun

    [46] Ñalnde nde pewje maɓɓe duncanoytaa ɓe hay huunde, ɓe wonaa kadi walloyteeɓe

    [47] Ko pellet, hino woodani tooñuɓe ɓen, lepte goo ko wanaa ɗen ɗon. Kono ko ɓuri ɗuuɗude kon e maɓɓe, ɓe anndaa

    [48] Muñño ñaawoore Joomi maa nden. Tawde pellet, hiɗa e ndenka Amen. Seniniraa yettugol Joomi maa, tuma ɓaŋotoɗaa

    [49] Jemma on kadi, subbunhinanoɗaa Mo e ka mutugol koode

    Surah 53
    Najm

    [1] E hoodere si konde fukkiima

    [2] Gondiijo mon majjaani o bewaañi

    [3] O haalata belaaɗe

    [4] Ndee [Alqur’aanaare] wonaali, si wanaa waaju bahyateeɗo

    [5] Ko jom semmbe janngini ɗum mbo

    [6] Jom mbaadi njoondi o fotondiri

    [7] Hombo e jookli toowɗi

    [8] Refti o ɓadi o ɓattii

    [9] O woni ɓadiiɗo fotde laanye ɗiɗe wolla ko ɓuri ɓadaade

    [10] O wahyii e maccuɗo makko ko O wahyii ko

    [11] ɓernde mum fennaani ko o yi*i ko

    [12] mbela haɗa yeddandira e Mum ko O yi*i

    [13] Ko noon tigi o yi*ii Jibriir laawol goɗngol

    [14] ka lekki sidar njani sanne

    [15] ka kiin lekki woni aljanna koɗirɗo

    [16] Nde muurata e lekki sidra-he ko naatata

    [17] Yitere oonñaaki nde yawtaani keerol

    [18] Ko goonga o yi*ii e kaawsaaji Alla ɓurɗi mawnude

    [19] Onon heeferɓe mbela on nji*ii laata e ujjaa

    [20] E manaata tataɓiija goɗɗo o

    [21] Mbela na woodani on gorko na woodani Mbo debbo

    [22] ɗuum de wadde ko feccoore nde nuunɗaani

    [23] ɗi ngonah si wonah inɗe ɗe innuɗon onon e baabiraaɓe mon Alla jippinaani heen daliil ɓe ndewaani si wonah sikke e mbelamme pittaali ko goongo peewal arii e maɓɓe ummaade to Joom mum en

    [24] wolla mbela na woodani neɗɗo ko o wooɗa ko

    [25] Ko Alla woodani ko sakkati e ko adii

    [26] Heewii e malaykaaji e nder kammuuji ɗi tefoore majji nafatah huunde tawi wonah caggal de Alla sakkitani wonande mbo O wela O

    [27] Pellet ɓeen ɓe ngoonɗinaani laakira hoɓe innira malaykaaji inɗe rewɓe

    [28] Woodanaani ɓe ganndal, alah kove ndewata si wonah sikke, pellet sikke nafatah e goonga hay huunde

    [29] ɗuurno oon nduntiiɗa jikru amen mbo yiɗah si wonah nguurndam aduna

    [30] Ko ɗoon ganndal mum en haaɗi, pellet ko Alla ɓuri anndude oon majjuɗo laawol Makko, ko Kanko kadi ɓuri anndude oon peewɗo

    [31] Ko Alla woodani kala ko woni e kammuuji e leydi ngam o yoɓa ɓeen bonnuɓe koɓe mbonni ko, O yoɓa kadi moƴƴinɓe ko moƴƴi

    [32] ɓen woɗɗitotooɓe bakkatuuji mawɗi ɗin e pankare [ɓe faggitotaako] si wanaa tokoosi ɗin. Pellet, Joomi maa ko yaajuɗo yaafuyee. Ko Kanko ɓuri anndude on gila O fuɗɗunoo on ummaade e leydi, e nde wonunoɗon fuƴƴannde ka deedi neeniraaɓe mon. Wata on mantu ko'e mon; ko Kanko ɓuri anndude gomɗuɓe ɓen

    [33] E a tinaali ɗuurniiɗo on

    [34] hino okka seeɗaa, hooti o ɗawa

    [35] Kere o jogi ganndal wirniiɗi ngal o yiirata

    [36] Kaa o humpitaaka ko woni kon e ɗeri Muusa ɗin

    [37] e [ka ɗeri] Ibraahiima hunnuɗo [ahadi yottini]

    [38] wonnde wonkii [woo] ronndotaako doŋgal (bakkaatu) wokkii goo

    [39] e wonnde alanaa neɗɗanke, si wonaa ko o golli kon

    [40] e wonnde golle makko ɗen, aray ka yi'ee

    [41] refti o yoɓiree ɗe njoɓdi timmundi

    [42] e wonnde ko ka Joomi maa woni haattirde nden

    [43] e wonnde ko Kanko woni Weltinoowo Wullina

    [44] ko Kanko kadi woni Warooro Wuurnita

    [45] e wonnde O tagii resindirayɗi ɗin ɗiɗi : gorel e deyel

    [46] immorde e toɓɓere maniiyu si rufaama

    [47] e wonnde ko Kanko woodani tagitugol ɗimmun

    [48] e wonnde ko Kanko woni alɗinɗo e okkɗuɗo

    [49] e wonnde ko Kanko woni Jeyɗo hoodere Si'ira nden

    [50] e wonnde ko Kanko halki Aadi'en adinooɓe

    [51] e Samuuda'en, O heddinaano hay e gooto

    [52] Ko non kadi yimɓe Nuuhu ɓen ko adii[ɓe], pellet, ɓen laatino ɓurɓe tooñude e bewde

    [53] e yimɓe fitaare ɓen (ɓe) O waylitunoo

    [54] O hippiri ɗe kon ko O hippiri

    [55] Ko honɗum e neemaaji Joomi ma ɗin sikkitotoɗaa

    [56] Awa oo ko jertinoowo jeyaaɗo e jertinooɓe adinooɓe

    [57] Darngal ngal non ɓadike

    [58] Duñoowo ngal ko woori Allah, alaa

    [59] E ko ndee yewtere [Alqur'aana] haawetoɗon

    [60] Hiɗon jala, on wullataa

    [61] Hara ko on welsindiiɓe

    [62] Koni sujjanee Allah, rewon [Mo]

    Surah 54
    Qamar

    [1] Darngal ngal ɓadike, lewru ndun kadi seekike

    [2] Si ɓe yi'ii maande, ɓe ɗuurnoo ɓe wi'a: "Ko mbilewu jokkondirngu

    [3] Ɓe fenni, ɓe jokki mbeleeɗe maɓɓe. Hara le huunde kala no mari ñiiɓirde

    [4] Gomɗii kumpite arii e maɓɓe, ɗe haɗitorɗum woni e mun

    [5] [Ɗum] ko ñeñƴal yottiingal. Kono jertingol ngol nafaali

    [6] Selu ɓe. Ñalnde noddoowo on noddoyta e huunde añiniinde

    [7] jaasuɓe ndaarɗe, hiɓe yaltira e genaale ɗen wano kanuuji caratooɗi

    [8] heñaniiɓe noddoowo on. Heeferɓe ɓen wi'a: "Ndee ko ñalaande sattunde

    [9] Ado maɓɓe, yimɓe nuuhu ɓen yedduno. Ɓe fenni jeyaaɗo Amen on, ɓe wi'i : "Ko jinnaaɗo!", o kammbanaa

    [10] O torii Joomi makko, wonnde : "Min on ko mi foolaaɗo, faabo [lam]

    [11] Men udditiri dammbuɗe kammu ngun, ndiyam wanncoojam

    [12] Men fuccitiri leydi ndin ɓulli. Ndiye ɗen fottiri e yamiroore hoddiranoonde

    [13] Men roondori mo e [laana] lesaaka marka alluwe e peŋe

    [14] hika dogira e ndenka Amen. Ɗum ko njoɓdi [Nuuhu] fennanooɗo on. @Corrected

    [15] Gomɗii Men accirii [kon ko Men waɗi ɓe] tasakuyee. Taw si woodi waajitorayɗo

    [16] Taskii ko honno lepte Am e jertinol (Am) wa'unoo

    [17] Gomɗii Men newinirii Alqur'aanare nden waajitorgol. Hara wooday waajitorɗo

    [18] Aadi'en fennuno. Taskee ko honno lepte Am e jertinol (Am) wa'unoo

    [19] Men wurtu e maɓɓe henndu sattundu, e ñalaande hiitaande, duumiinde

    [20] hindu wippitira yimɓe ɓen, wa si tawii ko ɓe daƴƴe tamaro irtaaɗe

    [21] Taskee ko honno lepte Am ɗen e jertinol (Am) ngol wa'unoo

    [22] Gomɗii Men newinirii Alqur'aanare nden sabu waajitorgol. Hara wooday waajitorɗo

    [23] Samuuda'en fennuno waaju ngun

    [24] ɓe wi'i: "Kere ko neɗɗo gooto e amen woni ko men jokkata? Haray men wonii ontuma e nder majjere e tamperere

    [25] Hara ko e makko jantoore nden werlaa hakkunde amen? Si ko woni, ko fenoowo nii, townitiiɗo

    [26] Aray ɓe annda (Ñalnde) Janngo, ko hommbo woni fenoowo townitiiɗo on

    [27] Ko Men wurtirooɓe ngelooba ndewa mbam, jarribagol ɓe. Aynitu ɓe, muññoɗaa

    [28] Humpitu ɓe wonnde ndiyam ɗam ko sennndaaɗam hakkunde maɓɓe [e ngelooba mbam]; kala yaray geɓal mun

    [29] Ɓe noddi wonndiiɗo maɓɓe, o jonni [kaafa kan], o sodi [mba]

    [30] Teskii ko honno lepte Am ɗen e jertinol (Am) ngol wa'unoo

    [31] Ko haacaango wooturu tun Men wurti e maɓɓe, ɓe wa'i wa ledde yooruɗe muncaaɗe

    [32] Gomɗii Men newinirii Alqur'aanare nden waajitorgol. Hara wooday waajitorɗo

    [33] Yimɓe Luutu ɓen fennuno jertine ɗen

    [34] Men wurtuno henndu kaaƴe e maɓɓe, si wanaa e ɓeynguure Luutu nden, Men daɗndirno ɓen ka wenndo

    [35] moƴƴere immorde e Amen. Ko non Men yoɓitirta kala yettuɗo [neema Allah on]

    [36] Gomɗii le o jertinirno ɓe nanngal Amen cattungal ngal. Kono ɓe sikkitii jertinol ngol

    [37] Gomɗii ɓe ɗaɓɓirno mo [bonidugol e hoɗɓe makko ɓen]. Men mehi gite maɓɓe ɗen. "Meeɗee lepte ɗen e jertinol Am ngol

    [38] Gomɗii ko bimmbi law, woni ko lepte duumiiɗe dawirani ɓe

    [39] Meeɗee lepte e jertinol Am

    [40] Gomɗii Men newinirii Alqur'aanare nden waajitorgol. Hara wooday waajitorɗo

    [41] Gomɗii jertinaango ngon arii e yimɓe Fir'awna ɓen

    [42] Ɓe fenni Aayeeje Amen ɗen fow. Men nanngiri ɓe, nanngal Fooluɗo Hattanɗo

    [43] Kere ko heeferɓe mon ɓen ɓuri ɓeya moƴƴude? Kaa ko daɗugol woodani on ka Ɗeri

    [44] Kaa hara ɓe wi'ay : "Menen ko men dental wallindirooɓe

    [45] Aray nde dental [maɓɓe] ngal foolee, ɓe runntina ɓabbe maɓɓe

    [46] Wurin ko Darngal ngal woni kammbaa maɓɓe on, Ko Darngal non ɓuri mawnude e haaɗude

    [47] Pellet, bomɓe ɓen wonii e majjere e ooyunge

    [48] Ñalnde ɓe daasiroytee geece maɓɓe ɗen ka nder Yiite, (ɓe wi'anee): "Meeɗee meemugol Saqara

    [49] Menen Men tagir huunde kala e eɓɓoore

    [50] Yamiroore Amen wonaali, si wanaa [konngol] gootol pet, [yaawira] wa hinƴaango yiitere

    [51] Gomɗii Men halkiino yeradiiɓe mon. Hara wooday waajitorayɗo

    [52] Kala huunde nde ɓe golli no ka nder ɗeri

    [53] kala kadi toksum e mawnukum, ko winndaaɗum

    [54] Pellet, gomɗuɓe ɓen wonii e Aljannaaji e canɗi

    [55] e toolorde goonga, ka Laamɗo Hattanɗo

    Surah 55
    Rahmaan

    [1] Jom Hinaraŋke On

    [2] O anndinii Alqur'aana

    [3] O tagi neɗɗaŋke

    [4] O anndini mo ɓanngingol

    [5] Naange ngen e lewru ndun [hino dogira] limoore

    [6] koode ɗen kadi e leɗɗe ɗen, hino sujjude

    [7] Kammu ngun, O toownu ngu. O waɗi nunɗal ngal

    [8] fii wata on bewu ka peesirɗe

    [9] Ñinniron etugol ngol no nunɗiri. Wata on ɗuytu peesirɗe ɗen

    [10] Leydi ndin, O waɗanndi tagoore nden

    [11] muuyanteeɗi hino e mayri, e leɗɗe tamaro marɗe poƴƴi

    [12] e gabbe marɗe ñaande, e uurngol

    [13] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin woni ko fennoton

    [14] O tagiri neɗɗo on immorde e loopal, wa'ungal wa ko juɗaa

    [15] O tagiri jinnaaji ɗin, immorde e lew lewndu yiite laaɓuki

    [16] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [17] Jeyɗo fuɗirɗe ɗen ɗiɗi Jeyi kadi mutirɗe ɗen ɗiɗi

    [18] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [19] O Tuppindiri maaje ɗen ɗiɗi, hiɗe fotta

    [20] heedo hino hakkunde majje, ɗe jillondirtaa

    [21] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [22] Hino yalta e ɗen [maaje] ɗiɗi: kaŋŋe "Lu'lu'u" e "Marjaan

    [23] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [24] Ko Kanko woodani dogooje lesaaɗe ka nder maayo, wa'uɗe wa pelle

    [25] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [26] Kala ko woni e hoore mayri ko ko re'ata

    [27] heddoo Jaati Joomi maa Kin, Jom mawngu e teddungal. @Corrected

    [28] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [29] Ɓen wonɓe ka kammuuli e ka leydi hino naamnoo Mo. Ñalnde woo, Himo e fiyaaku

    [30] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [31] Aray nde Men faandii hasbude on, onon yo tedda ko'e en ɗiɗo

    [32] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [33] Ko onon yo dental jinna e yimɓe ! Si on hattanii wuɗɗirgol ka seraaji kammuuli e ka leydi, haray wuɗɗee. On wuɗɗirtaa si wanaa e doole

    [34] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [35] Hino wurtee e mon - [onon jinna e yimɓe] - ɗemngal yiite e curki [maa sila taayuɗo], on faabondirtaa

    [36] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [37] Si wonii kammu ngun seekike, ngu wojjirii wa piindi hono pentiir boɗe

    [38] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [39] Nden ñalnde, wanaa neɗɗo maa jinne woni ko lanmditetee fii junuubi mun

    [40] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [41] Bomɓe ɓen hino annditiree maandeeji maɓɓe ɗin. Ɓe nanngiroyee ka njubuuji-tin tinɗi- e ka koyɗe

    [42] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin woni ko fennoton

    [43] Ko ngee woni Jahannama nge bomɓe ɓen fennaynoo fii mun

    [44] Hiɓe wanngoo hakkunde magge e fatayɗam hattuɗam wulde

    [45] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [46] Hino woodani kala hulɗo daragol yeeso Joomi mun, aljannaaji ɗiɗi

    [47] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [48] marɗe calɗi ɗiɗi dukke

    [49] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [50] Ɓulli ɗiɗi hino e nder majji, ilayɗi. @Corrected

    [51] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [52] Hino e nder majji kala muuyanteeɗi ɗin, noone ɗiɗi

    [53] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [54] Hara ko ɓe soɓɓindiiɓe e ndaɗɗule tekkirɗe nder, dimɗe majje ɗen ɗiɗi ko ɓadiiɗe

    [55] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [56] (Rewɓe) raɓɓiɗa ndaarɗeɓe hino toon, ɓe neɗɗo memaali ado maɓɓe wanaa kadi jinna

    [57] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [58] [Labiraaɓe] wa kaŋŋe yaaquutu e marjaan

    [59] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [60] Hara njoɓdi moƴƴere no woodi, si wanaa moƴƴere

    [61] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [62] Hino gaanin ɗin ɗiɗi, aljannaaji ɗiɗi kadi

    [63] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [64] hecciɗuɗi ɗiɗi

    [65] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [66] Ɓulli ɗiɗi hino e nder majji, ɓulayɗi

    [67] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [68] Hino e majji : muuyanteeɗi, e leɗɗe tamaro e rummaana

    [69] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [70] Hino e ɗin ɗiɗi : rewɓe suɓaaɓe labaaɓe

    [71] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [72] huurul'ayniiɓe, soomaaɓe e tillisooji

    [73] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [74] neɗɗo memaali ɓen ado maɓɓe, wanaa kadi jinna

    [75] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [76] Ko ɓe soɓɓindotooɓe e hoore ngawluuji haakooji, e ndaɗɗule abqari labaaɗe

    [77] E ko honɗi e neemaaji Joomi mon ɗin yeddoton

    [78] Barkinii Innde Joomi maa nden, Jom Mawngu e Teddungal

    Surah 56
    Waaqi'a

    [1] Si darotoongal ngal darike

    [2] alanaa daragol maggal ngol fennoowo

    [3] Hoyfinɗinayngal (yedduɓe), ɓamtayngal (gomɗimɓe)

    [4] Si leydi ndin dilliniraama dillannde

    [5] pelle ɗen munciroyee muncannde

    [6] ɗe wonta collaari ruuynayndi

    [7] wattinon nooneeji tati

    [8] Ko wontirooɓe ñaamo ɓen - iskin ɓen yimɓe ñaamo

    [9] e wontirooɓe nano ɓen, bis e ɓen yimɓe nano

    [10] Ko adondiraynooɓe ɓen (e moƴƴere ka aduna), adoytee (naadeede Aljanna)

    [11] Ko ɓen woni badnitaaɓe ɓen

    [12] ka Aljannaaji neeminiiɗi

    [13] dental jeyaangal e [mofte] adinooɓe ɓen

    [14] e seeɗaaɓe jeyaaɓe e [mofte] sakkitiiɓe ɓen

    [15] hiɓe e hoore danɗe yuɓɓiraaɗe [kaŋŋe]

