Back to Languages

    Fulah - Chapter 34

    Translation by Rowad Translation Center And Islamhouse

    Verse 1

    Yettoore woodanii Alla, On jeyɗo kala ko woni ka kammuuli e ka leydi. Hino woodani Mo kadi yettoore ka laakara. Ko Kanko woni Ñeeño, Humpitiiɗo

    Verse 2

    Himo anndi ko naatata ka leydi, e ko yaltata e mayri, ko jippotoo iwra ka kammu e ko ƴawata e maggu. Ko Kanko woni Hinnotoo, Haforoowo

    Verse 3

    Yedduɓe ɓen wi'i: "Darngal ngal arataa men". Maaku: "aa'a! Mi woondirii Joomi am! pellet, ko aray e mon. [Joomi ma] ko Annduɗo wirniiɗi. Huunde wirnanaaki Mo, ko fotata e abbere jarra, woni ka kammuuli maa ka leydi. Wanaa ko ɓuri ɗum fanɗude, wanaa ko ɓuri ɗum mawnude, si wanaa no e deftere feññinnde

    Verse 4

    Fii yo O yoɓoy ɓen gomɗimɓe, ɓe golli moƴƴuɗi. Ɓen ɗon, hino woodani ɓe haforaneede, e arsike tedduɗo

    Verse 5

    Ɓen non yaccii ɓe e bonnitugol Aayeeje Amen ɗen, ɓen ɗon, hino woodani ɓe lepte, immorde e ɓurɗe muusude

    Verse 6

    Ɓen okkaaɓe ganndal hino yi'ira jippiniraande nden e maaɗa, immorde ka Joomi maa, ko kayre woni goonga, hinde fewnira e laawol Fooluɗo, Yettiniiɗo On

    Verse 7

    Yedduɓe ɓen kadi wi'i: "On accay men tinndina on fii gorko, mo no humpita on, wonnde si on muncitaama kala muncitannde, on wontoyay e tagu hesu

    Verse 8

    O fefindi fenaande e hoore Alla? Kaa hara ko jinna nanngi mo? Si ko woni, ɓen ɓe gomɗinaa laakara on, ɓe wonii e lepte e majjere woɗɗiinde (goonga)

    Verse 9

    E ɓee yi'aali ko woni yeeso maaɓe e ko woni ɓaawo maɓɓe immorde ka kammu e ka leydi? Si Men muuyiino, Men munnirayno ɓe leydi ndin, maa Men fukkina e maɓɓe taƴontine (lepte), immorde ka kammu. Wonii e ɗum, maande, wonannde kala jeyaaɗo ruttotooɗo (e Joomi mun)

    Verse 10

    Gomɗii Men okkii Daawuuda ɓural, immorde e Amen. [Men wi'i]: "Ko onon pelle e colli, subbunhinodee e makko. Men newinani mo (tafugol) njamndi ndin

    Verse 11

    (Men wi'ani mo wonnde): "Gollu wutteeji njamndi, eɓɓaa ka tafoodi. Gollon golle moƴƴe, pellet, ko Mi Reenuɗo ko golloton kon

    Verse 12

    (Men eltani kadi) Sulaymaana henndu ndun: dawol mayru ko yeru (yaadu) lewru, kirndol mayru kadi ko yeru (yaadu) lewu. Men honcinani mo ɓunndu sila (kire). Hino jinnaaji ɗin, golliraynooɗi yeeso makko, e duŋayee Joomi Makko. Kala ooñiingii e majji, gaay e yamiroore Amen nden, Men meeɗina ngii lepte dulɓoowe ngen

    Verse 13

    Hiɗi gollana mo ko o faalaa: gila e tataaji, e nanndollaaji, e looɗe wa'uɗe wa beeli, e payanɗe feŋiiɗe. "Gollee, onon ɓeynguure Daawuuda, yetton (Alla)", fanɗii e jeyaaɓe Am ɓen, yettoowo (Lam)

    Verse 14

    Nde Men ñaawunoo e makko maayde nden, anndinaali ɗi fii maayde makko nden, si wanaa gannguuji leydi(mooƴu) ɗin, hino ñaama tuggordu makko ndun. Nde o fukkinoo, feeñani jinnaaji ɗin, wonnde si ɗi anndunoo ko wirnii, ɗi ñiiɓataano e lepte [jeyaagu] hoynooje

    Verse 15

    Gomɗii wonaniino yimɓe Saba'i ɓen e koɗooli maɓɓe ɗin, maande; gese ɗiɗi ka bannge ñaamo e ka nano. (Men wi'ani ɓe): "Ñaamee e arsike Joomi mon, yetton Mo. Leydi ndin ko laaɓundi, e Joomiraawo Haforoowo

    Verse 16

    (Kono) ɓe ɗuunii. Men wurti e maɓɓe ndiyam waame, Men waɗtitani ɓe gese maɓɓe ɗen ɗiɗi, gese (goo) ɗiɗi, marɗe ñaametee haaɗuɗo, e (leɗɗe) duɓɓeeje, e huunde e jaaɓe seeɗaaje