    [16] hara hiɓe soɓɓindii e majje, fewtondirɓe

    [17] Sukaaɓe duuminaaɓe hino wanngoo hakkunde maɓɓe

    [18] wonndude e ñedduɗe, e cataloy, e koroy e [hebbiniraakoy] beere ilaynde

    [19] ɓe muusetaake ko*e nder ton, ɓe siwritaa

    [20] e muuyanteeɗi ɗi ɓe suɓotoo

    [21] e teewu colli ngu ɓe tuuyatee

    [22] e huurul'ayniiɓe -yaaja gite en

    [23] nannduɓe e kaŋŋe lu'lu'u maraaɗe

    [24] njoɓdi ko ɓe gollaynoo kon

    [25] Ɓe nanataa nder ton haala meere, wanaa ko bakkondiŋta

    [26] si wanaa wi'aneede : "Salaaman! Salaaman!" [Saɗi mon! saɗi mon]

    [27] E wontirooɓe ñaamo ɓen, ko woni ɓen yimɓe ñaamo

    [28] [Ɓe wonay] e leɗɗe jaaɓe newɗuɗe

    [29] e banaanaje fawandirɗe

    [30] e ɗowdi duumiindi

    [31] e ndiyam juurayɗam

    [32] e ɓiɗɓe leɗɗe ɗuuɗuɗe

    [33] ɗe taƴondirtaa ɗe haɗetaake

    [34] e danɗe ɓamtaaɗe

    [35] Ko Menen tagi fuɗɗi ɓe

    [36] Men waɗi ɓe curbaaɓe-boomi

    [37] yiɗuɓe worɓe mun, goreeɓe

    [38] [Men marani ɓe] yimɓe ñaamo ɓen

    [39] Dental jeyaaɓe e [mofte] adinooɓe ɓen

    [40] e seeɗaaɓe jeyaaɓe e [mofte] sakkitiiɓe ɓen

    [41] E wontirooɓe nano ɓen. Ko homɓe woni ɓen yimɓe nano

    [42] [Ɓen] no e nguleendi e fatayɗam

    [43] e ɗowdi curki ɓawluki

    [44] wonaa ɓuuɓundi, wanaa teddundi

    [45] Ado ɗum, hari ko ɓe neeminaaɓe

    [46] ɓe laatino hiɓe deppitoo e bakkaat mawɗi ɗin

    [47] hiɓe wi'aynoo: "Enee, si men maayii, men wontii mbullaari e ƴi'e, hara ko men immintinoyteeɓe

    [48] hay baabiraaɓe amen adinooɓe ɓen

    [49] Maaku : "Pellet, aramɓe e sakkitiiɓe

    [50] ko mooɓoyteeɓe e ñalaande anndaande waqutu mun

    [51] refti pellet, onon ɓee majjuɓe fennuɓe [ummital]

    [52] ko on nyaamoyayɓe e leggal "Zaqquumi" ngal

    [53] ngal hebbiniroyton deedi

    [54] yariron ngal kadi fatayɗam

    [55] yariron wa yarugol ngelooba ɗomɗaamba

    [56] Ko ɗum woni ko ɓe kottiigu !u! en ñalnde njoɓdi diina

    [57] Ko Menen woni ko tagi on. Haɗi goonginon [Men immintinay on]

    [58] On yi'ii on maniiyu mo rufoton

    [59] Ko onon tagata mo? Kaa ko Menen woni tagooɓe [ɗum]

    [60] Ko Menen hoddiri maayde nden hakkunde mon. Men wonaali adateeɓe

    [61] e wattitugol yeruuɓe mon, Men fuɗɗira on e ko on anndah

    [62] Gomɗii hiɗon anndi tageede aranun ɗum. Ko haɗi waajitoɗon

    [63] On yi'ii kon ko remoton

    [64] Ko onon fuɗinta ɗum? Kaa ko Menen woni fuɗinooɓe ɓen

    [65] Si Men haajuno, pellet, Men waɗayno ndu foron. Wattinon hiɗon haawoo [wi'a]

    [66] Menen ko men lepteteeɓe perte ko min nafqi ko

    [67] wurin ko men haɗaaɓe

    [68] On yi'ii ndiyam ɗam yaroton ɗam

    [69] E ko onon jippiniri ɗam ka duule? Kaa ko Menen jippini [ɗam]

    [70] Si Men haajuno, Men waɗayno ɗam kaaɗɗam. Ko haɗi yetton [Allah]

    [71] On yi'ii yiite nge huɓɓoton ngen

    [72] E ko onon woodini waɗi leɗɗe mum? Kaa ko Menen woodini [ɗe]

    [73] Men waɗir ngen [yiite] waaju, e nafitor nge setotooɓe

    [74] Subbunhinor innde Joomi maa, Mawɗo On

    [75] Mi woondirii mutirɗe koode ɗen

    [76] Pellet, ɗum ko woondoore mawnde, si hiɗon anndunoo

    [77] Pellet ndee ko Alqur'aanaare konde teddunde

    [78] wonnde e deftere reenaande

    [79] meemataa nden si wanaa laɓɓinaaɓe ɓen

    [80] ko jippiniraande ka Jeyɗo Winndere nden

    [81] E ko ndee yewtere wonki ko pennoton onon

    [82] Hiɗon waɗa arsike mon (toɓo ngon) ko on fennooɓe [arsikuɗo On]

    [83] Ko haɗata nde wonkii yottii ka lookoƴere

    [84] hara onon hiɗon ndaara ontuma

    [85] hara non ko Menen ɓuri on ɓadaade mo, kono on yi'ataa

    [86] Ko haɗata on, si tawiino hara on warjetaake

    [87] rutton kin [wonkii], si tawii ko on goonguɓe

    [88] Si tawii on ko jeyaaɗo e ɓattinaaɓe ɓen

    [89] haray ko fowtere, e moƴƴere, e Aljannaaji neema (woodani mo)

    [90] Si tawii kadi ko jeyaaɗo e yimɓe ñaamo ɓen

    [91] haray [o jaɓɓoroyte] : "Kisal maa" e ɓaŋge yimɓe ñaamo ɓen

    [92] Si tawii non ko jeyanooɗo e fennuɓe majjuɓe ɓen

    [93] haray hoɗtorde makko on ko fatayɗam

    [94] e sumeede Jahiimi

    [95] Pellet, ko ɗum woni goonga yananaaɗo on

    [96] Subbunhinor innde Joomi maa, Mawɗo On

    Surah 57
    Hadiid

    [1] Kala ko woni ka kammuuli e ka leydi seninii Allah. Ko Kanko woni Fooluɗo, Ñeeño On

    [2] Ko Kanko heeranii laamu kammuuli ɗin e leydi ndin. Himo wuurna Himo wara, Kanko ko O hattanɗo kala huunde

    [3] Ko Kanko woni Arano e Sakkitiiɗo, Feeñuɗo e Wirniiɗo, Kanko ko O annduɗo kala huunde

    [4] Ko Kanko tagi kammuuli ɗin e leydi ndin nder balɗe jeegoo, refti O fotondiri ka dow "Arsi"; Himo anndi ko mutata kon ka leydi, e ko ƴawata e mayri, e ko jipporta ka kammu e ko ƴawata e maggu. Himo wonndi e mon kala ka wonɗon. Allah no reeni ko golloton kon. @Corrected

    [5] Ko Kanko heeranii laamu kammuuli ɗin e leydi ndin. Ko ka Allah fiyakuuji ɗin ruttirtee

    [6] Himo naadia jemma on e nder ñalorma on, O naadira ñalorma on kadi e nder jemma on. Kanko ko O annduɗo ko woni e nder ɓerɗe

    [7] Gomɗinee Allah e Nulaaɗo Makko on, nafqon kon ko O waɗiri on lomtinaaɓe e mun. Gomɗimɓe ɓen e mon, ɓe nafqi [jawle maɓɓe ɗen], hino woodani ɓen njoɓdi mawnundi

    [8] E ko heɓi on, on gomɗintaa Allah? E hino Nulaaɗo on hino nodda on e gomɗingol Joomi mon. Gomɗii [Allah] ƴettii e mon ahadi, si on laatike gomɗimɓe

    [9] Ko Kanko jippinta e jeyaaɗo Makko on Aayeeje ɓannguɗe, fii no o yaltinira on e niɓe faade e ndaygu. Pellet, Allah ko Yuminoowo on, Hinnotooɗo

    [10] E ko heɓi on, on sakkotaako fii laawol Allah ngol, e hino le ko Allah woodani ronugol kammuuli ɗin e leydi ndin? Fotataa e mon, ɓen sakkinooɓe ado uddital ngal ɓe haɓidaa; ko ɓen ɓuri mawnude darja e dii ɓen sakkiiɓe ɓaawo ɗum ɓe haɓidaa. Ɓe fow maɓɓe non, Allah fodii ɓe moƴƴere. Allah no humpitii ko golloton kon

    [11] Ko hommbo ñawlirta Allah ñamaande labaande, O sowana mo nde, hara no woodani mo njoɓdi teddundi

    [12] Ñalnde yi'oytaa gomɗimɓe worɓe ɓen e gomɗimɓe rewɓe ɓen, hara annoora maɓɓe yaara yeeso maɓɓe e ñaamo maɓɓe (ɓe wi'anee): "Weltaare mon hannde ko Aljannaaji, ɗi canɗi ilata senngo ley mun, ko on duumotooɓe nder ton". Ko ɗum woni malal mawngal ngal

    [13] Ñalnde naafiqiiɓe worɓe ɓen e naafiqiiɓe rewɓe ɓen wi'anoyta gomɗimɓe ɓen: "Habbee men, men jalbinora annoora mon on". Ɓe wi'anee : "Yiltoree ɓaawo mon, ɗaɓɓoyon annoora". Heedo waɗee hakkunde maɓɓe, ngo damal ngal yurmeende woni e nder mun, ɓaawo maggal noon, ko lepte woni e bannge mun

    [14] Hiɓe nodda ɓe : "E men wondaano e mon?" Ɓe wi'a : "Ko non woniri. Ko woni tun, on fitinno ko'e mon, habbitaniɗon [gomɗimɓe ɓen bone], sikkitiɗon, yelaaji hodi on haa yamiroore Allah nden ari. Hodoowo on hodi on e moƴƴere Allah nden

    [15] Hannde on, on jaɓantaake soktorɗum wanaa e ɓen yedduɓe. Depporde mon nden ko ka Yiite : ko ngen woni ko hannduɗon. Nge bonii ruttorde

    [16] E yontaani gomɗimɓe ɓen nde ɓerɗe maɓɓe ɗen deeƴirta jantoore Allah nden e kon ko jippii immorde e goonga? Hara ɓe wa'aali wa ɓen okkanooɓe Defte ɓen ko adii, dumunna on juutani ɓen, ɓerɗe maɓɓe ɗen yoori, ko ɗuuɗunoo e maɓɓe kon ko faasiqiiɓe

    [17] Anndee pellet, Allah wuurnitay leydi ndin ɓaawo ndi yoorii. Gomɗii Men ɓannginiranii on Aayeeje ɗen, fii no haqqiliron

    [18] Pellet, sakkotooɓe (jawle mun ɓen) ka worɓe e ka rewɓe ɓe ñawli Allah ñamaande labaande, ɓe sowanoyte (mbarjaari) hara no woodani ɓe njoɓdi mawndi

    [19] Ɓen gomɗimɓe Allah e Nulaaɗo Makko on, ko ɓen woni goongiyaŋke en. Sahodinɓe ɓen ka Joomi mun, hino woodani ɓen njoɓdi maɓɓe e annoora maɓɓe. Ɓen non yedduɓe ɓe fenni Aayeeje Amen ɗen, ko ɓen woni yimɓe Jahiimi ngen

    [20] Anndee wonnde nguurndam aduna ɗam ko fijindaaru, e mbeleeɗe, e cuɗaari, e ɓurondiro hakkunde mon e jawle e ɓiɗɓe. Wano toɓo haawnungo remooɓe ɓen puɗi mun, refti ngo yoora, yi'aa hingo soyɗi; refti ngo wonta munciiɗum. Hino ka laakara, lette saɗtuɗe, e yaafuyee immorde e Allah e yarluyee. Nguurndam aduna ɗam wonaali, si wanaa dakammehoy hodo

    [21] Adondiree e (golle) yaafaawuya ka Joomi mon, e Aljanna mo yaajeendi mun wa'i yaajeendi kammu ngun e leydi ndin, on maranaama ɓen gomɗimɓe Allah e Nulaaɓe Makko ɓen. Ɗum ko ɓural Allah ngal O okkata on mo O muuyani. Allah ko Jom ɓural mawnungal

    [22] Bone woo heɓataa [on] e leydi ndin maa e pittaali mon ɗin, si wanaa ɗum woniino e deftere ado Men tagude ndee [tagoore]. Pellet, ɗum ko ko newanii Allah

    [23] Ko fii wata on suno e ko laawii on kon, wanaa kadi weltorgol ko O okki on kon. Allah yiɗaa kala ñaaƴoowo, mantiiɗo

    [24] Ɓen wuddooɓe ɓe yamira yimɓe ɓen nguddam... kala ɗuurniiɗo, pellet, Allah kan ko Galo, Yettiniiɗo

    [25] Gomɗii Men nulirii Nulaaɓe Amen ɓen ɓanngannduyeeji, Men jippindinani ɓe Defte e sariyaare, fii no yimɓe ɓen ñiiɓira e nunɗal. Men jippini kadi njamndi ndin, ndi doole tiiɗuɗe woni e mun e nafooje wonannde yimɓe ɓen, e no Allah feññinira ɓen wallooɓe Mo e Nulaaɗo Makko on ka wirnii. Pellet, Allah ko Jom cemmbe, Fooluɗo. @Corrected

    [26] Gomɗii Men nulii Nuuhu e Ibraahiima, Men waɗi e geyngol maɓɓe ngol Annabaaku e Defte. Hino e maɓɓe feewuɓe, ko ɗuuɗi kon e maɓɓe ko faasiqiiɓe

    [27] Refti Men jokkindini e batteeji maɓɓe ɗin, Nulaaɓe Amen [goo], Men jokkintiniri [ɓe] Iisaa geɗal Maryama on, Men okki mo Linjiila, Men waɗi e ɓerɗe jokkuɓe mo ɓen : yurmeende e giggol. Labbeyaagal ngal ɓe sinci ngal, Menen Men waɗɗinaa ngal e maɓɓe. [Men lamndaaki] si wanaa ɗaɓɓugol welayee Allah. Kono ɓe ayniraali ɗum no haani aynireede. Men okki njoɓdi gomɗimɓe ɓen e maɓɓe. Ko ɗuuɗunoo kon e maɓɓe ko faasiqiiɓe

    [28] Ko onon yo gomɗimɓe! Hulee Allah, gomɗinon Nulaaɗo Makko on; O yeɗay on geɗe ɗiɗi e mbarjaari Makko ndin, O waɗana on annoora mo ndayginorton, O haforana on. Pellet, Allah ko Haforoowo, Hinnotooɗo

    [29] Fii no yimɓe Defte ɓen anndira wonnde ɓe hattanaa hay huunde e ɓural Allah ngal, e wonnde ɓural ngal ko e juuɗe Allah woni; Himo yeɗa ngal mo O muuyani. Pellet, Allah ko Jom ɓural mawngal

    Surah 58
    Mujaadala

    [1] Ko goonga Alla nani konngol oon duttondiroowo e ma haala ko faati e jom galle makko hombo wullito faade e Alla; Alla na nana yeewtere mon nde pellet Alla ko nanoowo ji*oowo

    [2] ɓeen nanndinooɓe suddiiɓe mum en e yummiraaɓe maɓɓe, ɓeen ɓe ngonah yummiraaɓe maɓɓƴe, woni yummiraaɓe mum en ko ɓeen jibinɓe ɓe pellet hoɓe haala pankare e fenaande e pellet Alla ko jaafatooɗo jarlotooɗo bakkatuuji

    [3] ɓeen nanndinooɓe rewɓe mum en refti ɓe ndutto ko ɓe mbiino ko yoɓe ndimɗin daande ko adi ndeɓe memandirta ko ɗum woni ko mbaajete ɗon ko, Alla na humpati ko ngollaton ko

    [4] Kala mbo dañaani yo o hoor lebbi ɗiɗi dewandirɗi ko adii ndeɓe mandirta kala mbo hattanaani yo o ñammin miskineeɓe capanɗe njeegom, ɗuum ko ngam ngoonɗinon Alla e nelaaɗo makko ko ɗuum woni keerol Alla woodanii heeferɓe lepte cattuɗe

    [5] Pellet ɓeen luundotooɓe Alla e Nelaaɗo Makko ɓe hoynaama hono no adiiɓe ɓe koynirano, Min tellinii aayeeje peeñɗe, woodani heeferɓe lepte koynooje

    [6] Ñande O ummini ɓe kamɗe fof O holla ɓe koɓe golluno ko, O tonngii ɗuum ɓe njejji ɗum Alla na seedii kala huunde

    [7] Mbela a anndah wonde Alla na anndi ko woni e nder kammuuli e ko woni e nder leydi, gunndo wonatah hakkunde tata si wonah O nayɓitaɓe ngo wonatah hakkunde noyo si wonah O wona jeegoɓo ngo wonatah ko jaasi ɗuum si wonah O wonda e mum en toɓe mbaawi wonde fof, refti O habraɓe ko ɓe golli ñande darnga, pellet Alla na anndi kala huunde

    [8] Mbela a yiyaani ɓeen haɗaaɓe ndeeyu refti ɓe nduttoo koɓe kada ko ɓe ndeeyandira e bakkatuuji e añanaagal e woopde nelaaɗo, siɓi ngarii e ma ɓe calmanir ma na Alla salminiraani ma nih ɓe wiya e pittaali mum en ko haɗi Alla leptira min ko min kaalata ko, yoniiɓe jahannama hoɓe naatne heen bonii wattannde

    [9] Eehey mon gooɗinɓe si on ndeeydii e nelaaɗo wotee ndeeyde e makko e bakkaat e añanaagal e woopde nelaaɗo, ndeeydee e ɗiggere e kulol Alla Mbo mooɓoyteɗon to Makko

    [10] Pellet gunndo ko e seytaane ngam o sunina ɓeen goonɗinɓe o lorotaaɓe hay ndiga si wonah e sakkitoore Alla, e dow Alla woni ko goonɗiɓe wakkilto

    [11] Eehey mon goonɗinɓe si on wiyaama yaacne e jolle yaacne Alla yaajnana mon, si on wiyaama umme, ummɗon Alla ɓamta ɓeen goonɗin ɓe e mon e joman en ganndal darajaaji, Alla na humpatii ko golloton ko

    [12] Eehey mon goonɗinɓe si on ndeeydii e nelaaɗo tottire e ndeeyu mon sadak, ko ɗuum ɓuri moƴƴude e mon ko ɗuum ɓuri laaɓde, si on keɓaani Alla de ko jaafatooɗo jurmotooɗo

    [13] Mbela on kul tottirde sadaka saanga ndeeydaton e nelaaɗo, si on tottiraani Alla jaɓani on tuubuubuya, ndarnee juulde toottiron askal ɗoftoɗon Alla e nelaaɗo makko, Alla na humpatii ko golloton ko

    [14] Mbela a yi*aani ɓeen heedninɓe aade en ɓe Alla tikkani ɓe njeyaaka e mon ɓe njeyaako e maɓɓe, hoɓe ngoondira penaale te hoɓe nganndi

    [15] Alla heblaniiɓe lepte cattuɗe pellet bonii koɓe golluno ko

    [16] ɓe nanngarii goondooje mum en ɗe heedo, ɓe palii laawol Alla ngol, woodaniiɓe lepte koynooje

    [17] Pellet, ɓeen yedduɓe, jawle maɓɓe ɗen e ɓiɗɓe maɓɓe ɓen duncantaaɓe e lepte Alla ɗen hay huunde. Ko ɓeen ɗon woni yimɓe yiite ɓen, kamɓe ko ɓe luttooɓe ton

    [18] Ñande Alla umminiɓe kamɓe fof, ɓe ngoondana Mbo hono noɓe woondaranta mon nih, hoɓe sikka won koɓe ngoni e dow mum, ɓe tigi ngoni fenooɓe ɓe

    [19] Seytaane tehriiɓe o yejjitini ɓe jantaade Alla ko ɓee tigi ngoni fedde seytaane, pellet ko fedde seytaane woni pertuɓe

    [20] ɓeen haɓatooɓe Alla e nelaaɗo Makko,ko ɓeen ɓuri hoyde

    [21] Alla ñaawi ma Mi fool Miin e nelaaɓe am, pellet Alla ko cemmbuɗo tedduɗo

    [22] A heɓatah yimɓe goonɗinɓe e ñalawma cakkatiiɗo na njiɗandira e luundiiɓe Alla e nelaaɗo makko haysi ɓe ngonii baabiraaɓe mum en wolla ɓiɓɓe wolla musiɓɓe, wolla gorol mum en, ko ɓe ɓerɗe mum en mbinnda iimaan O semmbiniɓe e ruuhu ummade e Makko, O naatnaɓe aljannaaji na dogo ley majji caatli ɓe duumo toon haa pooma, Alla weleeɓe ɓe mbele Alla, ko ɓeen ngoni fedde Alla, ko fedde Alla tigi woni malaaɓe. @Corrected

    Surah 59
    Hashr

    [1] Kala ko woni ka kammuuli e ka leydi seninii Allah. Ko Kanko woni Fooluɗo, Ñeeño On

    [2] Ko kanko yaltini ɓeen heefeeeɓe jom en defte en e galleeji mum en e mooɓdu adanuru ndu, on cikkaana maɓe njaltu, ɓe cikki galli mum en ɗi ndeenatɓe e Alla, O ardiɓe ɗoɓe cikkaana, O werlii e ɓerɗe mum en kulol, hoɓe njirbinira galleeji maɓɓe juuɗe mum en e juuɗe goonɗinɓe, teskee onon joman en hakkillaaji

    [3] Si Alla farlaana e mum en yaltineede ma O leptuɓe e aduna woodanaɓe lepte yiite

    [4] Ɗum, ko fii kamɓe ɓe lunndike Alla e Nulaaɗo Makko on. "Kala non lunndiiɗo Alla e Nulaaɗo Makko on, pellet, Alla ko Caɗtuɗo lepte

    [5] Kala ko taƴɗon e tamaroowi wolla accuɗonki hoki dari e pooɓe makki, ko e yamiroore Alla ngam O hoyna faasiqeeɓe

    [6] Ko Alla rutti faade e nelaaɗo Makko ummaade e mum en, on keñaraaki e mum pucci wolla geloobi, kono Alla na wuurta nelaaɓe makko e dow mbo o wela, Alla na hattani kala huunde

    [7] Ko Alla neemini e nelaaɗo Mum e yimɓe gure dow, na woodani Alla e nelaaɗo makko e ɓadiiɓe nelaado e alyatitm en e miskineeɓe e ɓiy laawol ngam ɗum waasa yiilaade hakkunde alɗuɓe mon, ko nelaaɗo totti on ɓame ko o haɗi on ngacce, ndeene Alla, pellet Alla ko cattuɗo lepte

    [8] Woodani waasɗe yaltinaaɓe galleeji mum en e jawɗeele mum en hoɓe ɗaɓɓa ɓural ummaade e Alla e weluya hoɓe mballa Alla e nelaaɗo makko, ko ɓeen de ngoni goonɗuɓe tigi

    [9] E ɓeen telliiɓe e madiina e iimaan ko adii ɓe, hoɓe njiɗi oon perɗo faade e maɓɓe ɓe keɓatah e ɓerɗe mum en tikkere koɓe totta ko, hoɓe ɓurna e dow ko*e mum en haysi hoɓe wondi e baasal, kala mbo Alla reeni fittaandu mum e ɗawre, ko ɓeen de ngoni malaaɓe

    [10] E ɓeen arɓe caggal mum en na mbi*a joomo amen yaafa amen minen e musiɓɓe amen adiiɓe amen e iimaan wotah waɗ e ɓerɗe amen cokotaagal wonande ɓeen goonɗinɓe,joomi amen ko Aan woni enɗiiɗo jurmotooɗo

    [11] Mbela a yi*aani ɓeen naafaqinɓe wiiɓe musibbe mum en yedduɓe jeyaaɓe e yimɓe defte, si on yaltii pellet ma min yaltid e mon, min ɗototaako e dow mon hay gooto, si on kaɓaama ma min mballu mon Alla na seedo koɓe fenooɓe

    [12] Siɓe yaltinaama ɓe yaltidtah e mum en si ɓe kaɓaama ɓe wallataa ɓe siɓe walliiɓe maɓe runta refti ɓe walletaake

    [13] Ko onon ɓuri sattu kulo e ɓerɗe maɓɓe gaa nih e Alla, waɗi noon koɓe yimɓe ɓe paamatah

    [14] ɓe haɓatah e mon si wonah hoɓe e gure taartinaaɗe galli wolla caggal mahdeele bone maɓɓe hakkunde mum en na satti haɗa sikka koɓe gootum kono ɓerɗe maɓɓe na ceerti waɗi noon koɓe yimɓe ɓe kakkiltah

    [15] Hona yeru ɓeen adiiɓe ɓe ko ɓadii ɓe meeɗi lepte fiyaaku mum en woodaniiɓe lepte cattuɗe

    [16] Ko hono seytaane nde wi*i neɗɗanke o yeddu, nde o yeddi o wi*i miin komi kisɗo e ma, miin mbeɗo huli Alla jom binnde O

    [17] Laati batte mum en kanɓe ɗiɗa ko yiite saasooɓe toon, ɗuum ko njoɓdi tooñooɓe

    [18] Eehey mon goonɗibe ndeente Alla, yo fittaandu ndaar kondu ardinani jannga kule Alla pellet Alla ko kumpatiiɗo ko ngolloton ko

    [19] Wote ngone hono ɓeen yejjitɓe Alla, O yejjitini ɓe pittaali mum en ko ɓeen ngoni faasiqeeɓe

    [20] Yimɓe yiite e yimɓe aljanna potatah, ko yimɓe aljanna ngoni foolɓe

    [21] Si min tellinna o quraana e dow hooseere ma a yiinde honde huli honde fetta ngam hulde Alla ɗi tinndi emin piyaniɗi yimɓe ko ngam ɓe miijo

    [22] Ko kanko woni deweteeɗo deweteeɗo e goonga alah si wonah kanko, ganndo ko wirni e ka wirnaaki kank woni jom yurmeende huftadinnde e yurmeende heeriinde

    [23] Ko kanko Alla mbo deweteeɗo e goonga alah si wonah kanko laamɗo ceniiɗo kisɗo goonɗiɗo kiilndiiɗo tedduɗo cemmbinɗo mawɗo senaare woodanii Alla e koɓe ndenndinta mbo ko

    [24] Ko kanko woni Alla tagɗo gootnuɗo mbaadinɗo tagu woodanii mbo inɗe ɓurɗe moƴƴude, woodanii mbo ko woni e nder kammuuji e leydi ko kanko woni pooloowo mbo hay gooto foolatah Ñeeñƴuɗo

    Surah 60
    Mumtahana

    [1] Eehey mon goonɗinɓe wote njaggire añɓe Mi e añɓe mon heetɓe hoɗon mberlo e mum en gilli te koɓe yedduɓe goongo garɗo o e mon, hoɓe njaltina nelaaɗo e onon sabu tan on ngoonɗanii Alla joomi mon, tawde on njalti sabu jihaadi e laawol Am e ɗaɓjude weluya am, hoɗon cuurtanaɓe kabaruuji juulɓe ngam ɓe mbele mon, Mbeɗa anndi ko cuuɗoton e ko ɓanngiɗon, kala e mon baɗɗo ɗuum o majji laawol peewngol

    [2] Siɓe peewnatiima e mon ɓe ngOnana mon añɓe ɓe mberta juuɗe maɓɓe e ɗemɗe mum en e mbaadi mbonndi ɓe njiɗiina nde ngonaton heefereeɓe

    [3] Nafatah on enɗameeje mon wonah ɓiɓɓe mon ñande darnga O seernda hakkunde mon Alla na yi*a ko golloton ko

    [4] Woodanii on ñeemtinirde moƴƴere e Ibraahiima e ɓeen wonduɓe e mum nde ɓe mbi*i pellet ko min hisɓe e mon e ko ndewaton ko wonah Alla ko, min njeddii on feeñi hakkunde men ngañngu e tikkere haa pooma haa ngoonɗinon Alla gooto O, si wonah konngol Ibraahiima wonande baaba makko pellet ma mi yaafnano ma, mi alanaama hay huunde ka Alla, joomi amen min mbakkaliima e Ma ko e Ma min ndutti e ko e Ma woni wattande

    [5] joomi amen wota waɗ min fitina wonande ɓeen yedduɓe, yaafa amen joomi amen pellet ko aan woni tedduɗo mbo fooletaake ñeeñɗuɗo

    [6] Woodaniina mon e maɓɓe ñeemtanirgal moƴƴal wonande oon joortiiɗo e Alla e ñalngu laakara, oon ɗuurniiɗo noon Pellet Alla ko gala jettaaɗo

    [7] Yaama nde Alla waɗata hakkunde mon e ɓeen ɓe ngañandirɗon gilli, Alla ko kattanɗo Alla ko kafroowo bakkatuuji jurmotooɗo

    [8] Alla haɗataa mon ɓeen ɓe kaɓaani e mon e diine ɓe njaltinaani mon e galleeji mon nde ɗiggantonɓe nuunɗon faade e maɓɓe pellet Alla ko jiɗɗo nuunɗuɓe

    [9] Kono Alla haɗata mon ko ɓeen haɓatooɓe mon e diine yaltinooɓe mon galleeji mon ɓe mballandiri e yaltinde mon, nde keetnaton ɓe kala baɗɗo ɓe keeda ko ɓeen ngoni tooñooɓe

    [10] Eehey mon goonɗinɓe si goonɗinɓe rewɓe ngarii e mon njaribeeɓe Alla na anndi iimaan mum en, si on nganndii koɓe goonɗinɓe wotee ndutteeɓe e heeferɓe ɓe ndaganaaki heeferɓe ɓe heeferɓe ɓe kadi ndaganaaki ɓe, totteeɓe koɓe nafqi ko bakkaat alah e mon nde ndesaton ɓe si on tottii ɓe teŋe maɓɓe wote nanngite piɓle rewɓe heeferɓe naamnee ko nafquɗon kamɓe ne yo ɓe naamna ko ɓe nafqi ko, ko ɗuum woni ñaawoore Alla hakkunde mon Alla ko gannda ñeeñɗuɗo

    [11] Si huunde faatiima mon e rewɓe mon faade e heefereeɓe leptuɗon ɓe tottee ɓeen ɓe rewɓe mum en njahi fotde koɓe tottirno kulee Alla mbo goonɗin ɗon O

    [12] Eehey ma annabi si rewɓe juulɓe ngari e ma hoɓe coodandira e ma nde ɓe ndenndintah Alla e hay gooto,ngujjatah, njinatah, mbaratah sukaaɓe mum en,ngaddatah fenaande fepindaande hakkunde juuɗe mum en e koyɗe mum en,ɓe ngoopataa Ma e moƴƴere ndeen de soodandir e mum en, yaafnanoɓe Alla, pellet Alla ko jaafatooɗo jurmotooɗo

    [13] Eehey mjon goonɗiɓe wote keetne yimɓe ɓe Alla tikkani e dow mum en, ɓe piɓtiima e laakara hono no heeferɓe piɓtari e yimɓe genaale

    Surah 61
    Saff

    [1] Kala ko woni ka kammuuli e ka leydi seninii Allah. Ko Kanko woni Fooluɗo, Ñeeño On

    [2] Eehey mon goonɗinɓe ko waɗi hoɗon kaala ko on mbaɗatah

    [3] Mawni tikkere ka Alla nde kaalaton ko on gollatah

    [4] Pellet Alla na yiɗi ɓeen haɓateeɓe e laawol Alla hoɓe ngoni saffeeji hono maadi potndaandi

    [5] Tumo nde o maakani yimɓe makko, yimɓe am holko taki hoɗon lora mi te hoɗon nganndi komi nelaaɗo Alla faade e mon, ndeɓe ooñi Alla ooñi ɓerɗe maɓɓe Alla feewnatah yimɓe faasiqeeɓe

    [6] E nde Iisa ɓiy Maryama maaki eehey mon banii Israa*iil komi nelaaɗo Alla tigi faade e mon goonɗinɗo ko woni ko e hakkunde juuɗe am Tawreet e beltinoowo nelaaɗo garoowo caggal hombo wiyee Ahmadu, nde o anndani ɓe hujjaaji laaɓɗi ɓe mbi*i ɗum ko mbilewu ɓanngungu

    [7] Alah ɓurɗa tooñde oon pepandiiɗo e dow Alla te hombo noddee e islaam, Alla feewnatah tooñooɓe

    [8] Hoɓe faala ñifrude annoore Alla nde kunduɗe maɓɓe, Alla ko timminoowo annoore makko nde haysi heefereeɓe ngañii

    [9] Ko Kanko woni Nulirɗo Nulaaɗo Makko on peewal e diina goonga, fii yo o ɓamtu ka e hoore kala diina, hay si sirkooɓe ɓen añii [ɗum]

    [10] Eehey mon goonɗinɓe mbele mi tinndintah on njulaagu ndaɗnatngu on e lepte muusɗe

    [11] Ngoonɗinon Alla e nelaaɗo Makko mbaɗiron jihaadi e laawol makko jawdi mon e pittaali mon ko ɗuum ɓuri on moƴƴande si on ngonii annduɓe

    [12] Alla hafrana on bakkatuuji mon, O naatna on aljannaaji ɗi caatli ndogata ley mum e koɗorɗe belɗe ka aljanna Adan ko ɗuum woni malal manngal. @Corrected

    [13] E goɗɗo mbo njiɗɗon ballal ummaade e Alla e uddital ɓadingal weltin juulɓe ɓe

    [14] Eehey mon goonɗinɓe ngonee wallooɓe Alla hono no Iisa Ibnu Mariya maaki suɓaaɓe mum hombo wallata mi faade e Alla suɓaaɓe mum mbii ko mjinen ngoni wallooɓe Alla, heen fedde e Banii Isra*eel goonɗini wonnde nde yeddi Min cemmbini goonɗinnde nde e dow añɓe mum en ɓe ngonti foolɓe

    Surah 62
    Jumu'a

    [1] Kala ko woni ka kammuuli e ka leydi hino seninnde Allah, Laamɗo, Seniiɗo, Fooluɗo, Ñeeño On

    [2] Ko kanko nuli e humammbinneeɓe ɓen Nulaaɗo jeyaaɗo e maɓɓe, himo janngana ɓe Aayeeje Makko ɗen, o laɓɓina ɓe, o anndina ɓe Deftere nden e Sunna on, hay si tawiino ko adii ɗum, ɓe laatino e majjere ɓanngude

    [3] (O nuli mo) kadi e woɗɓe goo e maɓɓe, ɓe hawrondiraali e ɓen taho. Ko Kanko woni Fooluɗo, Ñeeño On

    [4] Ɗum ko ɓural Allah, Himo okka ngal mo O muuyani. Allah ko Jom ɓural mawnngal

    [5] Misal ronndinaaɓe Tawreeta ɓen refti ɓe golliraali nde, no wa'i wa mbabba ronndii mba defte. Misal yimɓe fennooɓe Aayeeje Alla ɗen bonii. Allah fewnataa yimɓe tooñooɓe ɓen

    [6] Maaku: "Ko onon yo Huudiŋkooɓe ! Si on aaƴike wonnde ko on yiɗaaɓe Allah ko wanaa yimɓe heddiiɓe ɓen, haray yelee maayde, si tawii ko on goonguɓe

    [7] Ɓe yelotaako nde muk, sabu ko juuɗe maɓɓe ɗen ardini kon. Allah ko annduɗo tooñooɓe ɓen

    [8] Maaku: "Ndee maayde nde dogoton, pellet, ko nde hawraynde e mon. Refti rutteɗon ka On annduɗo wirniiɗi e feeñuɗi, O humpita on ko gollaynoɗon kon

    [9] Ko onon yo gomɗimɓe ! Si juulde nden noddinanaama ñalnde Juma, yaccee e jantagol Allah, acciton ngeyngu. Ko ɗum ɓuri moƴƴannde on, si tawno ko on annduɓe

    [10] Si julde nden gasii, haray saakitee ka leydi, ɗaɓɓon ɓural Allah ngal [woni arsike], janntoron innde Allah ko ɗuuɗi, belajo'o on maloyte

    [11] Si ɓe yi'ii ngeyngu maa fijindaaru, ɓe hammira ton, ɓe acce hiɗa darii. Maaku: "Ko ko woni ka Allah kon ɓuri moƴƴude beleeɗe e njulaaku. Ko Allah ɓuri Moƴƴude e arsikooɓe ɓen

    Surah 63
    Munaafiquun

    [1] Si naafiqiiɓe ɓen arii e maa, ɓe wi'a: "Meɗen seedii wonnde ko a Nulaaɗo Allah". Allah no anndi wonnde pellet, ko a Nulaaɗo Makko; Allah no seedii wonnde pellet, naafiqiiɓe ɓen ko fenooɓe