    Verse 17

    Ngool (yaggingol), Men yoɓirɓe ko ɓe yeddi kon. E hara Men yoɓay si wanaa yedduɓe ɓen

    Verse 18

    Men waɗi hakkune maɓɓe e koɗooli ɗi Men waɗi barki e mun ɗin, koɗooli feeñondirɗi, Men eɓɓi e majji yaadu. (Men wi'ani ɓe): "Yehee ton jemmaaji e ñalormaaji, ko on hooliiɓe

    Verse 19

    Ɓe wi'i: "Joomi amen, woɗɗindir hakkunde yaaduuji amen", ɓe tooñi ko'e maɓɓe, Men waɗti fillitee ɓe fii mun, Men senndindiri ɓe hattirde e senndirgol. Pellet, wonii e ɗum, maandeeji wonannde kala heewuɗo muñal, yettoowo (neema)

    Verse 20

    Gomɗii Ibuliisa goonginii jikke mun ɗen e maɓɓe. Ɓe jokki mo, si wanaa fedde e gomɗimɓe ɓen

    Verse 21

    E doole alanaa mo e dow maɓɓe, cemmbe (wurtugol), si wanaa tun, ko fii no Men anndira on gomɗinɗo laakara e on wonɗo e sikke fii mun. Joomi maa non, e dow kala huunde, ko O reenuɗo

    Verse 22

    Maaku: "Noddee ɗin ɗi ɗaynitorɗon [ reweteeɗi] gaanin Alla. Ɗi jeyaa hay yeru abbere jarra, ka kammuuli wanaa ka leydi. Alanaa ɗi e ɗin (kammuuli e leydi ndin) kafidaaɗo (geɓal), alanaa Mo e ɗin, hay wallondirteeɗo

    Verse 23

    Tefoore woo nafataa ka Makko, si wanaa on Mo O duŋanii. Haa si ɗenƴere nden yaltinaama e ɓerɗe maɓɓe ɗen, ɓe wi'a: "Ko honɗum Joomi mon daali?" Ɓe wi'a: "Ko goonga kan; ko Kanko woni Toowuɗo, Mawɗo On

    Verse 24

    Maaku: "Kon hombo woni arsikiroowo on ka kammuuli e ka leydi?" Maaku: "Ko Alla. Ko si ko menen maa si ko onon, woni e peewal maa e nder majjere ɓanngunde

    Verse 25

    Maaku: "On lamnditoytaake fii ko men bonni, menen kadi men lamnditoytaake fii ko huuwoton

    Verse 26

    Maaku: "Joomi men renndinoyay en, refti O ñaawira hakkunde men goonga; Ko Kanko woni Ñaawoowo, Annduɗo On

    Verse 27

    Maaku: "Hollee lam ɗin ɗi waɗtidu-ɗon e Makko kafidiiɗi. Wanaa non woniri! Si ko woni, ko Kanko woni Alla Fooluɗo, Ñeeñuɗo On

    Verse 28

    Men nuliraali ma, si wanaa e yimɓe ɓen fow: wewlinoowo e jertinoowo. Kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen, ɓe anndaa

    Verse 29

    Hiɓe wi'a: "Ko honnde tuma woni ndee Fodoore, si on laatike goonguɓe

    Verse 30

    Maaku: "Hino woodani on fodoore, nde o nennitantaake e mayre fotde saa'i, on ardintinantaake nde kadi

    Verse 31

    Yedduɓe ɓen wi'i: "Men gomɗintaa ndee Alqur'aanaare muk, wanaa nden adiinde nde". Sinno a tinayno tuma nde tooñuɓe ɓen darnetee ka Joomi maɓɓe, hara yoga maɓɓe no rutta yoga konngol, lo'inanooɓe ɓen wi'ana townitinooɓe ɓen: "Si wanaano onon nun, men wonayno gomɗimɓe

    Verse 32

    Townitinooɓe ɓen wi'ani lo'inanooɓe ɓen: "E ko menen falinoo on e peewal ɓaawo ngal arde e mon? Si ko woni, on woniino bomɓe

    Verse 33

    Lo'inanooɓe ɓen kadi wi'ani townitinooɓe ɓen: "Si ko woni, ko pewje (mon) jemma e ñalorma, tuma yamiraynoɗon men yo men yeddu Alla, men waɗana Mo fotondirɗi". Ɓe suuɗi ninse ɗen, nde ɓe yi'unoo lepte ɗen. Men waɗi kolombooje e daaɗe ɓen yedduɓe. Hara ɓe yoɓitete si wanaa ko ɓe huuwaynoo kon

    Verse 34

    Men nulaali jertinoowo e yimɓe saare, si wanaa neeminaaɓe mayre ɓen wi'ay: "Menen ko men yedduɓe ko nulidaɗon kon