    [2] Ɓe jogitorri goondooje maɓɓe ɗen heedo, ɓe sakkii laawol Allah ngol. Pellet, fii ko ɓe gollaynoo kon bonii

    [3] Ɗum non ko tawde ɓe gomɗinii, refti ɓe yeddi, ɓerɗe maɓɓe ɗen notaa e mun; kamɓe on ɓe faamataa

    [4] Si a yi'ii ɓe, ɓalli maɓɓe welete; si ɓe wowlii, a heɗoto konnguɗi maɓɓe ɗin. Hiɓe wa'i wa pecce ɓaaraaɗe, hiɓe sikka kala eewnaango ko e hoore maɓɓe. Ko ɓen tigi woni añɓe ɓen, reenoɓe. Allah huɗii ɓe ! Ko honno ɓe yiiltiratool (e goonga)

    [5] Si ɓe wi'anaama: "Aree Nulaaɗo Allah on insinanoo on", ɓe hayla ko'e maɓɓe ɗen, yi'aa hiɓe ɗuurnoo hara ko ɓe townitiiɓe

    [6] Hino fota e maɓɓe, foti a insinani ɓe maa hara a insinanaaki ɓe: Allah yaafotaako ɓe fes, pellet, Allah fewnataa yimɓe faasiqiiɓe ɓen

    [7] Ko ɓeen woni wi*ooɓe wote nafqee wonɓe e sera Nelaaɗà haa ɓe ceerta na woodani Alla moftirɗi kammuuli e leydi kono tan naafiqeeɓe ɓe paamatah

    [8] Hoɓe wi*a si en ruttiima Madiina ma ɓurɓe teddude yaltin ɓurɓe hoyde ɓe, woodanii Alla teddungal e nelaaɗo makko e goonɗinɓe ɓe, kono tan naafige en nganndah

    [9] Eehey mon goonɗinɓe woto sokli mon jawle mon e ɓiɓɓe mon gaa e innude Alla kala baɗɗo ɗuum ko ɓeen ngoni pertuɓe ɓe

    [10] Nafqe ko Alla arsakini on ko, ko adii nde maayde arata e gooto e mon o wiya joom am A leelnantaa kam haa e happu ɓadiiɗo mi sakkoro mi wona e moƴƴuɓe

    [11] Alla neemnantah hay fittaandu wooturu si happu manndu arii Alla na humpatii ko golloton ko

    Surah 64
    Taghaabun

    [1] Ina subhinanoo Alla kala ko woni e kammuuli e ka leydi, na woodani Mbo laamu na woodani Mbo jettooje ko O kattanɗo kala huunde

    [2] Ko kanko tagi on ina e mon keefeero ina e mon goonɗinɗo Alla na yi*a ko golloton ko

    [3] O tagrii kammuuli e leydi goongo O mbaadini on O moƴƴini mbaadiili mon ko e Makko woni battane mon

    [4] Hombo anndi ko woni e kammuuli e leydi hombo anndi ko wirnaton e ko ɓannginton Alla na anndi ko woni e ɓerɗe

    [5] Mbela araani e mon kabaruuji ɓeen yedduɓe ko adi,ɓe meeɗi lepte fiyakuuji mum en woodaniiɓe lepte muusɗe

    [6] Woni sabu ɗeen lepte noon ko nelaaɓe mum en na ngaddanatnoo ɓe dallillaaji ɓannguɗi ɓe wi*a ee ko ɓanndiyankooɓe peewnata min,ɓe njeddi, Alla yondanii,Alla ko galo jettaaɗo

    [7] Heefereɓe ɓe aaƴiima ɓe ummintaake,maaku oho kay ma on ummine mi woondarii joom am ma on ummine,refti ma on kumpite ko golluuɗon, ɗuum na newanii Alla

    [8] Goonɗinee Alla e nelaaɗo makko e annoore nde O tellini pellet Alla ko kumpatiiɗo ko golloton ko

    [9] ñande O renndi mon ñalngu denndingol oon woni ñalngu basandiral, ka goonɗinɗo Alla o golli ko lobbi o momtone boneeji mum, O naatna mbo aljanaaji ɗi caatli ndogata les majji ɓe caasa toon haa pooma, ko ɗuum woni malal manngal. @Corrected

    [10] Ko ɓeen yedduɓe penni aayeeje amen ngoni yimɓe yiite saasooɓe e henge, nge bonii battane

    [11] Musiiba heɓatah hay gooto si wonah e sakkitoore Alla, kala goonɗinɗo Alla O feewna ɓernde makko, Alla na anndi kala huunde

    [12] Ɗoftee Alla, ɗoftoɗon Nulaaɗo on, rentoɗon ! Si on huccitii, anndee pellet, ko fawii Nulaaɗo Amen on tun, ko yottingol ɓanngina

    [13] Allaahu alah deweteeɗo e goongo si wonah Kanko, ko e dow makko goonɗinɓe mbakkilato

    [14] Eehey mon goonɗinɓe pellet ina e yogo e suddiiɓe mon e ɓiɓɓe mon ko añɓe mon ndeenteeɓe, si on njaafiima on njarliima pellet Alla ko jaafatooɗo jurmotooɗo

    [15] Anndee pellet, jawle mon ɗen e ɓiɗɓe mon ɓen ko fitina ina ka Alla njoɓdi mawndi

    [16] Kulee Alla ko kattanɗon nanee ɗoftaɗon nafqe ko ɗuum ɓuri moƴƴande pittaali mon, oon deenaaɗo fittaandu makko e ɗawre, ko ɓeen ngoni malaaɓe ɓe

    [17] Si on ñamlii Alla ñamaande moƴƴere O sowana ɗum en nde, O yaafoɓe Alla ko jettoowo ko muñɗo

    [18] Annduɗo wirniiɗi e feeñuɗi, Mawɗo, ñeeñɗuɗo

    Surah 65
    Talaaq

    [1] Eehey ma annabi si on ceerii suddiiɓe ceereeɓe e edda mum en tonnge edda o, kulee Alla joomi mon wotee njaltineeɓe e cuuɗi mum en wotoɓe njaltu si wonah ɓe mbaɗ pankare peeñɗe ko ɗiin ngoni keeri Alla kala jawtuɗo keerol Alla o tooñi hoore makko, a anndah yaama de Alla waɗata caggal ɗuum fiyaaku

    [2] Si ɓe yottinii edda mum en nanngireeɓe no moƴƴi wollo ceerdonɓe no moƴƴi,ceednon seedeeji ɗiɗi ummaade e mon ndarnee seedanfaagal fii Alla ko ɗuum woni ko waajete wonande oon goonɗinɗo Alla e ñalnde sakkatiinde kala deentiiɗo Alla,Alla waɗana mbo yaltirde

    [3] O arsikina mbo to o sikkaana, kala bakkaliiɗo e Alla yonii mbo, pellet yamiroore Alla nde ko yottotoonde, Alla waɗanii kala huunde fotde mum

    [4] ɓeen suddiiɓe mon fiɓtiiɓe fiilayru si on cikkatiima edda mum en ko lebbi tati e ɓeen ɓe piilataako edda mum en ko lebbi tati, debadeedi en noon edda maɓɓe gasata ko nde ɓe njibini, kala kulɗo Alla O waɗana mbo newaare e fiyaaku makko

    [5] ɗuum ko ñaawoore Alla O tellaniinde e mon, kala kulɗo Alla O hafrana mbo bakkatuuji makko, O mawninana mbo njoɓdi

    [6] Koɗneeɓe ɗo koɗɗon fotde kattane mon wotee loreeɓe ngam ɓittinandeɓe, nafqeeɓe haa ɓe keɓto tawde koɓe korinoo ɓe, si wonii ɓe muyninanii on njonnee ɓe njoɓdi mum en njandire moƴƴere hakkunde mon, si on cattiraama yo goɗɗo muynin mbo

    [7] Yo nafqu gala e ngalu makko he, oon paaɗaaɗo noon yo nafqu e ko Alla totti mbo ko,Alla fawatah hay fittaandu si wonah ko tottindu ko, ma Alla waɗ caggal satteende newuya

    [8] Heewii saare saliinde yamiroore joom mum e nelaaɓo mum, min kaasbii nde haasbo sattungo Min leptinnde lepte bonɗe

    [9] Nde meeɗi lepte golle mayre laati batte fiyaaku mayre ko perte

    [10] Alla heblaniɓe lepte cattuɗe kulee Alla onon joman en hakkillaaji ɓeen goonɗinɓe, Alla tellinii e mum en ko siftinta

    [11] Nelaaɗo taratooɗo e mon aayeeje ɓannguɗe ngam O yaltina ɓeen goonɗin ɓe golluɓe golle lobbe ummaade e niwre faade e annoore, kala goonɗinɗo Alla golli ko moƴƴi O naatna mbo aljannaaji ɗi caatli ilata les majji ɓe nduumo toon, ko goongo Alla moƴƴinanii mbo arsuka. @Corrected

    [12] Alla tagɗo kammuuli jeeɗiɗi e leydi yeru majji, yamiroore Alla na tello hakkunde majji ngam nganndon wonde Alla ko kattanɗo kala huunde Alla fiiltariima kala huunde e ganndal

    Surah 66
    Tahriim

    [1] Eehey ma annabi ko taki ana harmina ko Alla dagnan ma sabu ɗaɓɓude welnaade suddiiɓe ma, Alla ko jaafatooɗo jurmotooɗo

    [2] Alla farlii e mon dagtinde goondooje mon Alla ko keedo mon ko kanko woni ganndo Ñeeñƴudo

    [3] Tuma nde annabi deeyi faade e yogo e suddiiɓe makko yeewtere, nde o habri yeewtere nde, Alla feññinani mbo O anndini yogo e yeewtere he, O falii heen yogo, nde O habri mbo ɗum o wi*i hombo habru ma ɗum O maaki habrii kam Gannda Kumpatiiɗo

    [4] Si on tuubi faade e Alla sabu ɓerɗe mon ɗe ooñinooma si on wallandirii e dow makko, ko Alla woni ballo makko e jIbriil e goonɗinɓe moƴƴuɓe e Malayka en caggal ɗum koɗi ballooji

    [5] Yaama de joom makko si O ceeriiɓe nde O wostantoo mbo ɓurɓe mon moƴƴude juulɓe goonɗinɓe ɗoftiiɓe tuubooɓe rewooɓe Alla hoorooɓe Seemedɓe e boomi

    [6] Eehey mon goonɗinɓe ndeene ko*e mon e koreeji mon e yiite docate mannge ko yimɓe e kaaƴe ina e dow henge malaykaaji tekkuɗi cattuɗi ɗi ngoopatah ko Alla yamariɗi te hoɗi ngolla ko Alla yamiriɗi

    [7] Eehey mon heeferɓe wote ngantinee hannde njoɓeteɗon tan koko ngollatna ɗon

    [8] Eehey mon goonɗinɓe tuubee faade e Alla tuubgol laaɓngol yaama joomi mon hafrana on bonɗi mon O naatna mon aljannaaji na ila ley majji caatli, ñande Alla hoynatah annabi e ɓeen goonɗinɓe wondude e mum, annoore mum en na yaha yeesa mum en e ñaama mum en hoɓe mbiya joomi amen timminan amen annoore amen yaafa min pellet ko a kattanɗo kala huunde. @Corrected

    [9] Ko an yo Annabiijo, haɓ e heeferɓe ɓen e naafiqiiɓe ɓen, saɗtinanaa ɓe; weerde maɓɓe nden ko Jahannama, nge bonii ruttorde

    [10] Alla fiyani misal wonande ɓeen yedduɓe soknaaja Nuuhu e luutu ɓe ngoniina e les jiyaaɓe amen ɗiɗo moƴƴuɓe ɓe njanfiiɓe ɗuum nafaaniɓe ka Alla hay huunde,ɓe wi*e naatee yiite wondude e naatɓe ɓe

    [11] Alla fiyani misal goonɗinɓe ɓe debbo fir*awna nde o wiino joom am mahanam ka Ma suudu ka aljanna ndaɗndaa mi e fir*awna e golle mum, daɗndam e yimɓe tooñooɓe

    [12] E Maryama ɓiy imraana oon reeni hoore makko e jina Min ngutti heen ruuhu amen o goonɗini konngi joomiiko e defte Makko o tawa e ɗoftiiɓe ɓe

    Surah 67
    Mulk

    [1] Mo laamu woni e juuɗe Mun On mawnii, ko Kanko woni hattanɗo kala huunde

    [2] On tagirɗo maayde e nguurndam, fii ndaarndagol on ko hommbo e mo'on ɓuri moƴƴude golle. Ko Kanko woni Fooluɗo, Haforoowo On

    [3] On taguɗo kammuuli jeeɗiɗi fawondirɗi. A yi'ataa ɓura-ɓurda e tagu Jom hinaraŋke On. Yiltu ndaarɗe maa ɗen (daaraa). Taw si a yi'ay ceekol

    [4] Refti ruttaa ndaarɗe ɗen laaɓi ɗiɗi, gite maa ɗen ruttoto e maaɗa hara ko ɗe hoyɗe, taƴiiɗe

    [5] Gomɗii Men cuɗinirii kammu aduna ngun [koode] pitilli, Men waɗi ɗe fiɗirɗe seytanuuji, Men hebilani ɓe lette Huɓɓunge negn

    [6] Hino woodani ɓen yedduɓe Joomi mun, lette Jahannama. Nge bonii ruttorde

    [7] Si ɓe weddaama e nder magge, ɓe naniray nge haacaango, hara hinge fata

    [8] Hinge eɓɓa fultagol, sabu tikkere nden. Tuma kala nde dental bugaa e magge, ayninaaɓe nge ɓen lamndoo ɓe : "E hara jertinoowo araano e mo'on

    [9] Ɓe wi'a: "Pellet ! Jertinoowo aruno e amen tigi, kono men fenni men wi'i: Allah jippinaali hay e huunde, on wonaali si wanaa e nder majjere mawnde

    [10] Ɓe wi'ita : "Si meɗen nanaynoo maa hara meɗen haqqilaynoo, men jeyetanooke e yimɓe Huɓɓunge ngen

    [11] Ɓe qirritii junuubi maɓɓe ɗin. Halakuyee woodanii jom en Huɓɓaynge ngen

    [12] Pellet, hulooɓe Joomi mun ɓen ka wirnii, hino woodani ɓen haforaneede e njoɓdi mawndi

    [13] Suuɗee konnguɗi mon maa ɓanninon ɗum. Kanko On ko O annduɗo ko woni e nder ɓerɗe

    [14] E hara taguɗo On anndaa? Ko Kanko le woni Newiiɗo, Humpitiiɗo On

    [15] Ko Kanko waɗani on leydi ndin eltaandi : haray yehee e seraaji mayri, ñaamon e arsike Makko. Ko ka Makko woni ummital ngal

    [16] E on hooli On wonɗo ka kammu nde O munnataa e mo'on leydi ndin, Tawa yoo hindi dilla? @Corrected

    [17] Kaa on hooli On wonɗo ka kammu nde O wurtataa e mon henndu bippooru? Aray nde anndon ko honno woni jertinaango Am ngon

    [18] Sellii adinooɓe ɓen ɗon ɓen fenniino. Taskii ko honno lette Am ɗen wattinirnoo

    [19] E ɓee yi'aali colli ɗin dow maɓɓe, hiɗi fonta gabitannji ɗi ñobba? [Wonnde] jogitaaki ɗin si wanaa Jom hinaraŋke On. Pellet, ko O reenuɗo kala huunde

    [20] E ko hommbo woni on konuujo mum wallata on hara wanaa Jom hinaraŋke On? Tigi on, heeferɓe ɓen wonaali si wanaa e nder hodo

    [21] E ko hommbo woni arsikoowo on, si O jogitike arsike Makko on? Si ko woni, ɓe duumike e ƴaggere e woɗɗitagol

    [22] Kere ko on yahoowo no hippi yeeso mun ɓuri feewude? Kaa ko on yahoowo no fotondiri e laawol focciingol

    [23] Maaku: "Ko Kanko woni ko fuɗɗi on, O waɗani on nanɗe e giiɗe e ɓerɗe". Kono fanɗii ko yettoton [neema]

    [24] Maaku: "Ko Kanko woni saakituɗo on leydi, ko ka Makko kadi woni ko mooɓitoyteɗon

    [25] Hiɓe wi'a: "Ko honnde tuma woni ndee fodoore, si tawii ko on goonguɓe

    [26] Maaku : "Anndee anndugol [fii Darnagl] ko ka Allah woni. Min on ko Mi jertinoowo [tun] ɓanngina

    [27] Nde ɓe yi'oyta (lette) ɗen ka ɓadii, geece yedduɓe ɓen suni geece heeferɓe, [ɓe] wi'anee : "Ko ɗum ɗoo woni ko ɗaɓɓaynoɗon

    [28] Maaku : "Yeetee lam, si Allah ƴettitii lam min e wonndiiɓe am maa O yurmaama men, ko hommbo daɗndata heeferɓe ɓen lette muusuɗe

    [29] Maaku : "Ko Kanko Jom hinaraŋke On. Men gomɗinii Mo, ko e Makko kadi men fawii. Aray nde anndon ko hommbo woni e majjere ɓanngunde

    [30] Maaku : "Yeetee lam, si ndiyam mon ɗam wattinii ɓeeɓuɗam, ko hommbo addanta on ndiyam ilayɗam

    Surah 68
    Qalam

    [1] Nuun. Mi woondirii karambol e ko ɓe winndirta kon

    [2] Aan a wonaa, sabu neema Joomi maa on, haangaaɗo

    [3] Ko pellet, hino woodan-maa njoɓdi ndi taƴondirtaa

    [4] E ko pellet, hiɗa e jikku mawngu

    [5] Aray nde tinaa, ɓe yi'a kamɓe kadi

    [6] ko hommbo e mo'on woni haangaaɗo on

    [7] Pellet, ko Joomi maa ɓuri anndude majjuɗo on laawol Makko ngol, ko Kanko kadi ɓuri anndude feewuɓe ɓen

    [8] Wata a tewto fennooɓe ɓen

    [9] Hiɓe yiɗi si a newantono (ɓe), ɓe newano-(maa)

    [10] Wata a tewto kadi kala ɗuuɗuɗo woondugol, hoyɗo

    [11] ɗuuɗuɗo nyo*ugol, ɗuuɗuɗo yaarugol baddi

    [12] ɗuuɗuɗo haɗugol moƴƴere, jaggitoowo, bakkondinɗo

    [13] yoora-ɓerndeejo e hoore ɗum, heɓiraaɗo nii

    [14] fii o wonii jom jawdi e ɓiɗɓe

    [15] Si Aayeeje Amen ɗen janngaama e [tawnde] makko, o wi'a: "Ko tinndi adinooɓe

    [16] Aray nde Men maandina mo e hoore kinal

    [17] Men jarribor ɓe wano Men jarribornoo jeyɓe ngesa mba : fewndo ɓen woondunoo pellet, ɓe soñay mba subaka ko ɓe dawuɓe

    [18] ɓe ittintinaali [wiide] :"Si Allah jaɓii

    [19] Yiite immori ka Joomi maa ari huuɓiti mba tawi hiɓe ɗaanii

    [20] mba wa'iti wa jemma ɓaleejo

    [21] Ɓe noddindiri bimmbi on

    [22] Kori dawee ka ngesa mon, si tawii ko on soñooɓe

    [23] Ɓe hucciti hiɓe ɓɗuumbo

    [24] Wonnde "Miskiino woo naatataa e mabba hannde

    [25] Ɓe ndawidi e ɗawugol [waasuɓe ɓen] ko ɓe eɓɓuɓe

    [26] Nde ɓe yi'unoo mba, ɓe wi'i: "Pellet, men majjii [laawol ngol]

    [27] wurin ko men ɗawaaɓe

    [28] Ɓurɗo ɓe moƴƴude on wi'i: "Mi wi'anaano on : haanii ko subbunhinoɗon

    [29] Ɓe wi'i: "Senaade woodanii Joomi amen ! Pellet, hari ko men tooñuɓe

    [30] Woɗɓe e maɓɓe fewtiti ɓeya, hiɓe felindira

    [31] Ɓe wi'i: "Ee bone amen ! Pellet, hari ko men bewuɓe

    [32] Hino gasa ka Joomi amen wattitana men ɓuri mban ɗon moƴƴude. Ko ka Joomi amen ko min reerɗube e [yaafeede]

    [33] Ko non tigi woni lette ɗen; ko lette laakara ɗen non ɓuri manude, sinno hiɓe anndunoo

    [34] Pellet, hino woodani gomɗuɓe ɓen ka Joomi maɓɓe, Aljannaaji neema

    [35] Kere Men waɗay jebbiliiɓe ɓen wano bomɓe ɓen

    [36] Ko heɓi on, si ɗon ñaawira non

    [37] Kaa hiɗon mari Deftere, nde janngoton e mun

    [38] Pellet, ko woodani on e mayre, ko ko suɓotoɗon

    [39] Kaa ko fodooje woodani on e Amen, hoolniiɗe haa Ñalnde Darngal, wonnde pellet, hino woodani on ko ñaawoton kon

    [40] Lamndii ɓe ko hommbo e maɓɓe fawtaniiɓe ɗum

    [41] Kaa ko kafidiiɓe woodani ɓe? Awa yo ɓe addu kafidiiɓe maɓɓe ɓen, si tawii ko ɓe goonguɓe

    [42] Ñalnde belenru ñoroytee, ɓe noddee e sujjugol kono hara ɓe waawataa. @Corrected

    [43] Hara gite maɓɓe ɗen no heli, koyeera no suddi ɓe. Ko tawde ɓe noddeteno e sujjugol fewndo ka ɓe waawunoo

    [44] Accidam e kala fennuɗo ndee yewtere; aray nde Men suynira ɓe nokku ka ɓe anndaa

    [45] Miɗo nennan ɓe. Pellet non, pewje Am ɗen ko tiiɗuɗe

    [46] Kaa a lamndi ɓe njoɓdi, hara ko yoɓugol ndi teddani ɓe

    [47] Kaa ɓe anndu fii wirniiɗi ɗin, hara hiɓe winndira [ɗim hujjaaji maɓɓe]

    [48] Muññor ñaawoore Joomi maa nden, hara a wa'aali wa wonndiiɗo linngii ngii fewndo o noddunoo [Joomi makko] himo sunii

    [49] Si tawno moƴƴere immorde e Joomi makko hewtitanooki mo, ko pellet, o bugeteno e wulaa hara ko o felniiɗo

    [50] Joomi makko suɓii mo, O waɗi mo e moƴƴuɓe ɓen

    [51] Hay yedduɓe ɓen eɓɓiinoo yuwirgol ma gite maɓɓe ɗen, nde ɓe nanunoo Janntoore nden, hiɓe wi'a: "On ko haangaaɗo

    [52] Ndee [Alqur’aanaare] wonaali, si wanaa waaju tageefo ngon

    Surah 69
    Haaqqa

    [1] Darngal

    [2] Ko honɗum woni Darngal

    [3] Ko honɗum anndin maa ko woni Darngal

    [4] Samuudu e Aadi en fennii duɗɗugol Darngal

    [5] Si ko Samuuda en, ɓe halkira haacaango

    [6] Aadi en kan, ɓe halkira henndu bippooru hattinndu tiiɗude

    [7] O elti ndu e hoore maɓɓe jemmaaji jeeɗiɗi e ñalormaaje jeetati jokkondirɗe; yi'aa yimɓe ɓen no pukkii e ɗin [koɗooli] wa si tawii ko ɓe daƴƴe tamaro irtiiɗe

    [8] Taw si a yi'anay ɓe ko heddii

    [9] Fir'awna e adinooɓe mo e ca'e junnitanooɗe ɗen ardi e goopi

    [10] ɓe yeddi Nulaaɗo Joomi maɓɓe on, O nanngiri ɓe nanngal sattungal

    [11] Ko Menen woni, fewndo ndiyam ɗam hummbunoo, Min roondi on ka dogayka

    [12] fii no Men waɗirana ɗum waaju, nowru nanayndu nana ɗum

    [13] Si wuttaama ka allaandu wuttaande wootere

    [14] leydi ndin e pelle ɗen ɓamtee moññe mo ɓññannde wootere

    [15] Nden ñalnde, Darngal ngal daroto

    [16] Kammu ngun seekoo, hara ko ngu lo'ungu nden ñalnde

    [17] Hara Malaa'ika'en wontira ka seraaji maggu, njeetato [e maɓɓe] ronndoo Arsi Joomi maa kin e hoore maɓɓe nden ñalnde

    [18] Nden ñalnde ko on weeɓitetee; hay huunde e fii mon suuɗotaako

    [19] Si ko jonnitiroyaaɗo talkuru mun ndun ka ñaamo mun, o wi'oyay : "Jaɓee ! Janngon talkuru am ndun

    [20] Min mi fellituno mi hawroygol e hasboore am moƴƴere nden

    [21] Hara himo e nguurndam welɗam

    [22] E nder Aljanna toowuɗo

    [23] mo dimɗe mun ɓadii

    [24] Ñaamee yariron no newori, sabu ko ardin-ɗon kon e ñalaaɗe feƴƴuɗe

    [25] Si tawii non ko jonntiiroyaaɗo talkuru mun ndun ka nano mun, on wi'oyay : "Haaaniino lam hara mi jonnitaaka talkuru am ndun

    [26] Hara mi anndaali ko woni ñaawoore am

    [27] Hara [maayde] nden wononu timmoode [am]

    [28] Jawdi am ndin duncanaali lam

    [29] Mbaawko am kon halkirii lam

    [30] Nanngee mo kolmbon bmo

    [31] refti naadon mo ka Jahiimi

    [32] refti naadon mo e jolokooje-callale- ɗe juuteendi mun woni cogone cappanɗe jeeɗiɗi

    [33] Tawde o gomɗinaano Allah Mawɗo On

    [34] O reerɗintaa e ñammiingol miskiino

    [35] Giɗo ɓadondiraaɗo alanaamo ɗoo hannde

    [36] wanaa ñaametee, si wanaa e ƴiƴƴiƴiri

    [37] Ñaamataa ndin, si wanaa bakkondimɓe ɓen

    [38] Mi woondirii ko yi'oton kon

    [39] E ko on yi'ataa kon

    [40] wonnde pellet, [Alqur'aana] ko konngol Nulaaɗo tedduɗo

    [41] wanaa nde konnguɗi yimoowo; kono fanɗii ko gomɗinton

    [42] wanaa kadi nde konnguɗi mbileejo, kono famɗii ko waajitotoɗon

    [43] ko jippiniraande ka Jeyɗo Winndere nden

    [44] Si tawno o fefindino e Amen yoga e konnguɗi

    [45] ko pellet, Men nanngirayno mo doole

    [46] Hooti Men taƴayno e makko ɗaɗol ɓernde ngol

    [47] Alaa e mo'on hay gooto haɗoowo Men e makko

    [48] Pellet, ndee [Alqur'aanaare] konde waajitorgol gomɗuɓe ɓen

    [49] Haray kadi, Meɗen anndi ina e mon fennooɓe [nde]

    [50] ko pellet non, ɗum ko nimse e hoore yedduɓe ɓen

    [51] pellet kadi, ko nde goonga yananaaɗo

    [52] Haray subbunhinor innde Joomi maa, Mawɗo On

    Surah 70
    Ma'aarij

    [1] Torotooɗo torike lette yanayɗe

    [2] wonannde heeferɓe ɓen, alaa duñanoowo ɓe ɗe

    [3] ko immorde ka Allah, Jom ƴawruɗe

    [4] Malaa'ka'en wonndude e Jibriilu hino ƴawa faade e Makko, e nder ñalaande nde eɓɓoore mun woni duuɓi ujune cappanɗe jowi

    [5] Muñño tun, muñal labaangal

    [6] Kamɓe hiɓe yi*a (lette) ɗen ko woɗɗuɗe

    [7] Meɗen reeni ɗe Menen ko ɓadiiɗe

    [8] Ñalnde kammu ngun wa'oyta wa ko taayinaa

    [9] pelle ɗen wa'oya wa hottolle kardaako

    [10] ka ɓadondiraaɗo lamdotaako fii jeydaaɗo mun

    [11] Hiɓe hollindiree. Bonɗo on yeloto sottorgol lette ɗen nden ñalnde, ɓiɗɓe makko ɓen

    [12] e gennda makko, e neene gooto makko on

    [13] e gorol makko ngol moolayngol mo

    [14] e kala wonɓe ka leydi ɓen, fii no ɗum daɗndira mo

    [15] Ɗum gasataa. Ngen [Yiite] ko uuyunge

    [16] ɓoltaynge guri hoore

    [17] Hinge nodda on ɗuurniiɗo o hucciti

    [18] o mooɓi (jawle) o mari e marirgel

    [19] Pellet, neɗɗo tagaama ko o ɗenƴotooɗo

    [20] si bone memii mo, o faaya

    [21] si ko mo moƴƴere heɓi mo, o salora

    [22] Si wanaa juulooɓe ɓen. @Corrected

    [23] ɓen tawɓe ko ɓe duumiiɓe e juulde maɓɓe nden

    [24] E ɓen tawɓe hino ka jawle maɓɓe haqqee anndaaɗo

    [25] wonannde torotooɗo e haɗitiiɗi

    [26] e ɓen gomɗimɓe ñalaande njoɓdi diina

    [27] E ɓen tawɓe ko ɓe huluɓe lette Joomi maɓɓe ɗen

    [28] tawde pellet, lette Joomi maɓɓe ɗen wanaa hoolniiɗe

    [29] E ɓen tawɓe ko reenuɓe farjuuji maɓɓe ɗin

    [30] si wanaa e rewɓe maɓɓe maa ɓen horɓe maɓɓe ɓe ɓe jeyiri ñaame maɓɓe, ɗon on ɓe feletaake

    [31] Kala non ɗaɓɓuɗo [ka dakmitora] caggal ɗum, haray ko ɓen woni jaggituɓe ɓen

    [32] E ɓen tawɓe ko aynituɓe koolaaje e aadiiji maɓɓe ɗin

    [33] E ɓen tawɓe ko ñiiɓuɓe e seedeeji mun

    [34] e ɓen tawɓe ko reenooɓe e juulde maɓɓe nden

    [35] Ɓen ɗon ko teddinoyteeɓe e Aljannaaji

    [36] E ko heɓi yedduɓe ɓen takko maaɗa, hiɓe heñora

    [37] ka nano e ka ñaamo, ko ɓe dentoy-dentoy

    [38] Hara gooto kala e maɓɓe tamƴinoto naatoygol Aljanna neemaaji

    [39] Ɗun waɗataa ! Men tagiriɓe ko ɓe anndi

    [40] Mi woondirii Jeyɗo fuɗirɗe e mutirɗe On, pellet, ko Men hattanɓe

    [41] wattitirgol ɓe ko ɓuri ɓe moƴƴude, Men siforaa ronkugol [ɗum]

    [42] Accuɓe ɓe jumpa, ɓe fija haa ɓe hawroya e ñalaande maɓɓe nde ɓe kammbirananoo

    [43] ñalnde ɓe yaltiroyta e genaale ɗen heñaare, wa si tawii ko kaaƴe (sanamu) ɓe woni wugganaade

    [44] Hara gite maɓɓe no heli, koyeera no suddi ɓe. Ko nden ñalaande woni ko ɓe kammbirananoo

    Surah 71
    Nuh

    [1] Men nulii Nuuhu haa e yimɓe makko ɓen, wonnde : "Jertin yimɓe maa ɓen, ado lette muusuɗe arde e maɓɓe

    [2] O maakani [ɓe] : "Ko onon yo yimɓe am, min ko mi jertinoowo on ɓannguɗo

    [3] wonnde yo on rewu Allah, hulon Mo, ɗoftoɗon lam

    [4] O haforanay on junuubi mon ɗin, O nenna on haa e lajal taƴaangal. [Ko woni tun] lajal Allah ngal si hewtii, ngal nennetaake, si tawii hiɗon anndunoo

    [5] O maaki : "Joomi am, min mi noddirii yimɓe am ɓen jemma e ñalorma

    [6] kono noddaandu am ndun ɓeydaali ɓe, si wanaa dogugol

    [7] Tuma kala kadi nde mi noddi ɓe fii no Hafaranaa ɓe, ɓe waɗay kolli maɓɓe ɗin ka nder noppi maɓɓe, ɓe buumora comci maɓɓe ɗin, ɓe deppitoo, ɓe townitora townitaadee

    [8] Refti mi noddirii ɓe e kene

    [9] Refti mi feññinani ɓe, mi gunndii ɓe gunndaadee

    [10] Mi wi'i [ɓe] : "Insinanee Joomi mon, tawde O siforii wonnde Haforoow

    [11] O wurtira toɓo ngon e mo'on rewnindiral

    [12] O ɓeydira on jawle e ɓiɗɓe, O waɗana on gese, O waɗana on canɗi

    [13] E ko heɓi on, on jortaaki manngural Allah ngal

    [14] Hara le O tagir on taaɓe-taaɓe

    [15] E on yi'aali no Allah tagiri kammuulli jeeɗiɗi tegondirɗi

    [16] O waɗi lewru ndun jalɓundu e majji, O waɗi naange ngen pitilol

    [17] Ko Allah fuɗniri on ka leydi fuɗnugol

    [18] refti O ruttiray on e mayri, O yaltina on yaltinndee

    [19] Allah waɗiranii on leydi ndin weertaandi

    [20] fii yo on naatir e mayri laawi yaajuɗi

    [21] Nuuhu maaki : "Joomi am, ɓee yeddii lam, ɓe jokkii on mo jawle mun e ɓiɗɓe ɓeydaali ɗum si wanaa hayrugol

    [22] Ɓe fewji feere mawnde

    [23] ɓe wi'i: "Wata on terto dey reweteeɗi mon ɗin: wata on terto Wudda, e Suwaa'a, e Ya'uuqatha, e Nasr

    [24] Ko pellet, ɓe majjinii ko ɗuuɗi. [Joomi] wata A ɓeydir tooñuɓe ɓen, si wanaa majjere

    [25] Ko sagu goopi maɓɓe ɗin ɓe yooliranoo, ɓe naadaa Yiite, ɓe heɓanaano ko'e maɓɓe faabotooɗo gaanin Allah

    [26] Nuuhu maaki kadi : "Joomi am, wata A accu e leydi ndin, hay keefeero dilloowo

    [27] Ko pellet, si A accii ɓe, ɓe majjinay jeyaaɓe Maa ɓen, ɓe jiidoytaako si wanaa bonnooɓe ɗuuɗuɓe geddi

    [28] Joomi am, haforanam min e jibimɓe lam ɓen, e ɓen gomɗimɓe naatuɓe ka suudu am, e gomɗimɓe worɓe ɓen e gomɗimɓe rewɓe ɓen; wata A ɓeydir tooñuɓe ɓen, si wanaa halakuyee

    Surah 72
    Jinn

    [1] Maaku : "Wahayinaama e am, wonnde dental jinna heɗino [lam miɗo jannga Alqur'aana], ɗi wi'i: "Menen men nani janngeteende haawniinde

    [2] Hinde ɗowira e peewal. Men gomɗinii nde. Men kafidatah e Joomi amen, hay e gooto

    [3] E wonnde manngural Joomi amen ngal mawnii, O siforaali jogitagol genndo, wanaa ɓiɗɗo

    [4] E wonnde [Ibuliisa] ɗayɗo on e amen hino wowlaynoo penaale e hoore Allah

    [5] Menen men sikkuno wonnde yimɓe e jinna wowlataano fenaande e hoore Allah

    [6] Hari le worɓe yimɓe hino mooloraynoo worɓe jinna, ɓe ɓeydi ɗi bewre

    [7] Kamɓe [yimɓe ɓen] ɓe sikkir no sikkirɗon non, wonnde Allah immintintah hay gooto

    [8] E wonnde men meemii kammu ngun, men tawi hingu hebbiniraa aynooɓe tiiɗuɓe e docote

    [9] E wonnde meɗen jooɗotonoo ton fii heɗagol. Kala non heɗitiiɗo jooni, o hawray e docotal tommbingal

    [10] E wonnde men anndaa si ko bone faandanaa wonɓe ka leydi ɓen, kaa hara Joomi maɓɓe faandani ɓe peewal

    [11] E wonnde hino e amen moƴƴuɗi, hino e amen kadi ko jaasi ɗum. Hari meɗen e laawi seertuɗi

    [12] E wonnde men fellituno men laawotaako Allah ka hoore leydi, e wonnde men laawortaa Mo dogugol

    [13] E wonnde nde men nanunoo peewal nagl, men gomɗini ngal. Kala gomɗinɗo Joomi mun, on hulataa ɗuytaneede [moƴƴi] wanaa ɓeydaneede [bonɗi]

    [14] E wonnde hino e amen jebbiliiɗi, hino e amen kadi ooñiiɗi. Kala jebbilii ngii, ɗin ɗon faandike peewal

    [15] Ooñiiɗi ɗin kan, ɗi laatanike Jahannama on carmalle

    [16] E wonnde si ɓe ñiiɓuno e hoore laawol ngol, ko pellet, Men yarnayno ɓe ndiyam ɗuuɗuɗam

    [17] fii yo Men ndaarndoro ɓe heen. Kala ɗuurniiɗo e jantoore Joomi mun nden, O naaday mo e lette sattuɗe