    Verse 35

    Ɓe wi'i kadi: "Ko menen ɓuri ɗuuɗude jawle e ɓiɓɓe, men wonaali kadi lepteteeɓe

    Verse 36

    Maaku: "Pellet, Joomi am hino weertana arsike on, mo O muuyi, O ɓillini (mo O muuyi). Kono ɓurɓe ɗuuɗude e yimɓe ɓen, ɓe anndaa

    Verse 37

    Wanaa jawle mon, wanaa jiidi mon woni ko ɓaɗtinirta on ka Amen ɓadal. Si wanaa ɓen gomɗimɓe ɓe golli golle moƴƴe; ɓen ɗon, hino woodani ɓe njoɓdi sowaande, sabu ko ɓe golli kon, kamɓe ka soorooji, ko ɓe hooliiɓe

    Verse 38

    Ɓen yaccotooɓe e ronkingol (yimɓe ɓen) e Aayeeje Amen ɗen, ɓen ɗon, ka ka nder lepte woni ko ɓe tawnoytee

    Verse 39

    Maaku: "Pellet, Joomi am hino weertana arsike on, mo O muuyani e jeyaaɓe Makko ɓen, O ɓillini mo (O muuyi e maɓɓe). Kala non ko wintiɗon e huunde, Kanko O lontinay nde. Ko Kanko woni Moƴƴo Arsikoowo

    Verse 40

    Ñalnde O mooɓtindiroyta ɓe dendaangal, refti O daalana Malaa'ikaaɓe ɓen: "E ko ɓee ɗoo (yimɓe) rewaynoo on

    Verse 41

    Ɓe wi'a: "Senayee woodanii Ma! Ko An woni giɗo amen gaanin maɓɓe. Toode ko jinnaaji ɗin ɓe rewaynoo, ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe, ko ɗin (jinnaaji) gomɗini

    Verse 42

    Hannde non, yoga mon waawanaa yoga nafa wanaa lorra. Men wi'anoya ɓen tooñuɓe: "Meeɗee lepte Yiite nge fennaynoɗon fii mun

    Verse 43

    Si Aayeeje Amen ɓannguɗe ɗen janngaamma e maɓɓe, ɓe wi'a: "Oo wonaali, si wanaa gorko faalaaɗo falagol on e ko baabiraaɓe mon rewayno rewaynoo". Ɓe wi'i: "Ndee (Alqur’aanaare) wonaali, si wanaa fenaande fefindaande". Yedduɓe ɓen wi'ani goonga kan nde ka arunoo e maɓɓe: "Ndee wonaali, si wanaa mbilewu ɓanngu ngu

    Verse 44

    Men addanaali ɓee, defte ɗe ɓe janngata. Men meeɗaali nulude e maɓɓe, jertinoowo ado maa

    Verse 45

    Adinooɓe ɓe ɓen [kadi] fenniino (nulaaɓe mun). [Yimɓe maa ɓen] yottaaki sappaɓal ko Men okkunoo ɓen kon. Ɓen fenni Nulaaɓe Amen ɓen, taskii no lepte Am ɗen wa'unoo

    Verse 46

    Maaku: "Anndee ko mi waajorta on, ko (huunde) wootere: "Ko nde daroranton Alla ɗiɗo ɗiɗo e gooto gooto, refti miijitoɗon. (Anndon) wondiiɗo mon on aldaa e jinna: O wonaali, si wanaa jertinoowo on, e ko woni yeeso (mon), e lepte saɗtuɗe

    Verse 47

    Maaku: "Mi lamndaaki on njoɓdi, ɗum ko fii mon. Njoɓdi am ndin wonaali, si wanaa ka Alla. Kanko Ko O Seediiɗo e kala huunde

    Verse 48

    Maaku: "Pellet, Joomi am ko werlortooɗo [meere nden, hujjaaji] goonga kan, timminɗo anndugol wirniiɗi

    Verse 49

    Maaku: "Goonga kan arii [Iislaamu on], meere [keeferaaku] ngun alaa ka feeña, kadi, nde ruttotaako

    Verse 50

    Maaku: "Si mi majjii, haray ko hoore-am mi majjani; si mi feewii kadi, ko sabu ko sabu ko Joomi am wahayini e am kon, tawde pellet, ko O Nanoowo, Ɓadiiɗo

    Verse 51

    Sinno a tinayno, tuma nde ɓe ɗenyii, - laaworde alanaa (ɓe), - ɓe nanngiree e nokkuure ɓadiinde

    Verse 52

    Ɓe wi'a: "Men gomɗinii [Darngal] ngal", e ko honno gomɗinal woonirani ɓe e nokku woɗɗuɗo

    Verse 53

    Hara non ɓe yeddiino nde ko adii, hiɓe werlora ko wirnii e nokku woɗɗuɗo

    Verse 54

    Heedee hakkunde e ko ɓe tuuyetee, wano golliranoo e nanndo maɓɓe ko adii, tawde ɓe woniino e sikke cikkiniiɗa