    [18] E wonnde juulirɗe ɗen ko Allah heeranii. Wata on kafidu e Allah hay e gooto

    [19] E wonnde tuma jeyaaɗo Allah on darinoo himo rewa Mo, ɗi ɗeɓuno waɗɗondirgol e hoore makko

    [20] Maaku : "Anndee ko Joomi am (tun) mi rewata, mi kafidataa Mo kadi hay e gooto

    [21] Maaku : "Min on mi waawanaa on duñude lorra, wanaa fii pooɗugol nafa

    [22] Maaku : "Hay gooto waawaa daɗndugol lam e Allah; mi heɓataa ko woori Mo ƴooñorde

    [23] si wanaa yottingol immorde e Allah e nule Makko ɗen. Kala yedduɗo Allah e Nulaaɗo Makko on, haray ko Yiite Jahannama woodani mo, ɓe luttay e magge poomaa

    [24] Haa si ɓe yi'ii ko ɓe kammbirananoo kon, ɓe aray anndude ko hombo ɓuri lo'ude ballo, ɓuri kadi fanɗude limoore

    [25] Maaku : "Mi anndaa si ko kammbiranaɗon kon hino ɓadii, maa si Joomi am waɗanay ɗum dumunna

    [26] Ko O ganndo wirniiɗi. O ƴellintinantaa wirniiɗi Makko ɗin hay e gooto

    [27] si wanaa mo O welanaa e Nulaaɗo, O naadnay yeeso on e ɓaawo makko tommbotooɓe

    [28] fii yo o anndu wonnde ɓen yottinii nule Joomi maɓɓe ɗen. O huɓindorii (anndugol) ko woni ka maɓɓe kon, O mofti limoore kala huunde

    Surah 73
    Muzzammil

    [1] Ko an yo buumorɗo [comci mun]

    [2] Ɓaŋo (wuurnitaa) jemma on, si wanaa seeɗa [e makko]

    [3] feccere makko, maa ɗuytaa seeɗa e ɗum

    [4] maa ɓeydaa ɗon. Janngiraa Alqur'aanaare nden rewnindiral

    [5] Meɗen saatii tellinnde e maaɗa konngol teddungol

    [6] Pellet, ko dewal tummbo jemma ngal, ɓuri tiiɗude batte e fooccaade konngol

    [7] Anndu hino woodan-maa e ñalorma on, ferlitagol juutungol

    [8] Janto innde Joomi maa nden, taƴo-ɗaa yahaa e Makko hattirde taƴagol

    [9] Jeyɗo On fuɗnaange e hiirnaange.Reweteeɗo woo alaa e si nwona Kanko,Jogito Mo hoolorteeɗo

    [10] Muñño e ko ɓe wowlata kon; woɗɗito-raa ɓe woɗɗitannde labaande

    [11] Accidam e fennooɓe joomiraaɓe neemaaji ɓen; habbito-ɗaa ɓe seeɗa

    [12] Ko pellet, hino ka Amen gaa : Tonngii e Jahiimi

    [13] e ñaametee ɗeɗɗoowo, e lette muusuɗe

    [14] Ñalnde leydi ndin e pelle ɗen dillata, pelle ɗen wa'a wa njaare ilayndi

    [15] Min nelii e mon nelaaɗo haa o wona seede e dow mon hono no Min nelduno faade e Fir*awna Nelaaɗo

    [16] Fir*awna woopi nelaaɗo O Min nanngi mbo nanngugol cattungol

    [17] Hono ndeenraton pittaali mon si on yeddi ñalawmo baɗoowo sukaaɓe danndalinde

    [18] Kammu o na fetti e kulhuli hembo laatiima fodoore Alla ko wonoore

    [19] Ko oon woni waaju goongo kala faalaaɗo daɗde nanngira joomiiko ruttorde

    [20] Pellet joom Ma na anndi haɗa juula ko ɓuri famɗude e tataɓal jemma wollo feccere mammbo wondude e fedde e ɓeen wonduɓe e Ma Alla hoddira jemma e ñalawma O anndi on tonngataa mbo O yaafii mon, njannge ko newanii on e Quraana hombo anndi ma won e mon ñawɓe goo ngona e ɗatngal ka leydi hoɓe ndaarta ɓural Alla woɓɓe kadi na kaɓano laawol Alla njannge ko newanii mon e hembo ndarnon juulde tottiron askal ñamlon Alla ñamaande moƴƴere kala ko mbaɗaɗon ko*e mon e jam tawon mbo ka Alla hombo ɓuri moƴƴude e mawnude njobdi njaafnee Alla sabu Alla ko jaafatooɗo ko jurmotooɗo

    Surah 74
    Muddaththir

    [1] Ko an yo mojiiɗo

    [2] Ɓaŋo waajo-ɗaa

    [3] Fii Joomi maa, mawninaa

    [4] Comci maa ɗin, laɓɓinaa

    [5] Sanamuuji ɗin, woɗɗito-ɗaa

    [6] Wata a okkir fii heɓugol ko ɓuri ɗum

    [7] Ko fii Joomi maa, muññortaa

    [8] Si wuttaama ka allaandu

    [9] haray nden ñalnde woni, ñalaande sattunde

    [10] e hoore heeferɓe ɓen, nde wanaa newiinde

    [11] Accidam e mo Mi tagi on kañun tun

    [12] Mi waɗani mo jawdi ɗuuɗundi

    [13] e ɓiɗɓe wonnduɓe e makko

    [14] Mi yaññani mo yaññudee

    [15] refti himo tamƴinoo nde mi ɓeydata

    [16] Ɗum waɗataa ! Tawde o laatino sanndalɗiiɗo e Aayeeje Amen ɗen

    [17] Aray Mi fawa mo lette sattuɗe

    [18] Kanko on, o miijiti o eɓɓindii

    [19] O huɗaama hono no o hoddiri

    [20] Refti o huɗa hono o hoddiri

    [21] Refti o ndaari

    [22] Refti ñirɓanii o ɓeydi ñirɓinaade

    [23] Refti o runtii hombo mawnikini

    [24] ɓe wi'a: "Ɗum wonaali, si wanaa mbilewu ɓanngu ngu

    [25] Mbo wonah si wonah konngol aade

    [26] Ma Mi naatnu mbo yiite saqara

    [27] Hol ko anndin ma ko woni Saqara

    [28] Nge heddatah nge accatah

    [29] Sumoowe geece

    [30] Ina e dow mannge sappa e jeenay

    [31] Men waɗaali aynooɓe yimɓe Yiite ngen, si wanaa Malaa'ika. Men waɗiraali limoore maɓɓe si wanaa jarraborgol yedduɓe ɓen, e fii yo henan okkaaɓe Defte ɓen, e fii no gomɗimɓe ɓen ɓeydora gomɗinal, e fii wata okkaaɓe Defte ɓen e gomɗimɓe ɓen sikkito; e fii yo ɓen ɓe ñawu woni e ɓerɗe mun e heeferɓe ɓen wi'u: "Hara ko honɗum Allah faandorii e ngal misal?" Ko wano non Allah majjinirta mo O muuyani, himo fewna kadi mo O muuyani. Hay gooto anndaa yeru koneeli Joomi maa ɗin, si wanaa Kanko. Ngen [Yiite] wonaali, si wanaa waaju wonannde neɗɗanke

    [32] Kono yo henane! Mi woondirii lewru ndun

    [33] O woondiri jemma si mbo runtii ma

    [34] E subaka si mbo fooyni

    [35] Ko mbo gootel e mawɗi

    [36] Ko nge jertinirde wonannde neɗɗanke

    [37] Wonannde on yiɗuɗo e mo'on, nde o yaccotoo maa nennoo

    [38] Wonkii kala ko faggii kon nanngirte

    [39] Si wanaa yimɓe ñaamo ɓen

    [40] hiɓe e nder gese, hiɓe lamndondira

    [41] fii bomɓe ɓen

    [42] ko hoɗum naadi on Saqara

    [43] Ɓen wi'a: "Men jeyanooka e juulooɓe ɓen

    [44] men jeyanooka kadi e ñamminooɓe miskimɓe ɓen

    [45] Hari men jumpidayno kadi e jumpooɓe ɓen

    [46] Hari kadi men fennayno fii ñalaande njoɓdi nden

    [47] Haa [maayde] yananaande nden arani men

    [48] Nafataaɓe tefoore tefooɓe

    [49] Hol ko waɗi ɓe sirkuɓe na ɗuurno Quraana

    [50] Hoɓe mba*i e bamɗi laawatooɗi na ndoga

    [51] Dokɗi mbaroodi

    [52] Gooto e mum en fof na faaala totteede ɗeri caraaɗi

    [53] Alah woni koɓe kulaani laakara

    [54] Alah ɗuum ko ciftanirgol

    [55] Ko kala faalaaɗo waactaroo mbo o waaccaroo mbo

    [56] ɓe mbaactaaka si wonah Alla na haaja, ko Kanko woni kaanduɗo e huleede ko Kanko woni kaanduɗo e yaafaade

    Surah 75
    Qiyaama

    [1] Mbeɗa woondira ñande ndarnga

    [2] Mbeɗa woondira fittaandu felooru

    [3] Mbela aade sikkat Min ndenndintah ƴi*e makko

    [4] Oho kay mbeɗa Min kattani fotndude gulle peɗeeli makko

    [5] Kono aade yiɗi konde o wonata saay yeeso ka yeeso makko

    [6] Hiɓe lamndoo : "Ko honnde woni Ñalaande njoɓdi kuuɗe

    [7] Si yitere majii

    [8] Lewru nanngaa

    [9] Naange e lewru ndenndina

    [10] Ndeen aade wi*a hoɗo dogirde woni

    [11] Alah dogdu alah e oon ñalngu

    [12] Koto joom ma ñande heen nwoni ruttorde

    [13] Aade na habre ñande heen ko ardini e golle e ko o leelni

    [14] Ko woni ko aade na seedii e fittaandu makko

    [15] Hay si o addii ngantuuji makko

    [16] Woto dillin heen ɗemngal Ma haa njaawnaɗa e hembo

    [17] Ko Minen woodani renndinde mbo e jannginde mbo Ma

    [18] Si Min njanngii mbo rew e jande makko

    [19] Refti ko e Amen fawi firde mbo

    [20] Alah woni ko hoɗon ƴiɗi aduna jaawɗo ko gasata

    [21] Accon laakara

    [22] Geece malaaɓe ñande heen na fooyni

    [23] Hoɗe ndaara faade e joom mum en

    [24] E geece ñirɓaniiɗe ñande heen

    [25] Hoɗe cikka ma telline e mum en musiiba mawɗo

    [26] Alah sindu yottiima bororde

    [27] Wi*e hombo moccata

    [28] O yananee ko ɗuum woni ceergol e aduna

    [29] Korlal fiilto e korlal

    [30] Ka joom ma ñande heen nwoni ruttorde

    [31] O goonɗinaani o juulaani

    [32] Kono o fennu o ɗuurnii

    [33] Refti o yahi ka koreeji makko hombo wasoo

    [34] Halkaare woodaniima e halkaare

    [35] Refti halkaare woodanii ma e halkaare

    [36] Mbela aade sikku o accete hombo duda

    [37] Mbela o wonaana toɓɓe maniyyu yuppateende e rannga

    [38] Refti o wonti heɗɗere O tagi O fonndi

    [39] O waɗI heen kuɓe dewel e gorel

    [40] Mbela Oon hattanaani wuurtinde maayɓe

    Surah 76
    Dahr

    [1] Mbela arii e aade tumo e yonta nde o wonaana hay huunde jantateende

    [2] Min tagii aade e toɓɓere jillunde ndiyam gorko e debbo Min kumpitoo mbo Min laatini mbo nanoowo ji*oowo

    [3] Min peewnii mbo e laawol o yetta wollo o yedda

    [4] Pellet Min keblinii heeferbe callalle e tonngi e yiite

    [5] Pellet ɗigguɓe ɓe na yara e kaas jilluɗo kaafuur

    [6] Seewnde nde jiyaaɓe Alla ɓallinaaɓe njarata hoɓe ilnande ilnugol

    [7] Hoɓe kuuɓna takkere hoɓe kula ñalawma mbo bone mum na caroo

    [8] Hoɓe ñammina ñamri wondude e yiɗde ndi miskiin e alyatiime e dahaaɗo

    [9] Min ñamminirta mon ko sabi Alla Min faalaaka e mon njoɓdi wonah yetteede

    [10] Pellet min kuli ummaade e joomi amen ko ñalawma nyirɓiniiɗo cattuɗo tumminaare

    [11] Alla reeniɓe e bone oon ñalawma O okkiɓe pummam labaɗam e weltaare

    [12] Alla yoɓiri ɓe koɓe muñi ko aljanna e hariir

    [13] Hoɓe tuugnii e fotooyji ɓe yi*atah heen naange wonah jaangol cattungol

    [14] Na ɓadi e dow mum en ɗowdi mammba ɓesnaaɗe mum na eeltanaaɓe eeltegol

    [15] Ina taarneeɓe ngennduwon kaalis e kaasyon na feewnira weer

    [16] Kaaseeje kaalis hoɗe potndira potndegol

    [17] Hoɓe njarnee kaas njilludi mum ko janjabiil

    [18] Seewnde na e hembo na inne Sal sabiil

    [19] Sukaaɓe saasnaaɓe na mbanngo e mum en si a yi*iiɓe cikka ko ɓe lu*u lu*u caraaɗo

    [20] Si a yi*i toon yi*a neema e laamu manngu

    [21] Ina e dow mum en comci sundus ɗi mbaadi haaka hecco e istabraq ɓe ɓoorna jawe kaalis joom mum en yarnaɓe njaram laaɓɗam

    [22] Pellet ɗum wonanii mon njoɓdi golle mon kadi golle mon ngoniina mantaaɗe

    [23] Ko Minen tigi tellini Quraana e dow ma tellingol

    [24] Muny e ñaawoore joom Ma woto ɗofto e mum en bakkadinɗo wolla keefeero

    [25] janta inne joom ma subaka e kikiiɗa

    [26] E jemma he sujjan Mbo cubahinanɗaa Mbo jemma juutɗo

    [27] Pellet ɓe na njiɗi nguurndam aduna yaawɗam gasde ɓe acca caggal mum en ñalawma nisɗo

    [28] Ko Minen tagi on Min cemmbini terɗo si Min haajaama Min gostoroo on nandadiiɓe mon gostogol

    [29] Ko nde woni waaju goongo kala faalaaɗo daɗde nanngira faade e joomiiko ruttorde

    [30] On paaletaake si wonah Alla haaje pellet Alla ko Ganndo ko ñeeño

    [31] Hombo naatna mbo O welaa e yurmeene Makko O heblanii tooñɓe ɓe lepte muusɗe

    Surah 77
    Mursalaat

    [1] O woondirii keneeli dewandirɗi hono siiru puccu

    [2] E bippooji bippugol

    [3] E carooji cargolo

    [4] E ceerndooji ceerndugol

    [5] E tellinooji wahyu

    [6] Gantingol wollo jeertingol

    [7] ko podante ɗon ko, ko goongo

    [8] Si koode ɗe momtaama

    [9] Si kammu o huuftaama

    [10] Si pelle ɗe nawaama

    [11] Saanga Nelaaɓe kappana waktu

    [12] E ñalawma dirtinaaɗo

    [13] Wonande ñalngu ceerndugol

    [14] Holko anndin ma ñalngu ceerndugol

    [15] haray nden ñalnde, bone woodanii fennuɓe ɓen

    [16] Mbela Min kalkaani adinooɓe ɓe

    [17] Refti Min ndewni heen sakkatiiɓe ɓe

    [18] Ko hono nih Min mbaɗata bonɓe ɓe

    [19] haray nden ñalnde, bone woodanii fennuɓe ɓen

    [20] Mbela Min tagaani mon e ndiyam koyɗam

    [21] Min mbaɗi ɗam e rannga huɓandiinga

    [22] Haa e happu ganndaaɗo

    [23] Min koddiri mbo heskey ɓe Hoddirooɓe

    [24] haray nden ñalnde, bone woodanii fennuɓe ɓen

    [25] Mbela Min mbaɗaani leydi coomoori mon

    [26] Wuurɓe e maayɓe

    [27] Min mbaɗi e hendi penɗe toowɗe Min njarni mon ndiyam mbelɗam

    [28] haray nden ñalnde, bone woodanii fennuɓe ɓen

    [29] Pokkitane faade ko pennatnaɗon

    [30] Pokkitane faade e ɗowdi ndi ɗemɗe tati

    [31] Ndi ɗowdintah nafatah e lew lewndu

    [32] Honge werlo peete mawe hono kuɓeeje

    [33] Elle koɗe geloobi coooyi

    [34] haray nden ñalnde, bone woodanii fennuɓe ɓen

    [35] E o ñalngu ɓe kaalatah

    [36] Ɓe cakkittaake saba ɓe ngantina

    [37] haray nden ñalnde, bone woodanii fennuɓe ɓen

    [38] O ko ñalngu ceerndugol Min ndenndinii on wondude e adiiɓe ɓe

    [39] Si tawii hoɗon njogii feere pewjanee kam

    [40] haray nden ñalnde, bone woodanii fennuɓe ɓen

    [41] Pellet, gomɗuɓe ɓen wonii e ɗowdiiji e ɓulli

    [42] E ɓesnaaɗe koɓe tuuyate

    [43] [Ɓe wi'anee] : "Ñaamee yarone, ko newi moɗdu, sabu kon ko gollaynoɗon

    [44] Ko non woni ko Men warjorta moƴƴimɓe ɓen

    [45] haray nden ñalnde, bone woodanii fennuɓe ɓen

    [46] ñaame ndakmitaɗon setta ko on bannddiiji

    [47] haray nden ñalnde, bone woodanii fennuɓe ɓen

    [48] Siɓe wiyaama ndukƴe ɓe ndukƴatah

    [49] haray nden ñalnde, bone woodanii fennuɓe ɓen

    [50] Honde yeewtere caggal oon ɓe goonɗinta

    Surah 78
    Naba'

    [1] Kol ko ɓee naamnandirta

    [2] Ko faati e kabaaru mawɗo

    [3] Mboɓe luuri e mum

    [4] Alah wonah noon, maɓe nganndu

    [5] Refti yaama maɓe nganndu

    [6] Mbela Min mbaɗaani leydi ndaɗɗudi keblaandi

    [7] E pelleɗe ngona penɗe

    [8] Min tagi on kuɓe

    [9] Min mbaɗi ɗoyngol mon fooftere

    [10] Min mbaɗi jemma o ko sutura

    [11] Min mbaɗi ñalawma ko yiilaraade nguura

    [12] Min mahi dow mon jeeɗiɗi cattuɗi

    [13] Min mbaɗi lampu jalbuɗo kuɓɓam

    [14] Min tellini ummaade e duule ndiyam njuppajam sanne

    [15] Ngam Min njaltina heen gabbe e puɗi

    [16] E gese piilandirɗe

    [17] Pellet, ko ñalaande Senndindiro ngon, laatinooma ko saatinaa

    [18] Ñande allaadu ndu wutta ma on ngardu pelle pelle

    [19] Kammu on udditee mbo laato dame

    [20] Pelle ɗe yahnaa ɗe ngonta merere

    [21] Pellet Yiite jahannama wonti tommborde

    [22] Nge wonanii bewɓe ɓe ruttorde

    [23] Ma ɓe ñiiɓ toon dummunaaji

    [24] ɓe meeɗatah toon ɓuuɓol wolla ndiyam ɓuuɓɗam

    [25] Si wonah patɗam ƴiiƴiiri

    [26] Njobdi kawrundi e koɓe ngonno ko

    [27] Pellet ɓe ngoniina ɓe njoortaaki haasboore

    [28] ɓe pennii aayeeje Amen pennugol

    [29] Kala huunde min tonngirii nde binndol

    [30] Meeɗe Min ɓeydantah on si wonah lepte

    [31] Pellet na woodani hulɓe Alla ɓe foolirde

    [32] Gese e inabeeje

    [33] E ƴoolnuɓe giƴiraaɓe

    [34] E kaas sanngara keewɗo

    [35] Ɓe nanataa nder toon haala meere, wanaa ko bakkondiŋta

    [36] Ko njoɓdi ummaade ka Alla e dokke keƴɗe

    [37] jom kammu e leydi e ko woni hakkunde mum en jurmtooɗo Mbo ɓe ngalah e dow Mum haala

    [38] Ñande jibriil ummii tawa malayka en na waɗi sappeeli ɓe haalatah si wonah mbo Alla sakkitani o haala ko feewi

    [39] Ko oon woni ñalngu goongo kala faalaaɗo daɗde nanngira joomiiko ruttorde

    [40] Min njeertinii on lepte ɓadiiɗe ñande aade ndaari ko juuɗe mum mbaɗno keefeero o wiya haaniina mi woniina leydi

    Surah 79
    Naazi'aat

    [1] Alla woondirii malayka en pooɗooji pittaali pooɗgol cattungol

    [2] Alla woondirii malayka en ittatɗi pittaali e newuya

    [3] Alla woondirii lummbatooɗi lummbagol

    [4] Alla woondarii daɗandirooji daɗndirgol

    [5] E Alla woondirii yiilayɗi yamiroore

    [6] ñande dimmbii dimmbatnde

    [7] Rewa e hendu woɗndu

    [8] ɓerɗe ɗe ñande heen na kuli

    [9] Ndaarɗe mum en na koyi

    [10] Hoɓe mbi*a mbela komin ruttatooɓe no min ngonirnoo

    [11] Mbela somin ngontii ƴi*e ndappuɗe min nduttoto

    [12] ɓe mbi*a si min nduttiima sinnda de ɗum wona duttal pertungal

    [13] ɗuum ko haacaango wooto

    [14] Ndeke tan ɓe ngontii wuurɓe

    [15] taw si arii e maaɗa Yewtere fii Muusaa

    [16] Tuma nde joom Makko noddi mbo ka caatngol Tuwaa

    [17] Yahu ka Fir'awna, pellet, kanko o bewi

    [18] Maakan mbo mbela woodanaani ma nde laaɓata e keefaraagal

    [19] Mi feewnu ma e joom ma kulaa Mbo

    [20] O holli mbo aaya mawɗo on

    [21] O fennii o woopi

    [22] Refti o runtii hombo yaha

    [23] O renndini o noddi

    [24] O wi*i ko miin woni joom mon ɓurɗo toowde

    [25] Alla nanngiri mbo lepte cakkitiiɗe e gadane

    [26] Wonii e ɗuum teskuya wonande kulɗo Alla

    [27] Mbela ko tagde mon ɓuri sattude wolla ko kammu mbo O mahi o

    [28] O ɓamti mbildi mammbo O fotndi mbo

    [29] O niɓɓaɗini jemma makko O yaltini annoore makko

    [30] E leydi ndi caggal ɗuum O werti ndi. @Corrected

    [31] O yaltini heen ndiyam mayri e durngol mayri

    [32] Pelle ɗe O ñiɓi ɗe

    [33] Ngam wona nafoore mon e kulle mon

    [34] Si wuttaandu ɗimmuru ndu arii

    [35] ñalawma mbo kala aade siftori ko o yahnoo

    [36] Yiite nge ɓannginane wonande oon ji*oowo

    [37] Tawi ko oon bewɗo

    [38] O ɓurni nguurndam aduna

    [39] Ko yiite woni hoɗorde makko

    [40] Tawi ko oon kulɗo daraade e yeeso joom makko o haɗi fittaandu belaaɗe

    [41] Ko aljanna woni hoɗorde makko

    [42] Hoɓe naaamna Ma ndey darnga daroto

    [43] A alanah ɗum ganndal saka kaala ɗum

    [44] Ko e joom ma tan woni haaɗtirde ganndal darnga

    [45] Ngonɗa tan ko jeertinoowo wonande kulɗo mbo

    [46] Elle kamɓe ñande ɓe nji*ata darnga ɓe ñiiɓaani si wonah kikiiɗa yel wolla feññaange

    Surah 80
    Abasa

    [1] O ñirɓanii o runtii

    [2] Sabu arde e Makko gumɗo

    [3] Hol ko anndin Ma yaama o laaɓa

    [4] Wolla o waajito waaju o nafa mbo

    [5] Tawi ko oon jondaniiɗo o hoore makko

    [6] Aan noon haɗa faloo mbo

    [7] Alah ko fawi Ma si o laaɓaani

    [8] Tawi ko oon garɗo e Ma hombo yaha

    [9] Hombo huli Alla

    [10] Aan haɗa sokliri mbo gaa e woɓɓe

    [11] Alah ɗuum ko ciftanirgol

    [12] Ko kala faalaaɗo jantoo mbo

    [13] E nder ɗeri teddinaaɗi

    [14] ɓamtaaɗo ceninaaɗo

    [15] Hombo e juuɗe malayka en

    [16] Tedduɓe heewɓe jam

    [17] Huɗaama aade alah ko ɓuri mbo heefarinde

    [18] E honde huunde O tagri mbo

    [19] E toɓɓere O tagri mbo o hoddiri mbo

    [20] Refti O newnani mbo laawol

    [21] Refti O wari mbo O naatni mbo yenaande

    [22] Refti si O faalaama O ummina mbo

    [23] Alah o waɗaani ko Alla yamiri mbo

    [24] Yo aadee ndaar ñaamdu makko

    [25] Min njuppii ndiyam ɗam juppugol

    [26] Refti Min ceeki leydi ndi ceekgol

    [27] Min puɗni e hendi gabbe

    [28] E inabu e ñaayka ngam daabe

    [29] E oliv e tamara

    [30] E gese keewɗe leɗɗe

    [31] E muuyanteele e huɗo ngam daabe

    [32] Ngam wona nafoore mon e kulle mon

    [33] Si haacaango ngo arii

    [34] ñande aade dogi musiɗɗo makko

    [35] E neene makko e baaba makko

    [36] E gondiijo makko e ɓiɓɓe makko

    [37] Kala aade e mum en ñande heen na jogii ko yoni mbo

    [38] Geece malaabe ñande heen na fooyni

    [39] Hoɗe njala hoɗe mbeltii

    [40] Geece goo na e dow mum en punndi-sollaaru

    [41] Na hippaɗe niwre

    [42] Ko ɓeen ngoni heefareeɓe faajireeɓe

    Surah 81
    Takwiir

    [1] Si kammu hofaama

    [2] Si koode caami

    [3] Si pelle ɗe nawaama

    [4] Si geloobi cowiiɗi dudnaama

    [5] Si kulle ladde ndenndinaama

    [6] Si maaje ɗe kuɓɓaama

    [7] Si pittaali cinndindiraama

    [8] Si ubbangel na wuuri naamnaama

    [9] Hol bakkaat ngel wardaa

    [10] Si ɗeri caaktaama

    [11] Si kammu o huuftaama

    [12] Si yiite huɓɓaama

    [13] Si aljanna ɓallinaama

    [14] Fittaandu annda ko ndu addi

    [15] Mbeɗa woondira koode birniiɗe

    [16] Dogooje birnatooɗe

    [17] Mi woondarii jemma si mbo arii e niɓɓidde

    [18] E subaka si annoore mum feeñi

    [19] wonnde pellet, [Alqur'aana] ko konngol Nulaaɗo tedduɗo

    [20] jom semmbe ka jom arsi dokkaaɗo daraja. @Corrected

    [21] ɗoftaaɗo toon koolaaɗo

    [22] Gondiijo mon o wonah haangaaka

    [23] Ko goongo O yi*ii mbo to jookli laaɓtuɗi

    [24] O wonah ɗawoowo yottinde mon mbirniindi

    [25] Quraana wonah konngol seytaan diddaaɗo yurmeende on

    [26] Hoɗo njahaton

    [27] Ndee [Alqur’aanaare] wonaali, si wanaa waaju tageefo ngon

    [28] Kala faalaaɗo e mon fooccaade

    [29] On faaletaake fooccaade si wonah Alla haaje ɗuum jom binnde On

    Surah 82
    Infitaar

    [1] Si kammu on fettii

    [2] Si koode ɗe cariima

    [3] Si maaje ɗe puccitaama

    [4] Si genaale mbaylaama

    [5] Fittaandu annda kondu waɗno e golle e kondu leelnuno e golle

    [6] Eehey ma neɗɗanke hol ko hoomtuma e joom ma Tedduɓɗo O

    [7] Oon takɗo ma O fotndi terɗ ma O waɗ ma potandirɗo

    [8] E kala mbaadi ndi O haaja O feewnir ma

    [9] Alah, woni ko on yeddooɓe ñalngu noɓdi

    [10] Pellet ina woodi e dow mon malaykaaji deenooji

    [11] Tedduɗi binndooji

    [12] Gannduɗi ko ngolloton

    [13] Pellet ɓeen ɗigguɓe hoɓe e neema

    [14] Faajireeɓe noon ina e yiite

    [15] Hoɓe naatange ñande ñalngu njoɓdi

    [16] ɓe ngonah wirnatooɓe nge haa bada

    [17] Holko anndin ma ñalngu njobdi

    [18] Refti holko anndin ma ñalngu njobdi

    [19] ñande fittaandu jogantaaki fittaandu hay huunde huunde fof ko Alla woodani ñande heen

    Surah 83
    Mutaffifiin

    [1] Halkaare woodanii ɓeen ustooɓe peese

    [2] ɓeen peesnatooɓe yimɓe ɓe ɗaɓɓa timminaneede

    [3] Siɓe ɓetanii ɓe wolla ɓe peesanii ɓe usta

    [4] E ɓee kan fellitaa wonnde ko ɓe immintinteeɓe

    [5] Woodanii mbo ñalngu mawngu

    [6] ñande yimɓe ummanii jom binnde

    [7] Alah, pellet deftere faajireeɓe nani e sijijiin

    [8] Ko honɗum anndin maa ko woni SijjIiin

    [9] Ko deftere tonngaande

    [10] haray nden ñalnde, bone woodanii fennuɓe ɓen

    [11] ɓeen fennooɓe ñalaande njoɓdi

    [12] Fennatah mbo si wonah kala palguɗo keerol bakkadinɗo

    [13] Si Aayeeje Amen ɗen janngaama e [tawnde] makko, o wi'a: "Ko tinndi adinooɓe

    [14] Alah, kono muuri ɓerɗe maɓɓe koɓe pennatnoo ko

    [15] Alah ɓeen de koɓe haɗaaɓe yiide joomi mum en

    [16] Refti pellet koɓe naatooɓe yiite

    [17] Refti ɓe wi*e:"Meeɗee lepte mon ɗen; ko ɗum woni ko pennatɗon kon

    [18] Alah, pellet deftere ɗigguɓe nani e ka illiyyiina

    [19] Ko honɗum anndin maa ko woni Illiyyiina

    [20] Ko deftere tonngaande

    [21] Na seedoo nde ɓurɓe ɓadaade

    [22] Pellet ɓeen ɗigguɓe hoɓe e neema

    [23] E leece hoɓe ndaara

    [24] Ina anndee e geeece mum en weltaare neema

    [25] Hoɓe yarnee dola omndaako

    [26] Haaɗtirde mum ko lati misku e ɗuum de yo fooɗondir fooɗondirooɓe

    [27] Hombo e Tasniim ɗuum ko seewnde ɓurnde toowde to aljanna

    [28] Seewnde nde ɓurɓe ɓadaade njarata

    [29] ɓeen faajirinɓe ngoniina na njala ɓeen goonɗinɓe

    [30] Siɓe mbirtiima ɓe ɓe ngona e ɓiiñandirde

    [31] Siɓe nduttiima e koreeji maɓɓe ɓe ndutto koɓe weltiiɓe

    [32] Siɓe nji*iiɓe ɓe mbi*a ɓe ko ɓe majjuɓe

    [33] ɓe nelaaka e dow mum en ngam reende ɓe

    [34] Hannde de goonɗinɓe njala heeferɓe

    [35] E leece hoɓe ndaara

    [36] Mbela heeferɓe njoɓaama koɓe mbaɗatnoo ko

    Surah 84
    Inshiqaaq

    [1] Si kammu on fettii

    [2] Mbo heɗtii joomiiko hakke woodani mbo

    [3] Si leydi fooɗtaama

    [4] Ndi werlii ko woni e hendi ndi acciti

    [5] Mbo heɗtii joomiiko Mbo hakke woodani O

    [6] Eehey maa aade aan ko a tampoowa golloowo faade e joom ma ko a kawroowo e makko

    [7] Tawi ko oon tottiraaɗo deftere mum junnga ñaama

    [8] Yaama o haasbe haasbeere newiinde

    [9] O ruttoo to banndiraaɓe mum ko o beltiiɗo

    [10] Tawi ko oon tottiraaɗo deftere makko caggal keeci makko

    [11] Yaama o nodda halkaare

    [12] O naatnee yiite

    [13] Pellet o woniina beltiiɗe e nder koreeji mum

    [14] Pellet o sikkiina o ruttataaka

    [15] Oho kay pellet joom makko na yi*a mbo

    [16] Mbeɗa woondira mboɗeeri koode saanga mutal

    [17] O woondiri jemma e kombo mofti

    [18] O woondirii lewru sundu renndii

    [19] Ma on peewnire tigi ommboode e dow ommbbde

    [20] Hol ko haɗi ɓee goonɗinde

    [21] Si Quraana janngaama e dow mum en ɓe cujjatah

    [22] Woni kay ko ɓeen yedduɓe ko fennooɓe

    [23] Ko Alla anndi ko ɓe coomi e ɓerɗe mum en

    [24] Habruɓe lepte muusɗe

    [25] Si wonah ɓeen gomɗimɓe ɓe golli golle moƴƴ ɗe, hino woodani ɓe njoɓdi ndi taƴondirtaa

    Surah 85
    Buruuj

    [1] Mi woondirii kammu jom ɗate ngun

    [2] O woondirii ñalawma podaaɗo o

    [3] O woodarii kala ceediiɗo e kala ko seedaaɗo

    [4] Huɗaama yimɓe Ukhduud-fettinɓe leydi petti mawɗi

    [5] Yiite marnge kuɓɓam

    [6] Tuma nde ɓe jooɗi e dow mannge

    [7] Kamɓe koɓe mbaɗata ko goonɗinɓe ɓe koɓe seediiɓe

    [8] ɓe njoftiraaki ɓe si wonah ɓe ngoonɗinii Alla tedduɗo jettaaɗo

    [9] Ko Alla Woodani Laamu kammuuli ɗin e leydi ndin. Alla ko Kattanɗo kala huunde

    [10] ɓeen fawɓe e dow juulɓe rewɓe e worɓe fitina refti ɓe tuubaani woodaniiɓe lepte jahannama woodaniiɓe lepte cumooje

    [11] ɓeen goonɗinɓe ngoolli golle lobbe woodaniiɓe Aljannaaji na ila ley mum caatli ko ɗuum woni malal manngal. @Corrected

    [12] Pellet nanngannde joom ma ko sattunde

    [13] Ko Kanko tigi fuɗɗata tagu O rutta mbo

    [14] Ko Kanko woni Yaafatooɗo Giɗo

    [15] Mbo arsi tedduɗo woodani. @Corrected

    [16] Baɗoowo ko O welaa

    [17] taw si arii e maaɗa Yewtere fii Muusaa

    [18] Fir*awna e Samuud

    [19] Accu yedduɓe ɓe ngoni ko e fennude

    [20] Alla na fiiltariiɓe caggal

    [21] Kammbo ko mbo Quraana tedduɗo

    [22] Hombo e alluwal deenangal

    Surah 86
    Taariq

    [1] O woondirii kammu e hoodere fuɗoore jemma

    [2] Hol ko anndin ma ko woni hoodere feeñoore jemma

    [3] Hoodere fooynunde

    [4] Alah fittaandu si wonah ina e dow mayru deenoowo

    [5] Yo aade ndaaru ko o tagraa ko

    [6] O tagiraama ko e ndiyam nduñotoɗam

    [7] Hombo e hakkunde keeci gorko e ƴi*e ɓernde debba

    [8] Hombo hattani ruttude mbo

    [9] ñande cuuɗiiɗi kuncaa

    [10] Alanah mbo semmbe wonah balloowo

    [11] Mi woondirii kammu jom ɗate ngun

    [12] O woondirii leydi mbaɗndi petti

    [13] Pellet o Quraana kombo ceerndoowol

    [14] Mbo wonah gaajaate

    [15] Pellet kamɓe hoɓe pewja peeje

    [16] Mi fewja feere

    [17] Muñanɓe muñangol setta

    Surah 87
    A'laa

    [1] Senin innde joom Ma ɓurnde toowde

    [2] Oon takɗo O fonndi

    [3] Oon koddirɗo refti O feewni

    [4] Oon yaltinɗo durngol

    [5] O watti ngol yoorko wayliiko

    [6] Ma Min njanngin Ma A yeɓjjittah

    [7] Si wonah ko Alla haaji pellet hombo anndi ko feeñi e ko wirnii

    [8] Min newnan Ma na newori

    [9] Siftinir ɗoon ɗo ciftanirgol na nafata

    [10] Ma waacta oon kulɗo Alla

    [11] Woɗɗitoo mbo ɓurɗo hiiteede

    [12] Oon naatoowo yiite mannge nge

    [13] Refti o maayatah toon o wuuratah

    [14] Malaama oon laaɓɗo e sirku

    [15] O jantii Innde joom makko o juuli

    [16] Ko woni, ko hoɗon ɓurna nguurndam aduna

    [17] Ko laakira ɓuri moƴƴude e heddaade

    [18] ɗum ina e ɗereeji gadiiɗi

    [19] ɗereeji Ibraahiima e Muusa

    Surah 88
    Ghaashiya

    [1] taw si arii e maaɗa Yewtere fii darngal

    [2] Geece ñande heen na koyi

    [3] Gollooje tampuɗe

    [4] Hoɗe naata yiite wulnge

    [5] Hombo yarnee e seewnde wulnde sanne

    [6] ɓe ngalah ñaamdu si wonah puɗi Darii

    [7] ɗi paynatah ɗi nafath e heege

    [8] Geece malaabe ñande heen na pooyni

    [9] Hoɗe mbelaa golle mum en

    [10] E nder Aljanna toowuɗo

    [11] A nanatah heen bolle meere

    [12] Ina e hembo seewnde iloore

    [13] Ina e hembo leece ɓamtaaɗe

    [14] E kaasuuji keblaaɗi ngam yarde

    [15] E ngaflaaje potndaaɗe

    [16] E mbettudi na sara kala bannge

    [17] Mbela ɓe ndaaraani na ngelooba tagira

    [18] E kammu hono mbo ɓamtira

    [19] E pelle hono ɗe ndarnira

    [20] E leydi ndi hono ndi wertira

    [21] Waajo Aan ka A baajatooɗo

    [22] A wonah baawnoowo ɓe

    [23] Si wonah oon dunttiɗo o yeddi

    [24] Alla lepta mbo lepte ɓurɗe mawnude

    [25] Pellet ko Amen woni ruttorde maɓɓe

    [26] Refti ko e Amen woni haasboore maɓɓe

    Surah 89
    Fajr

    [1] Alla woondirii Fajiri

    [2] E balɗe sappa

    [3] Mi woondiri kala ko ɗimmita e ko teelɗi

    [4] Mi woondarii jemma si mbo arii e niɓɓidde

    [5] Mbela ina e ndee woondoore jaɓnoore jom hakkille

    [6] Mbela a yi*aani na joom ma waɗi Aad en

    [7] Iram jom doosɗe

    [8] Mbo hono mum tagaaka e leydi

    [9] E Samuud ɓeen seekɓe kaaƴe to caatngol

    [10] E Fir*awna jom penɗe

    [11] ɓeen bewnooɓe to leydi

    [12] ɓe kebbini e hendi bonannde

    [13] joom Ma yuppi e maɓɓe lepte cattuɗe

    [14] joom Ma na tommbiiɓe

    [15] Tawi ko neɓɗɗanke si joom Makko jarabiimo mbo O teddani mbo O neemini mbo o wiyat joom am teddinii kam

    [16] Si tawii noon O jaribiimo mbo O faaɗni arsuko makko o wiya joom am hoynii kam

    [17] Alah wonah noon, ko woni ko on teddintaana baaya

    [18] o rerɗiŋtaa e ñammiingol miskiino

    [19] Hoɗon ñaama ndonu ñaamgol cattungol

    [20] Hoɗon njiɗi jawdi jiɗgol cattungol

    [21] Alah ɗum haanaani, si leydi ndii dimmbaama dimmbugol

    [22] joom ma ardi e malaykaaji hoɗi mbaɗi saffeeji. @Corrected

    [23] jahanama addee ñande heen neɗɗo siftoro kono hol ko siftorde nafata

    [24] O wi*a haaniino mi ardinii golle lobbe wonande nguurndam am

    [25] E oon ñalawma hay gooto leptatah hono lepte makko

    [26] Hay gooto tonngetaake hono tonngi heeferɓe

    [27] Eehey ma fittaandu huɓandiindu

    [28] Rutto e joom ma haɗa woni belaaɗo Mbo Kanko ne hombo wela ma

    [29] Naat e maccuɓe Am

    [30] Naat e aljanna Am

    Surah 90
    Balad

    [1] Mbeɗa woondira e ndii leydi

    [2] A aan haɗa daganana ndii leydi

    [3] E jiknaaɗo e ko jibini

    [4] Ko goongo Min tagii neɗɗo e nder tampere

    [5] Mbela o sikkat alah baawɗo e makko hay huunde

    [6] O wiya mi tottarii jawdi keewndi

    [7] Mbelo o sikku hay gooto yi*aani mbo

    [8] Mbela Min mbaɗanaani mbo gite ɗiɗe

    [9] E ɗemngal e toni ɗiɗi

    [10] Min peewni mbo laabi ɗiɗi

    [11] Ko haɗi mbo falgude palal

    [12] Ko honɗum anndin maa ko woni palal

    [13] Ko rimɗinde daande

    [14] Wollo ñamminde e ñalngu heege sattunge

    [15] Alyatiime jiidaaɗo ko ɓadii

    [16] Wollo miskiin baasɗo sanne

    [17] Refti o laati ummaade e ɓeen goonɗinɓe ɓe mbasandiri mouñal ɓe mbasandiri e yurmeende

    [18] Ko ɓeen ngoni jom en ñaame

    [19] ɓeen yedduɓe aayeeje Amen ngoni yimɓe nane

    [20] Ina e dow maɓɓe yiite sokaaange

    Surah 91
    Shams

    [1] Alla woondarii naange e mbeeta mum

    [2] O woondirii lewru sundu rewii e henge

    [3] O woondirii ñalawma sombo hunciima

    [4] Mi woondarii jemma si mbo arii e niɓɓidde

    [5] O woondirii kammu e mahdi mammba

    [6] O woondiri leydi O woondiri no ndi wertarii

    [7] O woondiri fittaandu e ko foocci ndu

    [8] O ɓannginani ndu faajiraagal e kulol Alla

    [9] Malaama oon laaɓɓinɗo ndu

    [10] Ko goongo pertii oon mutnuɗo fittaandu mum e goopi

    [11] Samuudinkooɓe ɓen fenniino Nulaaɓe ɓen

    [12] Tuma nde nelaa ɓurɗo hiiteede e mum en

    [13] Nelaaɗo Alla maaki ɗum ko ngeloobo njarla ɗaleeba e njaram mabba

    [14] ɓe penni mbo ɓe mborii ba, joomiraawo ommbi e dow mum en lepte sabu bakkatuuji mum en O huɓtadi ɓe lepte

    [15] O hulaani battane mum

    Surah 92
    Layl

    [1] Mi woondarii jemma si mbo arii e niɓɓidde

    [2] O woondirii ñalawma sombo hunciima

    [3] O woondirii ko O tagi ko gorel e deyel

    [4] Pellet golle mon na ceerti

    [5] Tawi ko oon tottirɗo o reenti

    [6] O goonɗini baraaji golle mum

    [7] Ma Min newnan mbo kala jam e newaare. @Corrected

    [8] Tawi ko oon ngammbuɗo o yondinii

    [9] O fenni njoɓdi

    [10] Ma Min newnan mbo satteende. @Corrected

    [11] Nafataa mbo jawdi makko si o saami e yiite

    [12] Ko e Amen peewal woni

    [13] Ko minen woodani nguurndam cakkitiɗam e ngadiɗam

    [14] Njeertin Mi mon yiite huɓɓoowe

    [15] Naatataange si wona ɓurɗo hiiteede

    [16] Oon pennuɗo ɗuurnii

    [17] Ma woɗɗita ngol ɓurɗo reentaade oon woni Abu Bakri yo welu Alla won e makko

    [18] Oon tottiroowo jawdi makko ngam o laaɓa

    [19] Alanah hay gooto ka Makko neemo joɓeteeɗo

    [20] Tawi wonah ɗaɓɓude Alla ɓurɗo toowde O

    [21] Yaama o wele

    Surah 93
    Dhuhaa

    [1] E mbeeta

    [2] Mi woondarii jemma si mbo deeƴi

    [3] joom Ma accaani Mo O añaani

    [4] Pellet ko galle laakara ɓuri gadana o

    [5] Yaama joom Ma okku ma mbeleɗa

    [6] Mbela O tawaani ma ko a Alyatiime O mool Ma

    [7] O tawma ko majjuɗo O feewnu ma

    [8] O taw ma ko a baasɗo O alɗin ma

    [9] Tawi ko alyatiime woto hoynu mbo

    [10] Woto furo ñaagatooɗo

    [11] Tawi ko neema joom ma haal

    Surah 94
    Sharh

    [1] Mbela Min njaacnaani ma ɓernde ma

    [2] Min ittan ma bakkatuuji ma

    [3] Oon nisnuɗo keeci ma

    [4] Min ɓamtan ma Innde ma

    [5] Pellet kala satteende na wondi e newaare

    [6] Pellet satteende kala na wondi e yaajeende

    [7] Si A hantinii tampu

    [8] E faade joom Ma reerɗu

    Surah 95
    Tiin

    [1] Mi woondiri e Tiin e jaytuun

    [2] E fella Tuur ka Siina

    [3] E ndi leydi koolii ndi

    [4] Min tagii aade e mbaadi ɓurndi fortaade e feewde

    [5] Refti Min ndutti mbo to ɓuri leesɗude

    [6] Si wonah ɓeen gomɗimɓe ɓe golli moƴƴi ɗin, hino woodani ɓe njoɓdi ndi taƴondirtah

    [7] Hol fennin ma ñalawma njobdi caggal ɗuum

    [8] Mbela Alla wonah ɓurɗo nuunɗude e ñaawooɓe ɓe

    Surah 96
    Alaq

    [1] janngu e Innde joo ma Oon takɗo

    [2] Takɗo neɓɗɗo e heɓɗere

    [3] janngu e joom ma ɓurɗo teddude

    [4] Oon ganndanirɗo kuɗol

    [5] O anndini aade ko o anndaana

    [6] Kono tan pellet neɓɗo na bewa

    [7] Si o yi*ii o yondaniima

    [8] Pellet ko e joom ma woni ruttorde

    [9] Mbela a yi*i oon kaɗoowo

    [10] Maccuɗo si o juulii

    [11] A yi*ii si o laatiima e peewal

    [12] Wolla o yamiri kulol Alla. @Corrected

    [13] Mbela a yi*i si o fennii o runti

    [14] Mbela o anndah wonde Alla na yi*a

    [15] Alah si o accaani ma Min nanngu mbo e tiin tiinol Min mbeddoo mbo e yiite

    [16] Tiin tiinol penngol goopngol

    [17] Yo o noddu wondiiɓe makko

    [18] Ma Min noddu sokooɓe jahannama

    [19] Alah woto ɗofto mbo sujju ɓattaɗa

    Surah 97
    Qadr

    [1] Min tellinii mbo e jemma leylatul qadiri

    [2] Holko anndin ma leylatul Qadiri

    [3] Leylatu qadri ɓuri ujunere lewru moƴƴude

    [4] Malaykaali na telloo wondude e jibriil e sakkitoore joom mum en e kala yamiroore

    [5] Kombo kisal tan haa fajiri feera

    Surah 98
    Bayyina

    [1] Wonaana ɓeen heeferɓe joman defte en ko seertuɓe haa ari e maɓɓe dallillaaji peeñɗi

    [2] Ko O nelaaɗo ummaade e Alla dursittooɗo ɗeri laɓɓinaaɗi

    [3] Ina heen defte poocciiɗe

    [4] Seertaani ɓeen tottaaɓe defte si wonah caggal nde ari e maɓɓe ko ɓanngi

    [5] ɓe njamiraako si wonah yoɓe ndew Alla tawa hoɓe laɓɓinani Mbo diine poocciiɗo ɓe ndarana juulde ɓe tottira askal ko ɗuum woni diine poocciiɗo

    [6] Pellet ɓeen heeferɓe ummaade e jom defte en e sirkuɓe ina e yiite jahatnama ɓe caasa toon haa pooma ko ɓeen ngoni ɓurɓe bonde e tagoore he

    [7] Pellet ɓeen goonɗinɓe ɓe ngolli ko ɓuri moƴƴude ko ɓeen ngoni ɓurbe moƴƴude e winndere he

    [8] njoɓdi maɓɓa ka joom maɓɓe ko aljannaaji ɗi caatli ilata e les mum ɓe caasa toon haa pooma Alla na welaaɓe kamɓe ne hoɓe mbelaa Alla ɗum wonande oon kulɗo Alla. @Corrected

    Surah 99
    Zalzala

    [1] Si leydi dimmbaama dimmbagol mayri

    [2] Leydi ndi yaltini dimle hendi

    [3] Neɗɗo wi*a ko heɓi ndi

    [4] ñyande heen leydi ndi habra kabaruuji mayri

    [5] Wonde ko joom ma wahyii ndi

    [6] ñande heen yimɓe ɓe njalta hoɓe carii ngam ɓe holle golle maɓe

    [7] Kala baɗɗo fotde gabbel jarra e moƴƴere o yi*a nde

    [8] kala baɗɗo fotde gabbel jarra e bonannde kadi ma yii

    Surah 100
    Aadiyaat

    [1] O woondirii pucci dogooji

    [2] E kuɓɓooji taasanɗe

    [3] E ɗii baɗatɗi ruggo subaka

    [4] ɗi nduuyniri kolce ɗe punndi=sollaaru

    [5] ɗi ngoni hakkunde jaambareeɓe e dental añɓe

    [6] Pellet neɗɗo ko jeddoowo joom makko

    [7] E ko o ceediiɗo ɗuum

    [8] Kanko de pellet ko jiɗɗo jam sanne

    [9] Mbela o anndah siko o yaltinaama ko woonno e genaale

    [10] Yaltine ko woni ko e ɓerɗe

    [11] joom mum en ñande heen ko O kumpatiiɗo

    Surah 101
    Qaari'a

    [1] Darnga konngoowo ɓɗere

    [2] Hol ko woni Qari*a

    [3] Hol ko anndin Ma Qari*a

    [4] ñande yimɓe mba*i no mbeɗon Alla carikon

    [5] pelle ɗen wa'oya wa hottolle kardaako

    [6] Tawi ko oon mbo peesirɗe mum teddi

    [7] Hara himo e nguurndam welɗam

    [8] Tawi ko oon mbo peesirɗe mum koyi

    [9] Hoɗorde makko ko jahatnama

    [10] Ko honɗum anndin maa ko woni ngeen

    [11] Ko nge yiite wulnge

    Surah 102
    Takaathur

    [1] Soklinii mon wasandirde heewde ngalu e sukaɓe

    [2] Haa njuuriɗon genaale

    [3] Alah yaama nganndon

    [4] Refti ma on nganndu

    [5] Ko goongo ma on nganndu ganndal yananeede

    [6] Pellet ma on njii yiite

    [7] Refti ma on njiirunge gite yananeede

    [8] Refti ma on naamne ñande heen neema

    Surah 103
    Asr

    [1] E waqtu asri

    [2] Pellet neɗɗo woni ko e perte

    [3] Si wonah ɓeen gomɗimɓe ɓe golli golle moƴƴ ɗe, hino woodani ɓe njoɓdi ndi taƴondirtaa

    Surah 104
    Humaza

    [1] Woyli woodanii ño*oowo sanne e juwoowo sanne

    [2] Oon denndinɗo jawdi o limi ndi

    [3] Hombo sikka jawdi makko ndi saasnat mbo

    [4] Alah maɓe mberle e yiite morñatnge

    [5] Ko honɗum anndin maa ko woni yiite heltoowe

    [6] Ko yiite Alla huɓɓatnge

    [7] Ngeen woni yulatnge keeñe

    [8] Ngeen de ko nge sokaange e dow maɓɓe

    [9] E nge doosɗe pooɗtiiɗe

    Surah 105
    Fiil

    [1] Mbela a yi*aani na joom ma waɗi jom ñiiwa

    [2] Mbela O waɗaani peeje ko e majjere

    [3] O neli e mum en ndiwri abaa biila

    [4] Hondi werlooɓe kaaƴe loope joorɗe

    [5] O waɗi ɓe hono ñaayka ñaamaaka

    Surah 106
    Quraysh

    [1] Sabu woowde Quraysi en

    [2] Goowgol ɓe ɗatngal dabbunde e ceeɗu

    [3] Yo ɓe ndew jom ndu suudu

    [4] Oon ñamminɗo ɓe saanga heege O hoolni ɓe e kulol

    Surah 107
    Maa'uun

    [1] Mbela a anndii oon pennoowo njoɓdi ñande daranga

    [2] E oon duñoowo alyatiime

    [3] O reerɗiŋtaa e ñammiingol miskiino

    [4] Halkaare woodanii juulooɓe

    [5] Ɓen welsandiiɓe nder juulde maɓɓe

    [6] ɓeen yiinatooɓe

    [7] Hoɓe kaɗa ngenndukon

    Surah 108
    Kauthar

    [1] Min tottiima AlKawsara. @Corrected

    [2] juulan joom Ma mboroɗa

    [3] Gañɗo ma o woni taƴiiɗo

    Surah 109
    Kaafirun

    [1] Maaku eehey mon heefereeɓe

    [2] Mi rewatah ko ndewaton ko

    [3] Onon ne on ndewatah ko ndewat Mi ko

    [4] Mi wonah dewoowo ko ndewɗon ko

    [5] Onon ne on ndewatah Mbo ndewat Mi ko

    [6] Woodanii on diine mon Minne woodanii kam diine Am

    Surah 110
    Nasr

    [1] Si balllal Alla e udditde Makka ngarii

    [2] Nji*a yimɓe na naata e diine Alla he dente dente

    [3] Subhina e yettudede jom Ma njaafanaɗaa Mbo pellet ko O jaɓoowo tuubaabuya sanne

    Surah 111
    Masad

    [1] Halkiima juuɗe Abii lahab o halki

    [2] Nafaani mbo jawdi makko e ko o faggiti

    [3] Ma o naat e yiite waɗnge lewlewndu

    [4] E debbo makko doondotooɗo leɗɗe

    [5] o ɗeɗɗiroyte ka daande makko yoora ɓadoo

    Surah 112
    Ikhlaas

    [1] Maaku ko Kanko woni Alla gooto

    [2] Alla paandateeɗo

    [3] O jibinaani O jinaaka

    [4] O alah pasa hay gooto

    Surah 113
    Falaq

    [1] Maaku mbɗa moolo e jom subaka

    [2] E bone ko o tagi

    [3] E bone jemma niɓɓa kunu

    [4] E bone wuttooɓe e piɓlee. @Corrected

    [5] E bone haaside si o haasidiima

    Surah 114
    Naas

    [1] Maaku mbeɗa moolo e jom yimɓe

    [2] Laamɗo yimɓe

    [3] Deweteeɗo yimɓe

    [4] E bone seytaaneeli cikkinooji

    [5] Oon cikkinoowo e ɓerɗe yimɓeɓɗj

    [6] Ummaade e jinneji e yimɓe